VIII kongres ZKS. Resolucija VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije

Citation preview

RESOLUCIJA VIII. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE

ČZP KOMUNIST Ljubljana 1978

Uredniški odbor slovenske izdaje »Komunista«: Franc Bukovinsky, Rupko Godec, Vlajko Krivokapič, Janko Popovič, Miran Potrč (predsednik), Ivan Renko, Emil Rojc, Lojze Skok, Ivanka Šulgaj in Tone Tribušon

RESOLUCIJA VIII. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Založilo ČZP Komunist - TOZD Ljubljana Ljubljana, Zarnikova 3 Urednik Franček Brglez Korektor Lojze Pleš Oprema Miljenko Licul in Ranko Novak Tehnični urednik Ciril Barborič Za založbo Vlajko Krivokapič Tisk ČGP Delo, Ljubljana

Naklada 80.000 izvodov

N

Temeljna izhodišča

V obdobju nepolnih treh desetletij smo izoblikovali in uveljavili samoupravne odnose, kakršni ustrezajo razmeram in potrebam razvoja socializma v naši družbi. Našli smo odgovore na številna odprta temeljna vprašanja in dileme našega časa, v katerem postaja socializem svetovni proces. Izoblikovali smo družbenoekonomske odnose in institucionalne rešitve, izmed katerih so se mnoge že uspešno uveljavile v neposredni praksi. Naša poglavitna moč je v sposobnosti za obvladovanje in premagovanje protislovij v materialnem in družbenem razvoju, v revolucionarni usmeritvi h konkretnemu osvobajanju človeka. V tem je vir ustvarjalnosti in dinamičnosti našega delovnega človeka, naše družbe in njenih subjektivnih sil, ob katerih se razbijajo vsi poskusi onemogočanja in zaviranja tega razvoja. V tem je mobilizacijska, preobrazbena moč našega boja za nove družbene odnose. V praksi dokazujemo prednosti neposredne oblasti delovnih ljudi in odnosov socialistične samoupravne demokracije pred drugimi političnimi sistemi, ne samo buržoaznimi, ampak tudi socialističnimi, ki temelje na raznih oblikah monopola lastnine in upravljanja, zaradi česar jih že dolgo pretresajo globlje ekonomske, družbene in moralne krize, značilne za sodobni svet. Socialistično samoupravljanje je z dohodkovnimi odnosi na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev kot svojega družbenoekonomskega temelja odprlo nove razvojne procese na poti k družbeni osvoboditvi delovnega človeka. Ustvarilo je pogoje za razvoj in uveljavljanje kvalitetno novih demokratičnih in humanih odnosov med delavci v združenem delu oziroma med vsemi delovnimi ljudmi v družbi, ki se dejansko že uresničujejo v naši družbeni stvarnosti. I.

Z uresničevanjem stališč in sklepov VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije ter ustave, ki so izraz kontinuirane revolucionarne preobrazbe družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v naši družbi, posebej tudi jasne platforme, sprejete na 21. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in 29. seji centralnega komiteja 3

Zveze komunistov Slovenije, so delavski razred in delovni ljudje Socialistične republike Slovenije z zavzetostjo vseh socialističnih in samoupravnih sil storili pomemben korak naprej pri zagotavljanju odločujočega položaja in vloge v razvoju družbene skupnosti in uresničevanju svojih zgodovinskih in konkretnih interesov. Odstranili smo že mnoge elemente enostranskega ter ekonomsko in družbeno škodljivega materialnega razvoja v preteklosti ter dosegli pomemben napredek pri razvijanju materialnih in duhovnih sil ter pri zmanjševanju razlik v družbenem in gospodarskem razvoju posameznih območij Slovenije. Na tej podlagi smo uveljavili večjo solidarnost, zagotovili večjo socialno varnost delovnih ljudi, razširili možnosti osebnega in družbenega razvoja ter poglobili vsebino in dostopnost izobraževanja in kulturnega življenja. Uveljavljajo se procesi svobodne menjave dela delavcev iz materialne proizvodnje z delavci v družbenih dejavnostih. S tem smo začeli povezovati in združevati različna področja združenega dela v enoten sistem združenega dela in v njem z uveljavljanjem družbenih dejavnosti kot produkcijskih dejavnikov postopno premoščamo razlike med proizvodnjo in temi dejavnostmi. V tem obdobju se je vnovič izpričala neogibnost samoupravnega sporazumevanja, s katerim delavci in delovni ljudje na podlagi svojih avtentičnih interesov in potreb, v medsebojni povezanosti, odvisnosti in odgovornosti oblikujejo in uresničujejo svoje neposredne, skupne in splošne družbene interese. Tako samostojno prevzemajo obveznosti, ki so s tem povezane, in medsebojno odgovornost za njihovo uresničevanje. Samoupravno sporazumevanje postaja tako trdna podlaga, na kateri se tako rekoč vsak dan, v akciji gradi enotnost pogledov na smeri in hitrost našega razvoja kakor tudi na akcijske naloge, ki iz tega izvirajo. V medkongresnem obdobju smo utrdili enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije ter zagotavljali ustvarjalno in enakopravno urejanje vprašanj skupnega življenja in razvoja. Pomembno smo prispevali k uveljavljanju Jugoslavije kot vse bolj trdne in nerazdružljive skupnosti, ki ima s svojim socialističnim samoupravnim razvojem, neodvisnostjo in neuvrščeno politiko vse pomembnejšo vlogo v svetu. Njen ugled in veljavo krepita zlasti dosledna neomajna socialistična razredna usmerjenost v graditvi nove družbe, zvestoba revolucionarnim izročilom in smotrom, odločno zoperstavljanje vsem oblikam prevlade, nasilja

4

in pritiskov v mednarodnih odnosih ter splošna ljudska obrambna pripravljenost, trdoživ boj za mir in enakopravno sodelovanje med narodi kot edino možno pot prihodnosti, jasna usmeritev v konkretno izgrajevanje nove mednarodne ekonomske ureditve in politika odprtih meja z vsemi sosednjimi državami. Socialistična republika Slovenija se je pomembno uveljavila kot država. Krepile so se njene državne institucije kot sredstvo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, s katerimi varujejo svojo oblast, razvoj socialistične samoupravne demokracije in s tem podružbljanje politike in procese odmiranja države, kar odpira in pospešuje procese osvobajanja človeka in njegovega dela. II. Razvoj in uveljavljanje sistema socialističnih samoupravnih in demokratičnih družbenoekonomskih in političnih odnosov sta sprožena, doseženi so bili pomembni uspehi, ta proces pa še ni dokončan. Vse bolj si utira pot uveljavljanje ustavnega družbenoekonomskega položaja delavca, delovnega človeka in občana ter možnost, da delavec s svojo samoupravno in politično organiziranostjo sam ustvari pogoje za njegovo praktično uresničevanje. Soočeni pa smo s pojavi neodločnosti, omahovanja, oportunističnega čakanja in s podobnimi ovirami družbeni preobrazbi. Ponekod se pojavljajo zadržki in odpori zoper uveljavljanje dohodkovnih odnosov, katerih družbeni izvor je v nerazumevanju in konservativnem odnosu do družbenih sprememb, ki bistveno posegajo v same temelje oblikovanja družbenoekonomske biti samoupravljavca, v njegov položaj in vlogo v združenem delu. So okolja, kjer se le počasi osvobajajo podložnosti že preseženim ekonomskim kategorijam, pravnim institutom in institucijam, raznim tehnoorganizacijskim modelom in doktrinam, še posebej pa enostranskemu normativističnemu pristopu, ki zapostavlja družbenoekonomsko vsebino samoupravnih oblik in rešitev. Ni malo tudi takšnih, ki mislijo, da je za vse težave samoupravljanja krivo zgolj neznanje delavcev, pri tem pa ne vidijo ali nočejo videti pravih vzrokov zanj ter pogojev, ki so za krepitev družbene moči delavcev neogibno potrebni. To terja od organiziranih vodilnih subjektivnih sil družbe z

5

zvezo komunistov na čelu, da se usposabljajo za socialistično akcijo delavskih in ljudskih množic, za učinkovito demokratično razpletanje protislovij, v katerem bodo načine, oblike in sredstva idejnega in političnega dela prilagajale vsakokratnim družbenim razmeram ter zahtevam in potrebam spreminjanja razmerja družbenih sil v prid silam socializma in napredka. Cilj sleherne družbene akcije subjektivnih sil mora biti bogatejše življenje ter uveljavljanje človeka kot vsestransko ustvarjalne osebnosti, zagotavljanje perspektive razvoja in širitve njegove svobode in vraščanje vedno novih generacij v zgodovinske procese osvobajanja dela. To pa je tisto, zaradi česar moramo vedno znova — ob novih nalogah, problemih in dilemah - vzpostavljati in utrjevati enotnost delovnih ljudi in njihovih zavestnih socialističnih sil. III.

Na temelju ocene o tem, kako smo uresničevali stališča in sklepe VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ki je opredeljena v poročilu za VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije, sprejema Zveza komunistov Slovenije naslednjo usmeritev ter neposredne idejne in politične naloge: 1. Pred nami je obdobje, v katerem moramo odločno nadaljevati družbeno preobrazbo. Temeljni namen in cilj sleherne družbene akcije komunistov in drugih subjektivnih sil morata biti ustvarjanje pogojev in boj za uveljavljanje novega družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu, tako v proizvodnji in celotni družbeni reprodukciji kakor v vseh odnosih v družbi. Le tako bomo zagotavljali družbeno neodtujljivost pogojev in rezultatov dela od delavca v združenem delu kot temeljnega kamna njegove osvoboditve. Tako bomo ustvarjali tudi družbenoekonomsko podlago, ki bo omogočala, da se bo delavčev prevladujoči vpliv razširil na vse odnose in vse sestavine odnosov v proizvodnji in celotni družbeni reprodukciji, s tem pa tudi v vsej družbi. Razviti moramo družbenoekonomsko motivacijo delavca v združenem delu kot tisti trdni in učinkoviti temelj, na katerem si delavci s produktivnejšim in intenzivnejšim delom ter ekonomsko učinkovitejšim gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije zagotavljajo večji dohodek in boljše osebne dohodke, celovitejše 6

in bolj kakovostno zadovoljevanje svojih skupnih potreb in hkrati s tem zagotavljajo trden in zanesljiv razvoj materialne podlage združenega dela. Pri tem je pomembno, da bodo tudi dohodek in osebni dohodki delavcev, ki delajo v delovnih skupnostih skupnih služb ter v družbenih dejavnostih, zasnovani na njihovem prispevku k ustvarjanju družbenega dohodka in k povečevanju družbene produktivnosti dela. Enaka načela morajo veljati tudi v pokojninskem sistemu in socialni politiki, ob hkratnem razvijanju solidarnosti, ki prispeva k zagotavljanju socialne varnosti in izboljševanju pogojev življenja v skladu z rastjo družbene produktivnosti dela delovnih ljudi in njihovih družin, torej tudi na tistih območjih, kjer bi glede na njihovo gospodarsko moč sicer zaostajali. 2. Doseženi rezultati v utrjevanju vloge in položaja delavca in pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in celotni družbi terjajo nadaljnji razvoj, poglabljanje in izpopolnitev političnega sistema, v katerem bo delavec — samoupravno združen in povezan z drugimi delovnimi ljudmi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih - nosilec vseh odnosov in oblik socialistične samoupravne demokracije. Delavčevo odločanje z osebnim izjavljanjem je temelj sistema. Na njem gradimo in razvijamo delegatski sistem kot samoupravni način upravljanja splošnih družbenih zadev. Cilj poglabljanja delegatskega sistema je najširša aktivizacija ljudskih množic v novih demokratičnih oblikah izražanja, usklajevanja in uresničevanja njihovih interesov. Za doseganje teh ciljev bomo aktivni pri dograjevanju in razvoju vseh institucij političnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Uresničevanje revolucionarnih nalog v razvoju našega političnega sistema in njegovih institucij pogojuje in zahteva izpopolnjevanje in razvijanje novih oblik delovanja zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Zato moramo komunisti dograjevati oblike in metode svojega delovanja ter s tem zvezo komunistov kot celoto učinkoviteje vključiti v stalno akcijo za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije. Tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah moramo komunisti z razvojem novih oblik demokratičnega izražanja in soočanja interesov zagotavljati uresničevanje njihove vloge v političnem sistemu. V razreševanju konkretnih protislovij našega družbenega razvoja, v zahtevnih procesih samoupravnega usklajevanja interesov, v boju za uveljavitev socialističnih samoupravnih odnosov v 7

vseh celicah in na vseh področjih družbenega življenja, za vse bolj humano socialistično vsebino in kvaliteto družbenih odnosov dobiva - vzporedno z odmiranjem državno-administrativne regulative — vse večjo težo in pomen moralni faktor, socialistična moralna zavest in etika in iz nje izhajajoča moralna praksa kot avtonomno, zavestno, v socialističnih normah in vrednotah utemeljeno obnašanje ljudi v socialistični samoupravni družbi. Ko se opredeljujemo proti abstraktnemu in neživljenjskemu moralizmu, ki je največkrat samo fasada za nesocialistično ravnanje, hkrati poudarjamo, da brez razvite socialistične samoupravne moralne zavesti in etike, ki temelji na medsebojni povezanosti, odvisnosti in odgovornosti delovnih ljudi do družbene skupnosti v odnosih, v katerih ne more nihče pod enakimi pogoji imeti več pravic, kot jih ima drugi, in brez njej ustrezajoče moralne prakse ni in tudi ne more biti razvite socialistične samoupravne demokracije. Zato se bomo borili, da postane oblikovanje socialistične samoupravne moralne zavesti in prakse neločljiva sestavina vsega vzgojnoizobraževalnega procesa v naši družbi in vse pomembnejši dejavnik našega družbenega razvoja v celoti. 3. Učinkovita obramba in varovanje socialističnih samoupravnih pridobitev sta neločljivo povezana z razvojem družbenoekonomskih in političnih odnosov. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta jamstvo in sestavina uveljavljanja in varovanja socialistične samoupravne demokracije in družbenopolitičnega sistema. Uresničevati ju moramo tako, da bodo njuni nosilci dosledno delovni ljudje in občani, organizirano povezani v samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. V družbeno samozaščito in obrambne priprave moramo vključiti delovne ljudi in občane v sleherni vasi, zaselku, krajevni skupnosti, organizaciji združenega dela in ustanovi. To mora biti stalna naloga družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in društev ter zlasti organizacij in vodstev zveze komunistov, ki je odgovorna za politično dejavnost in celotno aktivnost na tem področju. Družbena samozaščita in splošna ljudska obramba morata postati množično ljudsko gibanje, tako da bodo zavestno organizirani 'ter za zaščito in obrambo usposobljeni delovni ljudje in občani učinkovito branili in varovali naš razvoj. Njuna vsebina mora izhajati iz temeljev in vrednot socialistične samoupravne ureditve, v kateri delovni ljudje in občani neposredno odločajo o 8

delovnih in življenjskih pogojih in rezultatih svojega dela ter jih tudi branijo in varujejo. 4. Komunisti se zavzemamo za pospešen, skladnejši in bolj uravnovešen ekonomski, socialni in prostorski razvoj na temelju povečevanja produktivnosti dela in uveljavljanja drugih dejavnikov razvoja. To je pogoj za nenehno rast dohodka, hkrati pa temelj za širše in boljše zadovoljevanje delovnih ter življenjskih potreb in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov, za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter njihovega svobodnega ustvarjalnega dela in življenja. S stalnim prizadevanjem za boljše gospodarjenje, za medsebojno dohodkovno povezovanje organizacij združenega dela ter njihovo skupno načrtovanje moramo ustvarjati vse pogoje za dosledno uresničitev sprejetih ciljev in nalog družbenega razvoja v tem srednjeročnem obdobju. Posebno pozornost moramo posvetiti uresničevanju prednostnih nalog in ciljev razvoja, posebej tistih, pri katerih ne dosegamo zadovoljivih razultatov. Pravočasno moramo opredeliti potrebe in interese družbenega razvoja za naslednje srednjeročno obdobje, cilje in naloge za njihovo uresničevanje ter podlago za sporazumevanje o pravicah in obveznostih v okviru dohodka ter o ukrepih za uresničevanje takih odnosov. Z novo kakovostjo v uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja moramo zagotoviti nadaljnji gospodarski, socialni in prostorski razvoj v tem obdobju v pogojih večje medsebojne usklajenosti pri uresničevanju vseh interesov in ciljev naših delavcev in delovnih ljudi ob povečani skrbi za ohranjanje in razvijanje vseh prvin zdravega življenjskega okolja. Te cilje moramo doseči predvsem na temelju večjega ustvarjenega dohodka, doseženega s povečano produktivnostjo dela, z nadaljnjim prizadevanjem za razvoj proizvodnje energije, prometne infrastrukture, za pospešen razvoj kmetijske proizvodnje, surovin ter reprodukcijskih materialov na ekonomsko smotrnih temeljih, z modernizacijo in prestrukturiranjem predelovalne industrije ter načrtnim zaposlovanjem, vse v čim bolj uravnovešenih odnosih ponudbe in povpraševanja in stabilnejših pogojih gospodarjenja ter v načrtno usmerjanih in obvladovanih ekonomskih odnosih s tujino, posebej s poglabljanjem gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju tudi v okviru prizadevanj za oblikovanje in uveljavljanje novega mednarodnega ekonomskega 9

sistema ter s krepitvijo lastne odgovornosti za izboljšanje plačilnega in devizno-bilančnega položaja Slovenije in Jugoslavije. 5. V procesih samoupravnega preoblikovanja združenega dela težimo k celovitejši uveljavitvi raziskovalne dejavnosti, kulture in izobraževanja kot pomembnih dejavnikov združenega dela in nenadomestljivih pogojev za razvoj proizvodne sile dela in s tem socialističnih samoupravnih odnosov. Pri tem je doslednejše vključevanje raziskovalnih, izobraževalnih in kulturnih dejavnosti v razvojne načrte organizacij združenega dela eden od pogojev za uveljavljanje novih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter za vpliv delavcev na vsebino in družbeno angažiranost raziskovalnega in znanstvenega dela ter kulturnih dejavnosti. Preosnova vzgoje in izobraževanja v izobraževanje za delo, z delom, ob delu in iz dela ter procesi podružbljanja kulturnih in raziskovalnih dejavnosti ostajajo tudi v prihodnje najpomembnejša področja boja za samoupravno preoblikovanje družbe, za socialistično samoupravno osveščenost delovnih ljudi ter za celovito uveljavljanje delavcev v združenem delu, pri obvladovanju tokov družbene reprodukcije, v družbenem življenju in pri izvrševanju njihove oblasti. 6. Na temeljih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bomo krepili in utrjevali vlogo in položaj Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. Prizadevali si bomo, da bo Socialistična republika Slovenija skupaj z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama ustvarjalno in enakopravno razvijala in bogatila prakso reševanja vprašanj skupnega pomena. S tem bo konkretno prispevala h krepitvi in utrjevanju enakopravnosti naših narodov in narodnosti ter h krepitvi njihove polne odgovornosti tako za lasten razvoj in nacionalno uveljavitev kot tudi za napredek celotne jugoslovanske skupnosti in v tem okviru še posebej tudi za razvoj manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. Prizadevali si bomo za aktivno udeležbo in ustvarjalen prispevek vseh samoupravnih in družbenopolitičnih dejavnikov ter Socialistične republike Slovenije kot celote pri določanju in uresničevanju jugoslovanske zunanje politike ter pri obravnavanju aktualnih problemov s področja naših mednarodnih odnosov, kakor tudi reševanju aktualnih mednarodnih političnih in ekonomskih vprašanj. Zveza komunistov Slovenije bo skladno s privrženostjo Jugoslavije načelom neuvrščene politike spodbujala praktično povezo10

vanje in sodelovanje vseh samoupravnih in družbenih organov z neuvrščenimi in drugimi deželami v razvoju. To usmeritev bomo uresničevali ne le s povečanjem obsega sodelovanja, temveč predvsem z utrjevanjem njegovih dolgoročnih temeljev, z uveljavljanjem višje kakovosti tega sodelovanja na ključnih področjih gospodarskega in duhovnega življenja. Tako bomo izpolnjevali obveznosti Jugoslavije, sprejete v Colombu, zlasti sooblikovanje in uresničevanje nove mednarodne ekonomske ureditve. Zveza komunistov bo krepila skupno z vsemi naprednimi silami v svetu boj zoper izkoriščanje, podrejanje in nadvlado ter prizadevanja za prodiranje idej in prakse socializma, samostojnost in neodvisnost držav in narodov, politično in ekonomsko dekolonizacijo z vzpostavljanjem enakopravnih in pravičnih mednarodnih ekonomskih in političnih odnosov. Na osnovi načel o sodelovanju in varnosti v Evropi in svetu bomo razvijali dobre sosedske odnose, pa tudi obmejno sodelovanje. Hkrati bomo vsestransko podpirali prizadevanja naših manjšin v sosednjih državah za uveljavitev njihovih pravic in za zagotovitev pogojev za narodnostni obstoj in nemoteni razvoj. Zato da bi krepili njihov gospodarski in socialni položaj ter utrjevali samostojnost in vsestransko nacionalno uveljavljanje in kulturno življenje, bo zveza komunistov spodbujala sodelovanje z organizacijami in nosilci dejavnosti naših manjšin. Sodelovali bomo z naprednimi silami v državah, kjer živijo manjšine in podpirali njihove napore za uveljavitev demokratičnih in naprednih družbenih odnosov. Zveza komunistov Slovenije bo tudi v prihodnje posvečala posebno pozornost uresničevanju ustavnega položaja italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov kot tudi pravic pripadnikov etničnih skupin. Podpirala bo vsestransko sodelovanje organizacij in skupnosti matičnega naroda z našimi izseljenci v tujini. Posebno skrb bo posvečala našim delavcem, začasno zaposlenim v tujini, predvsem ustvarjanju možnosti za njihovo vrnitev v domovino. Med njihovim bivanjem v tujini pa bo spodbujala njihovo tesnejše in vsestransko povezovanje z domovino, zlasti s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in skupnostmi. 7. Razvoj socialistične samoupravne demokracije in uveljavljanje odločilnega vpliva delavskega razreda ter delovnih ljudi na vse tokove družbene reprodukcije in samoupravljanja sta nepo11

sredno povezana z uveljavljanjem avantgardne vloge zveze komunistov kot zavestne organizirane ustvarjalne sile, ki deluje na temelju marksistične teorije družbenega razvoja in marksistične analize socialističnih prizadevanj v svetu ter teorije in prakse našega socialističnega samoupravnega razvoja. Zveza komunistov mora v razviti socialistični samoupravni demokraciji kot avantgarda delovati tam, kjer delavski razred v demokratičnih odnosih uveljavlja svojo vlogo ter uresničuje svoje pravice in odgovornosti, da je nosilec oblasti in odločanja o pogojih in rezultatih dela. Ta boj poteka v krajevnih skupnostih, v združenem delu, delegacijah in skupščinah družbenopolitičnih ter interesnih skupnosti, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, to pa je tudi boj vseh drugih dejavnikov oblikovanja socialistične zavesti. Tu mora zveza komunistov z akcijo delavskih in ljudskih množic uveljaviti celoto interesov delavskega gibanja, ki vodijo v naših razmerah k osvobajanju dela in človeka. Zato je v boju množic za demokratično iti učinkovito reševanje problemov potrebna najširša, dejavna vključenost članov zveze komunistov v delegatski sistem, v socialistično zvezo delovnega ljudstva in druge družbenopolitične organizacije ter v druge politične in samoupravne dejavnike družbe. Zveza komunistov lahko samo tako s kritičnim in ustvarjalnim delom uresniči svojo odgovornost za socialistično samoupravno smer družbenega razvoja. Metode njenega delovanja morajo zagotoviti njen vpliv na vsebino odločitev, na vsakodnevno reševanje problemov delovnih ljudi in uveljavljanje ter usklajevanje njihovih interesov. Zato je nujno demokratično povezovanje in komuniciranje z vsemi organi in organizacijami samoupravnega političnega sistema. Organizacije zveze komunistov morajo v mnoštvu avtentičnih samoupravnih interesov vplivati na vsebino in usklajevanje le-teh z vidika uveljavitve zgodovinskih interesov delavskega razreda in tako zagotoviti sklepe, ki bodo po svoji idejnopolitični naravi socialistični in napredni. Pri tem je pomembna celovita pot odločanja, kjer mora priti do veljave beseda vseh delovnih ljudi in njihova ustvarjalna pobuda. Odtod izvira tudi zahteva, da moramo v prihodnje v političnem delu posvetiti več pozornosti pripravam na odločitve in iskanju poti za njihovo uresničevanje. Skupni družbeni interes in demokratično ugotavljanje tega na slehernem po-

12

dročju v sistemu naše socialistične samoupravne demokracije mora za slehernega člana zveze komunistov, osnovno organizacijo in vodstvo zveze komunistov postati izhodišče za opredeljevanje strategije in smeri pa tudi načinov in vsebine konkretnega delovanja. Le s tako vsebino, načinom in metodami dela bomo komunisti odpravljali formalizem, verbalizem, forumsko sestankovanje ter odločanje in podobne pojave. Z jasnim opredeljevanjem nalog in uresničevanjem odgovornosti slehernega člana in nosilcev javnih ter družbenih funkcij bo zveza komunistov dosledno premagovala pojave, kot so podvajanje dela, ponavljanje razprav, neopredeljenost ciljev posameznih akcij, rokov in nosilcev uresničevanja. 8. Zveza komunistov mora biti s svojo dejavnostjo skupaj z vsemi drugimi socialističnimi silami v demokratičnih okvirih socialistične zveze delovnega ljudstva navzoča v delegatskem sistemu. To zahteva, da bo zveza komunistov prek svojih voljenih delegatov, delegacij zveze komunistov in komunistov kot posameznikov ustvarjalno, organizirano in enakopravno delovala v delegatskem sistemu — od pobude do izbire problemov, priprave in demokratičnega sprejemanja odločitev — in s tem uveljavljala svoj vpliv in javno odgovornost v skupščinskem sistemu. Komunisti kot posamezniki enakopravno in demokratično odločajo skupaj z vsemi drugimi člani organizacij, skupščin in teles z močjo znanja, opiranja na objektivno informacijo in z bojem zanjo, z upoštevanjem mnenj in stališč delavcev in občanov ipd. Za zvezo komunistov kot organizacijo, ki skupaj z delavskimi in ljudskimi množicami uresničuje zgodovinske interese delavskega razreda, je strateškega pomena, da članstvo in vodstva delujejo v socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in društvih. Skupaj z drugimi delovnimi ljudmi si bomo kot člani teh organizacij in društev prizadevali, da se razvijejo kot posebne oblike interesnega organiziranja delovnih ljudi in občanov, ki se vanje povezujejo zato, da bi na temelju političnega programa družbe, ki ga je v temeljnih izhodiščih opredelila zveza komunistov, skupaj organizirano spreminjali družbenoekonomske odnose in politične razmere svojega življenja. Vodilna vloga zveze komunistov v družbenopolitičnih organizacijah se izraža s tem, da se v teh prizadevanjih uveljavlja zgodovinski in dolgoročni interes delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Zveza komunistov se zaveda, da svojo vodilno in 13

združevalno vlogo lahko uresničuje le, če more svoja idejna in politična stališča spreminjati v vsebino delovanja delavcev in delovnih ljudi v združenem delu in v vsej družbi in s tem v materialno silo družbenega razvoja in napredka. Kot fronta organiziranega subjektivnega dejavnika združuje socialistična zveza delovnega ljudstva na temelju programa boja za socializem in samoupravljanje ter neuvrščeno in neodvisno Jugoslavijo vse delovne ljudi in občane ter njihove organizirane socialistične sile, opredeljene za socialistično samoupravljanje. V enotni idejnopolitični akciji znotraj socialistične zveze imajo komunisti možnost in dolžnost, da idejnopolitično usmerjajo njihovo delovanje. Zveza komunistov se izreka, kot vedno doslej, za svobodo veroizpovedi, izhajajoč iz tega, da je religijski ali ateistični svetovni nazor zasebna stvar človeka in stvar njegove osebne svobode. Hkrati se bo skupaj z množicami vernikov, ki so v veliki večini vključeni v razne oblike samoupravljanja in politično organizirani v socialistični zvezi, bojevala proti vsem zlorabam cerkve in vere ter njunemu spreminjanju v sredstvo protisocialističnih in protisamoupravnih sil. 9. Zato da bi te naloge uspešno uresničevali, moramo utrjevati idejnopolitično in akcijsko enotnost zveze komunistov, ki jo predstavlja idejna zavest komunistov o delavsko-razredni vsebini ciljev in politike zveze komunistov ter o nujnosti njihovega doslednega in učinkovitega uresničevanja v družbeni praksi. Idejna in akcijska enotnost zveze komunistov temelji in se gradi na ustvarjalnem uveljavljanju načela demokratičnega centralizma in na vse večjem uveljavljanju vsakega člana zveze komunistov kot temeljnega nosilca politike, kakor tudi na tem, da osnovne organizacije zveze komunistov pravočasno in ob aktivnem sodelovanju članstva zavzemajo stališča o najpomembnejših vprašanjih, opredeljujejo naloge ter se bore za njihovo uresničevanje. Znotraj zveze komunistov moramo graditi enotnost, ki bo izhajala iz razvite komunistične zavesti in prepričanja, utemeljenega z revolucionarno vsebino o akciji, kajti enotnost ustvarjajo le skupni pogledi na napredne in dolgoročne cilje skupnega boja za boljši jutrišnji dan delovnega človeka in za napredek socializma sploh. Zavzemamo se za takšno strukturo članstva in vodstev zveze komunistov ter za takšno politiko sprejemanja, ki bo krepila 14

idejnopolitično ter akcijsko usmeritev in revolucionarno učinkovitost zveze komunistov. Pri tem bomo izhajali iz konkretnega položaja delovnega človeka v proizvodnih odnosih pri razpolaganju s pogoji, sredstvi in sadovi dela ter iz idejnopolitične in akcijske privrženosti boju in delu za socialistične samoupravne odnose. V načrtovanju ciljev in smeri socialističnega razvoja ter v akcijah za uresničevanje teh ciljev je marksistična teorija nepogrešljivo vodilo Zveze komunistov Slovenije. Na njej gradi Zveza komunistov Slovenije svojo analizo današnjih protislovij razvoja in išče pot za njihovo praktično usmeritev in svoj pogled v jutrišnji dan. Negovati moramo razvoj znanstvene razprave in kritike ter se bojevati za obravnavo temeljnih problemov znanosti in njene družbene funkcije. V zvezi komunistov bomo skrbeli za akcijsko usposabljanje članstva tudi z ustreznim študijem marksistične misli, razvijali bomo sistem idejnega in ideološkega dela ter si prizadevali za poglabljanje marksistične vsebine v sistemu vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah. Doseči moramo, da se bosta tok marksističnega znanstvenega in teoretičnega snovanja ter tok revolucionarne preobrazbe nenehno oplajala in povezovala med seboj; da bodo dosežki znanstvene misli marksizma sproti prehajali v zavest najširših množic, nosilcev stalnega revolucionarnega preoblikovanja naše družbe in da bodo potrebe revolucionarne akcije sproti postajale vsebina znanstvenega in raziskovalnega dela; da bosta današnja kriza kapitalizma in meščanske civilizacije ter živa potreba človeštva po vzpostavitvi nove civilizacije še bolj kot doslej predmet naše marksistične znanosti in teoretskega usposabljanja; da se bomo tako bojevali tudi za novo kulturo in vrednote. 1. Delavec v temeljni organizaciji — odgovoren gospodar svojega dela

Zveza komunistov, še posebno komunisti v sindikatu se bomo zavzemali, da bo - ko gre za uveljavljanje vloge, položaja in odgovornosti delavca - uresničevanje temeljne organizacije kot začetne in končne celice ustvarjanja nove vrednosti in pridobivanja dohodka v središču družbenopolitične aktivnosti. Pri utrjeva15

nju položaja delavcev, samoupravno združenih v temeljno organizacijo, bomo dosledno vztrajali, da se bo vsak dohodek, dosežen v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev, pridobival samo kot dohodek delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, ki so ustvarili vrednost. Le tako bodo delavci z vzpostavljanjem samoupravnih odnosov medsebojne povezanosti, soodvisnosti in solidarnosti postajali temeljni nosilec ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka. Z uresničevanjem teh nalog bodo delavci uveljavljali svoj odločilni vpliv, interese in potrebe ter odgovornost v delovni in sestavljeni organizaciji, v vseh drugih oblikah samoupravnega združevanja dela in sredstev ter poslovnega sodelovanja in družbi kot celoti. Z zavestno akcijo bodo zveza komunistov in vse subjektivne sile spodbujale delavce, da bodo v slehernem delu družbene reprodukcije z organiziranjem temeljnih organizacij sledili spremembam tehnično-tehnološke osnove dela in razvoju samoupravnih odnosov. Pri razširjanju sedanje proizvodnje in snovanju nove mora ta naloga postati eden izmed temeljnih ciljev delavcev temeljnih organizacij združenega dela. Posebna pozornost pri uresničevanju te naloge mora biti namenjena dislociranim obratom, v katerih se zaradi zaostajanja procesa organiziranja temeljnih organizacij prepočasi zagotavljajo osnovni pogoji za dejansko spreminjanje mesta in vloge delavca v družbeni reprodukciji.

2. Delavci delovnih skupnosti skupnih služb ne morejo in ne smejo več odločati v imenu delavcev temeljnih organizacij združenega dela Zveza komunistov in vse organizirane socialistične sile se morajo nenehno zavzemati, da bo sestavina sleherne aktivnosti za povečevanje vpliva delavcev v temeljni organizaciji predvsem uresničevanje ustavne vloge delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela. Zato je treba nenehno preverjati in ocenjevati že organizirane delovne skupnosti. Z najustreznejšo organiziranostjo dela v delovnih skupnostih in z uveljavljanjem njihovega samoupravnega družbenoekonomskega položaja v skladu z naravo njihovega dela je treba zagotoviti, da si pod videzom strokovnega dela delavci delovnih skupnosti

16

skupnih služb ne bodo prilaščali upravljalskih poslov ter opravil in s tem monopola nad upravljanjem. Prizadevati si moramo, da bodo delavci temeljnih organizacij zagotavljali pogoje za hitrejše uresničevanje odnosov svobodne menjave dela do delavcev delovnih skupnosti skupnih služb tudi z doslednim izločanjem tistih delov iz delovnih skupnosti skupnih služb, ki izpolnjujejo pogoje za organiziranje v temeljno organizacijo združenega dela, ki je skupnega pomena. Pri snovanju novih delovnih skupnosti in preverjanju sedanjih mora biti posebna pozornost usmerjena v združevanje računovodsko-finančnih opravil. Za njihovo izvrševanje v okviru delovnih skupnosti se morajo organizirati posebne finančne službe kot strokovno delovna podlaga internih bank. V vseh oblikah združevanja dela in sredstev je zato potrebno pospešiti oblikovanje osnov in meril za ugotavljanje vloženega tekočega dela delavcev delovne skupnosti in za merjenje prispevka delovne skupnosti k poslovanju temeljne organizacije združenega dela. Na tej podlagi se mora hitreje presegati proračunski odnos ter uveljaviti samoupravni družbenoekonomski odnosi svobodne menjave dela.

3. Samoupravno povezovanje temeljnih organizacij — trajna krepitev pogojev dela in življenja delavca Komunisti bomo delovali, da bodo delavci vsake temeljne organizacije celovito seznanjeni, s katerimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v sistemu družbene reprodukcije so povezani in vzajemno soodvisni pri ustvarjanju nove vrednosti in pridobivanju dohodka. Pri delavcih moramo širiti spoznanje, da je od obvladovanja proizvodnih odnosov odvisen njihov ekonomski, socialni in kulturni položaj. Na tej podlagi bodo delavci zavestno sprejemali odločitve, na osnovi katerih bodo vzpostavljali samoupravne družbenoekonomske odnose. Tako se bo širilo in krepilo samoupravno združevanje dela in sredstev v delovnih in sestavljenih organizacijah ter v širših proizvodno zaokroženih celotah. Predvsem se moramo zavzemati za uveljavljanje odnosov skupnega prihodka in dohodka, v katerih bodo delavci ugotavljali učinkovitost svojega dela z osnovami in merili, ki bodo temeljili na samoupravnem planiranju skupnega dela in poslovanja. To še 2

Resolucija

17

posebej velja zlasti za odnose med organizacijami združenega dela proizvodnje in trgovine ter posebej zunanje trgovine. Z doslednim uresničevanjem takšnih odnosov si bo zveza komunistov prizadevala, da bodo delavci, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, neposredno obravnavali in zavzemali stališča pri reševanju aktualnih vprašanj tekočega dela, življenja in razvoja. 4. Samoupravno gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije

Komunisti bomo delovali, da bodo delavci, spodbujeni s svojimi interesi, sprejemali odločitve, s katerimi bodo zagotavljali stalno kroženje razpoložljivih sredstev in njihovo uporabo na tistih vozliščih družbene reprodukcije, ki bodo zagotavljala trajne in optimalne učinke. Zato moramo uveljavljati odnose, v katerih se bodo delavci odločali za samoupravno združevanje dela čistega dohodka, zagotavljali usklajevanje dela in proizvodnje, medsebojno delitev dela ter stabilnejšo preskrbo s surovinami, energijo in drugimi materialnimi pogoji za delo in proizvodnjo. To velja tudi za združevanje sredstev družbene reprodukcije, kadar gre za veliko rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev ali za nove investicije, ki so v skupnem interesu dveh ali več temeljnih organizacij oziroma organizacij združenega dela. Da bi spodbudili ekonomski interes delavca, predvsem njegovo ustvarjalnost, se bomo komunisti zavzemali, da bodo delavci v vseh oblikah združevanja dela in sredstev urejevali te odnose na načelih samoupravnega združevanja dela in sredstev ob skupni odgovornosti, riziku in spoštovanju neodtujljivih pravic na podlagi pravice dela. Prizadevati si moramo, da bodo delavci pridobivali osebni dohodek tudi na podlagi rezultatov gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije, s čimer bo interes delavca za združevanje dohodka na temelju njegovih dolgoročnih interesov ter potreb dela in življenja vse večji. Dosledno se moramo zavzemati, da bodo delavci vedno sproti seznanjeni, kako dosegajo načrtovane učinke združevanja sredstev, zlasti pa, kako se na tej osnovi povečuje dohodek.

18

5. Samoupravni odnosi svobodne menjave dela med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje ter drugih dejavnosti kot porabniki in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti kot izvajalci — temelj širjenja pogojev dela in življenja delovnega človeka Zavzemali se bomo, da se bodo med temeljnimi organizacijami združenega dela materialne proizvodnje ter drugih dejavnosti kot porabniki in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti kot izvajalci neposredno ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti dosledno vzpostavljali samoupravni odnosi svobodne menjave dela. Pri tem mora dobiti večji poudarek svobodna menjava dela neposredno med izvajalci in uporabniki in v enotah samoupravnih interesnih skupnosti. Z usklajenim delovanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov je treba zagotoviti, da bodo delavci in delovni ljudje- uporabniki, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, tvorno sodelovali pri oblikovanju vsebine programov in izbiri oblik dela družbenih dejavnosti, opredeljevanju njihovega razvoja ter pri določanju višine nadomestila za opravljeno delo oziroma cene storitev. To je pogoj, da bodo delavci celoviteje odločali o ustvarjanju, pridobivanju, razporejanju, združevanju in porabi dohodka za skupne in splošne potrebe v skladu s svojimi potrebami in odločitvami o razporejanju dohodka za razvoj materialnega temelja svojega dela in rezerve. Zveza komunistov si bo prizadevala, da bomo s hkratnim obravnavanjem vseh potreb dosegli izostreno obravnavanje, izbor ter oblikovanje jasno opredeljenih prednostnih ciljev in nalog. Tako bodo delavci odločali o namenski porabi dohodka in uresničevali svojo skrb in odgovornost za racionalno gospodarjenje v svoji temeljni organizaciji združenega dela in v celotni družbeni reprodukciji. Z uresničevanjem teh usmeritev se mora v procesu samoupravnega planiranja zagotoviti plansko usmerjena delitev dohodka in čistega dohodka. Delavci morajo poznati odnos med celotnim dohodkom in čistim dohodkom, ker je to temeljni pogoj za njihovo dejansko samoupravno odločanje o izločanju sredstev iz dohodka oziroma o odnosih med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo na eni ter vlaganji v razvoj na drugi strani. Tako se morajo zagotavljati pogoji, da delavec na svoj osebni dohodek in 2*

19

življenjski standard ne bo gledal le z vidika svojega tekočega dela, temveč tudi in predvsem skozi rezultate gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije. S tem se bodo zagotavljale možnosti za celovito odločanje delavca o pogojih ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka ter njegovega življenja in ustvarjanja. Ena temeljnih sestavih svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti je solidarnost, s katero se zagotavljajo pravice delovnih ljudi v skladu z ustavo in zakoni ne glede na dohodek, ki ga ustvarjajo. Zato mora biti obseg teh potreb usklajen in preverjen z doseženim razvojem posameznih območij ter s plansko opredeljenimi družbenimi smotri.

6. Samoupravno družbeno planiranje in odgovorno uresničevanje sprejetih nalog, ciljev in obveznosti je pogoj za skladen in dinamičen razvoj Komunisti si bomo prizadevali, da bodo delavci v združenem delu kot nosilci planiranja v celoti uveljavljali svojo odločilno vlogo, položaj in odgovornost za celovito opredeljevanje vseh svojih interesov in potreb. Krepiti morajo svobodno menjavo dela, samoupravno združevanje dela in sredstev ter na temelju skupnega prihodka oziroma pridobivanja skupnega dohodka in razpoložljivih sredstev uresničevati svoje interese in potrebe, zagotavljati čimbolj skladen in dinamičen gospodarski in družbeni razvoj ter krepiti samoupravne družbenoekonomske odnose. Uresničevanje samoupravnega družbenega planiranja je pogoj, da bodo družbeni plani razvoja ter sporazumi in dogovori o njihovih temeljih dejansko izražali in uveljavljali skupne interese in realne možnosti ter da bodo s svojim postopkom prispevali k poglabljanju demokratičnih odnosov in enakopravnosti delavcev v združenem delu. V ta namen moramo izpopolniti tudi metodologijo planiranja in analizo družbenega razvoja ter zagotoviti, da bosta dosledno temeljila na marksistični politični ekonomiji. Prav tako si moramo prizadevati za izobraževanje in strokovno usposabljanje kadrov, ki delajo na področju planiranja. Zagotavljali bomo uključevanje znanja in raziskovalnega dela kot bistvene sestavine in pogoja družbenega planiranja. Komunisti si bomo prizadevali za mobilizacijo in odgovorno vključevanje vseh ustvarjalnih sil v oblikovanje takih programov 20

razvoja, ki bodo v okviru materialnih možnosti zagotavljali dogovorjenim skupnim potrebam in interesom delavcev in delovnih ljudi planirani razvoj. Posebno pozornost bomo posvetili temu, da bodo delavci v sleherni temeljni organizaciji združenega dela ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev sprejeli samoupravne sporazume o temeljih plana. Doseči moramo, da bodo vse organizacije združenega dela, ki so delovno, proizvodno in poslovno povezane in soodvisne v procesu družbene reprodukcije, dejansko uveljavile in razvijale dohodkovne odnose. Ne smemo dopustiti, da bi se pri sporazumevanju o skupnih razvojnih usmeritvah uveljavljale ali izrabljale monopolistične težnje v obliki posamičnih skupinskolastninskih in lokalističnih interesov. Pri oblikovanju in uresničevanju samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov ter družbenih planov se bomo zavzemali za uveljavljanje sočasnosti planiranja, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela hkrati in celovito obravnavali vse svoje in skupne potrebe in interese, opredeljevali prednostne naloge ter odločali o pogojih ustvarjanja in pridobivanja dohodka ter o razporejanju celotnega dohodka za vse namene. Odločno bomo vztrajali, da se v praksi dosledno uresniči sočasnost in povezanost pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Prizadevali si bomo za krepitev samoupravnega sporazumevanja o obsegu in načinu zadovoljevanja potreb in interesov, ki jih delavci v temeljni organizaciji združenega dela uresničujejo skupno z drugimi delavci in občani v okviru krajevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Zavzemamo se za stalno dopolnjevanje vseh planskih dokumentov v skladu z načelom kontinuiranega planiranja, in sicer predvsem tako, da bo njihova vsebina bolj celovita ter da bodo bolj realni in konkretni. Zagotoviti moramo večjo odgovornost za dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih nalog, ciljev in obveznosti, zapisanih v družbenih planih, ter zagotavljati stalno in sprotno ocenjevanje tega, kako v sleherni samoupravni organizaciji in skupnosti dosegamo cilje, opredeljene s planom. Komunisti se zavzemamo za takojšnji pričetek vseh aktivnosti, da bodo pravočasno sklenjeni samoupravni sporazumi in dogovori 21

o temeljih planov ter pripravljeni družbeni plani za obdobje 1981-1985, začeti pa moramo tudi s pripravami za oblikovanje dolgoročnega razvoja do leta 2000.

7. Delavci morajo zagotavljati skladno delitev dohodka za vse namene porabe Komunisti — predvsem v sindikatih in v drugih subjektivnih dejavnikih - si bomo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločilno vplivali na pogoje za pridobivanje dohodka. Zagotoviti moramo, da bodo temeljito spremljali vse elemente celotnega prihodka ter vso pozornost namenjali učinkovitejši izrabi materialnih in drugih proizvodnih pogojev, spodbujanju novatorstva, iznajditeljstva, racionalizatorstva in drugih oblik inventivne dejavnosti, večji uporabi znanja in raziskovalnih dosežkov, izboljšanju organizacije proizvodnje in tehnološke discipline ter učinkovitejšemu izkoriščanju in razvijanju proizvodnih zmogljivosti, s čimer bodo zmanjševali materialne in druge proizvodne stroške ter hitreje povečevali celotni prihodek in dohodek. Prav tako si bomo prizadevali, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s stimulativno delitvijo sredstev za osebne dohodke, posodabljanjem organizacije in metod dela pri upravljanju, uporabi in razpolaganju z družbenimi sredstvi, učinkovitem izkoriščanju delovnega časa, smotrnim gospodarjenjem z minulim delom in na druge načine povečevali individualno in družbeno produktivnost dela ter na tej osnovi zagotavljali večji dohodek. Posebno pozornost bomo namenili temu, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela na samoupravnih in zakonskih osnovah ugotavljali del dohodka, ki je rezultat izjemno ugodnih naravnih, tržnih ali drugih pogojev ter ga uporabljali za razširitev materialne osnove združenega dela. Komunisti se zavzemamo, da bodo delavci določali obseg, kakovost in hitrost zadovoljevanja svojih osebnih, skupnih in splošnih potreb ter sredstev za akumulacijo in rezerve na osnovi ustvarjenega dohodka. S sočasnim in celovitim razporejanjem dohodka v skladu z razpoložljivimi sredstvi ter cilji in nalogami, prevzetimi s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov ter opredeljenimi v družbenih planih, moramo onemogočati porabo zunaj realnih možnosti razpoložljivega dohodka ter mimo skupno določenih sprotnih in razvojnih družbenih nalog. S

22

takim razporejanjem ustvarjenega dohodka bomo zagotavljali, da bo celotna poraba v vseh svojih sestavinah pokrita z dejanskimi viri v dohodku, kar je pogoj in glavni dejavnik povećavanja reproduktivne sposobnosti in akumulativnosti gospodarstva. Zagotavljati moramo takšen obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bo — ob upoštevanju dogovorjene ravni zadovoljevanja delavčevih potreb — ekonomsko soodvisen od delovnega prispevka delavcev na temelju živega in minulega dela, povečanja produktivnosti dela in ustvarjenega dohodka ter planiranih razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka za vse namene porabe. Uveljavljanje načela prisvajanja osebnih dohodkov po rezultatih dela in prispevku k povečanju dohodka bo tako prispevalo k povećavanju produktivnosti dela in rasti osebnega standarda delovnih ljudi. Delovni prispevek delavcev k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela bomo ugotavljali na temelju obsega, kvalitete in drugih rezultatov njihovega tekočega dela in gospodarjenja z minulim delom, izraženih v pridobljenem dohodku. Se posebej se bomo zavzemali za to, da se v sistemu delitve po rezultatih dela dosledno uveljavi tudi sprotno ugotavljanje prispevka delavcev k povečanju dohodka na temelju upravljanja in gospodarjenja z minulim delom. Vso pozornost bomo posvečali ekonomskemu spodbujanju prizadevanj delavcev za inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti. V okviru politike rasti življenjskega standarda se bomo komunisti zavzemali, da se bodo delavci v združenem delu in občani odločali za hitrejšo rast družbenega standarda. Z razvojem samoupravnega sistema pokojninskega zavarovanja moramo zagotoviti, da bo pokojnina postajala odvisna od rezultatov tekočega in minulega dela delavca v vsej njegovi delovni dobi. To bo delavce spodbujalo k čim daljši delovni aktivnosti in utrjevalo materialno in socialno varnost upokojencev.

8. Poslovodni organi so družbeno, moralno in materialno odgovorni za vsebino predlogov in izvajanje samoupravnih odločitev

Zveza komunistov si bo prizadevala, da se v vsaki samoupravni organizaciji ali skupnosti dosledno uveljavi načelo, da so poslovo23

dni delavci dolžni pripravljati predloge za samoupravne odločitve. Pozornost je treba posvetiti predvsem vsebini samoupravnih splošnih aktov - med njimi še zlasti sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in samoupravnemu splošnemu aktu o temeljih plana - s katerimi se opredeljuje uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Glede na njihovo vsebino in učinkovitost uresničevanja v družbeni praksi je pomembno uveljavljanje družbenopolitične in materialne odgovornosti poslovodnih organov in drugih odgovornih delavcev. Prav tako je treba uveljaviti vse oblike izrekanja priznanj za ustvarjalno in uspešno delo teh delavcev pri povezovanju njihovih vsakodnevnih nalog in opravil s hkratnim uresničevanjem ustavnih in zakonskih določil. Komunisti se bomo zavzemali, da se bo kot nosilec družbene preobrazbe dosledno uveljavil delavec, ki se bo zavestno opredeljeval in zavzemal za spreminjanje konkretnih odnosov v procesu dela in delitve rezultatov dela. Na takšnem izhodišču mora temeljiti oblikovanje osnov in meril za pridobivanje dohodka in prisvajanje osebnega dohodka ter drugih medsebojnih pravic, odgovornosti in obveznosti. Oblikovanje osnutkov samoupravnih aktov in njihovo uresničevanje je naloga poslovodnih organov in drugih odgovornih delavcev. Uveljavljanje teh odnosov mora vedno temeljiti na ustvarjalni udeležbi delavcev pri odločanju in razdelavi družbenoekonomskih osnov in samoupravnih norm. Tako se mora dosledno presegati normativistični pristop pri uresničevanju zakonskih določil in družbenih odločitev, ki smo jih sprejeli z dogovori in sporazumi. 9. Skupno planiranje in združevanje dohodka zagotavlja skladno rast gospodarske infrastrukture

Skupni interesi razvoja gospodarskih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, v tem okviru pa še posebej dejavnosti, ki so v planih razvoja opredeljene kot prednostne, terjajo nadaljnji kakovosten razvoj in poglabljanje dohodkovnih odnosov na temelju delovanja tržnih zakonitosti svobodne menjave dela in skupnega planiranja. Zato je nujno, da v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje še bolj zagotavljamo enakopravno odločanje uporabnikov in izvajalcev storitev. Komunisti se 24

bomo zavzemali za to, da samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje vse bolj postajajo kraj soočanja in usklajevanja interesov, na tem temelju pa za skupno oblikovanje planov razvoja, za odločanje o kakovosti in obsegu storitev ter o politiki cen oziroma o cenah kakor tudi o sredstvih, kriterijih in oblikah združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih planov in planov. Zagotoviti moramo popoln vpliv uporabnikov na to, za kaj in kako racionalno rabimo samoupravno združena sredstva, ter odgovornost izvajalcev, da z razvijanjem dohodkovnih odnosov ter racionalnim gospodarjenjem v okviru pridobljenega prihodka z realizacijo svojih storitev in združevanjem sredstev zagotovijo uresničitev razvojnih nalog ter uspešno tekoče gospodarjenje. V okviru samoupravnih interesnih skupnosti moramo še bolj okrepiti neposredne ekonomske odnose in skupno odgovornost posameznih organizacij združenega dela izvajalcev in porabnikov storitev.

10. Delavci morajo z združevanjem dohodka usmerjati tokove družbene reprodukcije Delavci v združenem delu naj prek temeljnih organizacij združenega dela v celoti obvladujejo dohodek ter ga usmerjajo v tokove družbene reprodukcije v skladu s svojimi resničnimi tekočimi in razvojnimi potrebami ter interesi. Zato da bo zagotovljen odločilni vpliv delavcev v temeljni organizaciji na denarnem področju in zmanjšana odvisnost temeljnih organizacij združenega dela od bančnih kreditov za financiranje reprodukcije, moramo delovati tako, da bo celotni denarni sistem v funkciji dohodkovnih odnosov. Komunisti si bomo prizadevali za svobodno gibanje, kroženje in združevanje sredstev razširjene reprodukcije na samoupravnih temeljih, pri čemer bomo posvečali pozornost odpravljanju pojavov monopolizma, teritorialnega zapiranja, nelojalne konkurence ipd. Zagotoviti moramo, da bo postalo samoupravno združevanje dohodka na načelih udeležbe v skupno ustvarjenem dohodku vseh temeljnih organizacij združenega dela, ki dohodek združujejo, pretežna oblika uresničevanja skupnih razvojnih ciljev, opredeljenih v samoupravnih planih. Medsebojne kreditne odnose za te namene moramo praviloma vzpostavljati le v primerih, kjer ni neposredne proizvodne in dohodkovne soodvisnosti oziroma kjer

25

ni mogoče ugotoviti nosilcev sredstev, ki se združujejo, ter zagotoviti ustrezne porazdelitve rizika in udeležbe v novoustvarjenem dohodku. Zato da bi povečali racionalnost v gospodarjenju z denarjem ter zagotovili odločilni vpliv delavcev na denarne tokove, moramo pospešiti oblikovanje internih bank in posebnih finančnih služb ter uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v njih pa tudi v temeljnih in združenih bankah. Zagotoviti moramo, da bo v planih bank opredeljeno uresničevanje skupnih tekočih in razvojnih potreb in interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi in občanov predvsem z združevanjem dohodka v skladu s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov, da se bo povečal vpliv delavcev temeljnih organizacij združenega dela na uresničevanju planov in tekoče politike bank. Prizadevali si bomo, da bodo upravljalci v bankah pospešili oblikovanje osnov in meril, ki bodo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela zagotavljala uresničevanje pravice do udeležbe v skupno ustvarjenem dohodku. Uveljaviti moramo združevanje sredstev temeljnih organizacij združenega dela v okviru bank za konkretne programe ter zagotoviti pravico delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so sredstva združili, do povračila in nadomestila v sorazmerju z ustvarjenim dohodkom temeljne organizacije združenega dela, ki združena sredstva uporablja. Prav tako j e treba bolj določno opredeliti pravice delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki uporabljajo kreditna sredstva, do njihove udeležbe vpovečanem dohodku banke na temelju dela in dohodka, ki so ga ustvarili z uporabo teh sredstev. Zagotoviti je treba, da bodo tako delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki združujejo sredstva, kot delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki rabijo združena sredstva, v okviru svojih osebnih dohodkov uveljavljali pravico do udeležbe v povečanem dohodku, ki je nastal kot rezultat smotrnega upravljanja z minulim delom. Tako bo zagotovljen interes delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela za najbolj smotrno razporejanje ustvarjenega dohodka in za odločitve o čistem dohodku. Na področju zavarovalstva se bomo komunisti zavzemali za vzpostavljanje takšnih družbenoekonomskih odnosov, v katerih bodo delavci na osnovi skupnega rizika, dohodkovne soodvisnosti, 26

vzajemnosti in solidarnosti uresničevali svoje ustavne pravice in obveznosti. Temu je potrebno prilagoditi samoupravno organiziranost zavarovalstva. 11. Samoupravno obvladovanje tržišča in cen mora prispevati k uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in obvladovanju inflacije Zveza komunistov si bo še naprej prizadevala za to, da bodo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter družbenopolitičnih skupnostih neposredno in prek svojih delegatov odločali o pogojih ustvarjanja nove vrednosti in pridobivanja dohodka, samoupravno obvladovali odnose na tržišču, določali cene proizvodov in storitev, oblikovali politiko cen in druge pogoje prodaje ter sprejemali ukrepe za njeno uresničevanje. Preprečevati morajo pritiske za povečevanje dohodka na temelju ekonomsko neupravičenega spreminjanja pogojev gospodarjenja, monopolno zviševanje cen kakor tudi njihovo zviševanje zaradi zaostale in nesmotrne proizvodnje ter neustrezne tržne usmeritve. Prizadevali si bomo za učinkovitejše organiziranje in obvladovanje tržišča na temelju združevanja dela in sredstev v odnosih medsebojne planske, dohodkovne in rizične povezanosti temeljnih organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu. V primerih, ko družbenopolitične skupnosti z ukrepi zagotavljajo uresničevanje s planom sprejetih razvojnih usmeritev, morajo ti ukrepi pospeševati prizadevanja organizacij združenega dela za rast produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja ter prilagajanje proizvodnih programov razvojnim težnjam in potrebam tržišča. Preprečevali bomo ustvarjanje in izrabljanje različnih monopolnih in drugih privilegiranih pogojev za pridobivanje dohodka, ki na tržišču povzročajo neenakopravne ekonomske pogoje med temeljnimi organizacijami združenega dela. Dograditi moramo sistem in politiko blagovnih rezerv na ravni republike, občin in organizacij združenega dela kot sestavino reprodukcijske sposobnosti gospodarstva in hkrati kot pomemben dejavnik obrambne sposobnosti. Zagotovili bomo oblikovanje mehanizmov in ukrepov, ki bodo ublažili vpliv nestabilnih gospodarskih gibanj v svetu na gibanje cen in plasma proizvodov na domačem tržišču.

27

12. Skupni interesi proizvodnje in trgovine so temelj njunega skladnega razvoja Nenehno večanje obsega kakovosti in izbire proizvodov ter vse večja potreba po širjenju tržišča za proizvode organizacij združenega dela iz Slovenije na domačih in tujih tržiščih nenehno terja povečevanje obsega in kakovosti dela v trgovini, ob relativnem zniževanju količine potrebnega dela z uporabo sodobnih oblik in načinov trženja ter omejevanju rasti administrativnih in drugih stroškov. Trgovina je dolžna zagotavljati pogoje in možnosti za čimbolj racionalen, cenen, hiter in kakovosten pretok blaga od proizvodnje do potrošnika. To nalogo lahko trgovina uresniči le na temelju trajnega samoupravnega povezovanja po načelih združevanja dela in sredstev s proizvodnjo ter z ustreznim sodelovanjem s potrošniki, ko gre za predmete in storitve široke potrošnje in standarda. Zato je potrebno na načelih skupnega prihodka in dohodka ter samoupravnega planiranja oblikovati odnose trajnega sodelovanja med vsemi proizvodnimi in trgovinskimi temeljnimi organizacijami združenega dela, ki so ne glede na institucionalno organiziranost povezane v procesu proizvodnje in menjave blaga. Komunisti moramo zagotoviti, da bodo z doslednim uveljavljanjem teh načel preseženi ozki podjetniški kupoprodajni odnosi in zmanjšano število posrednikov v trgovini, da bo ustvarjen enakopraven družbenoekonomski položaj delavcev v proizvodnji in trgovini, okrepljen svoboden pretok blaga na enotnem jugoslovanskem trgu in pa razvoj trgovine, ki bo ustrezal potrebam proizvodnje in potrošnikov v okviru skupno ustvarjenega dohodka in skupnega plana. Pogoj za uresničitev teh nalog je tudi dosledna samoupravna organiziranost trgovine ter uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med trgovino in potrošniki. Krajani v krajevni skupnosti, organizirani v svete in zbore potrošnikov, naj skupno z delavci v organizacijah združenega dela proizvodnje, prometa blaga in storitev na podlagi samoupravnih sporazumov urejajo vprašanja, ki so pomembna za normalno preskrbo in zadovoljevanje drugih potreb življenja v krajevni skupnosti. V vseh krajevnih skupnostih moramo organizirati potrošniške svete ter prek njih uveljaviti vpliv potrošnikov na kakovost preskrbe. S povezovanjem potrošniških svetov v občini je treba zagotavljati vpliv potrošnikov na razvoj preskrbovalne mreže ter kakovost in cene storitev.

28

13. Samoupravno združevanje dela in sredstev je osnova za enakopravno vključevanje v mednarodno menjavo dela

Povečano odgovornost republike za urejanje ekonomskih odnosov s tujino ter za stanje in položaj v devizni in plačilni bilanci, ki zahteva večje osamosvajanje naših organizacij združenega dela od uvozne odvisnosti, predvsem z razvijanjem ekonomsko smotrne domače proizvodnje surovin, reprodukcijskih materialov in delovnih sredstev, ter nenehno povečevanje rasti izvoza, ki vse bolj postaja osnovni spodbujevalec dinamične gospodarske rasti, velikoserijske proizvodnje, produktivnosti dela in uveljavljanja drugih kakovostnih dejavnikov razvoja, lahko zagotovimo le z večjim uveljavljanjem vpliva delavcev na pogoje pridobivanja in razpolaganja z devizami. Zato moramo pospeševati združevanje dela in sredstev za skupni nastop na tujih trgih na podlagi skupnega planiranja, odnosov iz skupnega deviznega prihodka in rizika. Pospeševali bomo razvijanje ekonomskega sodelovanja s tujino na dolgoročnih osnovah, s katerim bomo dosegli tak regionalni razpored vključevanja v mednarodno menjavo dela, ki bo zagotavljal neodvisen ekonomski in politični položaj Jugoslavije v svetu. Z razvojem odnosov v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino je treba zagotavljati možnosti, da delavci vsake temeljne organizacije združenega dela, ki sodeluje pri proizvodnji blaga za izvoz, v skladu s svojim prispevkom razpolagajo z ustvarjenim deviznim prihodkom ter da skupaj planirajo obseg in pogoje blagovne menjave s tujino. Temeljne organizacije združenega dela, povezane v proizvodnji in menjavi blaga, morajo pospešiti procese združevanja deviznega dohodka za uresničevanje skupnih interesov in nalog v izvozu ter uvozu blaga. Nujno je potrebno krepiti zavest, da so možnosti uvoza odvisne predvsem od obsega deviz, ustvarjenih v izvozu blaga in storitev. Zavzemali se bomo, da bodo zagotovljene ugodnejše razvojne možnosti za konkurenčno sposobne, izvozno usmerjene organizacije združenega dela, ki bodo v izvozu dosegale boljše ekonomske in devizne učinke. V ta namen je treba vso pozornost posvetiti tudi sodobnim oblikovnim rešitvam in izboljšanju kvalitete proizvodov na osnovi lastnega znanja, raziskav in tehnologije, kar je še posebej po29

membno za izvoz blaga na tržišča z razvito konkurenco. Prav tako je treba zagotoviti, da projektantske, inženirinške in druge strokovne organizacije ustvarjajo možnosti in pogoje za celovito ponudbo blaga in storitev, zlasti pri krepitvi ekonomskih odnosov z deželami v razvoju. Za trajno rast izvoza blaga in storitev moramo zagotoviti samoupravno združevanje in skupen nastop naših organizacij združenega dela predvsem z ustvarjanjem ustreznih sestavljenih organizacij združenega dela ali poslovno planskih skupnosti ter z boljšo organizacijo zunanje trgovine in mreže naših organizacij in predstavništev v tujini. Posebno pozornost bomo posvečali nadaljnji krepitvi vloge konzorcijev kot poslovno planskih skupnosti za skupne nastope v deželah v razvoju in samoupravnih interesnih skupnosti za usklajevanje nastopov v socialističnih državah. Prizadevati si moramo, da se bodo organizacije združenega dela vključevale v menjavo dela z deželami v razvoju na temelju jasno opredeljene strategije dograjevanja sistema mednarodnih ekonomskih odnosov, da bomo s tem prispevali k spremembi sedanjih neenakopravnih mednarodnih ekonomskih odnosov in da bodo organizacije združenega dela zagotavljale v družbenih planih sprejeto politiko ekonomskega sodelovanja s tujino, posebej razvijanje višjih oblik sodelovanja, substitucije uvoza in regionalne usmeritve, zmanjševanje zadolževanja v tujini, zmanjševanje deficita plačilne in devizne bilance ter zagotavljanje enakopravnega položaja, posebej še na področju prenosa znanja in tehnologije. Pri tem morajo spremljati in preučevati gibanja in spremembe v mednarodnih ekonomskih odnosih, predvsem na tistih področjih, ki imajo največji vpliv na naše vključevanje v mednarodno menjavo dela.

14. Uveljavljanje kakovostnih dejavnikov mora biti temelj stabilnega in dinamičnega razvoja

V skrbi za dosledno uresničevanje nalog in ciljev srednjeročnega razvoja, predvsem pa pri opredeljevanju in uresničevanju ciljev ter nalog razvoja za obdobje 1981 — 1985, mora biti prizadevanje za nadaljnji usklajeni, dinamični in stabilni družbeni in gospodarski razvoj naša trajna naloga. Zato, da bi jo lahko uresničili, moramo vso pozornost posvetiti: hitrejšemu vključevanju ter 30

učinkovitejši rabi znanja, raziskovalnega dela in inovacij v delovnih procesih ter pripravi in izvajanju razvojnih programov; odpravljanju strukturnih neusklajenosti ter nadaljnjemu skladnejšemu razvoju proizvodnje energije, surovin, hrane in sredstev za delo ter proizvodnje blaga za široko potrošnjo; skladnemu razvoju družbenih dejavnosti, in sicer s pospeševanjem neposredne soodvisnosti razvoja materialnega temelja gospodarstva in družbenih dejavnosti — posebej tistih, ki neposredno vplivajo na povečanje družbene produktivnosti dela in na večjo usposobljenost delavcev v združenem delu; modernizaciji delovnih procesov, predvsem avtomatizaciji in racionalizaciji ter uvajanju najsodobnejše tehnologije, boljšemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti insmotrnejši izrabi delovnega časa; varčni rabi energije in surovin; uvajanju proizvodov višjih faz predelave; nenehnemu prilagajanju proizvodnje blaga in storitev zahtevam domačega in tujega tržišča; izboljševanju tehnične osnove za upravno in strokovno delo ter za administrativna opravila; omejevanju rasti administrativnega dela; smotrnejšemu zaposlovanju; dolgoročnemu in planskemu vključevanju v mednarodno menjavo dela. Uresničevanje teh usmeritev mora — ob racionalnejšem zaposlovanju, večji rabi proizvodnih zmogljivosti in skrbi za zmanjševanje vseh vrst proizvodnih in drugih stroškov — prispevati k stalni rasti produktivnosti dela ter k vse večjemu deležu produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda, kot temeljni nalogi nadaljnjega razvoja. Pri oblikovanju razvojnih usmeritev ter sprejemanju ukrepov ekonomske politike in poslovne politike se je treba zavzemati za uveljavljanje kakovostnih dejavnikov in kriterijev gospodarske stabilizacije. Z uveljavljanjem ustavnega položaja delavcev moramo zagotoviti, da bodo na temelju celovitega odločanja o vseh pogojih, sredstvih in rezultatih dela ter z uveljavljanjem prisvajanja osebnega dohodka po delu in rezultatih dela skupno in soodgovorno z drugimi delavci razporejali ustvarjeni dohodek tako, da bodo posebno pozornost posvečali hitrejšemu razvoju materialnega temelja svojega dela in dela tistih družbenih dejavnosti, ki neposredno prispevajo k povečevanju družbene produktivnosti dela.

31

15. Prestrukturiranje gospodarstva je temeljna usmeritev našega nadaljnjega razvoja Komunisti se zavzemamo za dosledno uresničevanje razvojnih nalog, ki so usmerjene v odpravljanje osnovnih strukturnih neskladij med posameznimi deli gospodarstva. Še posebno pozornost moramo nameniti razvijanju energetike in prometne infrastrukture, proizvodnje hrane in surovin, strojegradnje, elektronike in turizma kakor tudi predelovalne industrije, kolikor se s tem zagotavlja povečanje izvoza, smotrno nadomeščanje uvoza in izboljšanje plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja republike. Zagotoviti moramo, da bo proces prestrukturiranja gospodarstva, ki je naša trajna usmeritev, potekal na osnovi uveljavljanja kakovostnih dejavnikov razvoja. Pri oblikovanju celovitega in usklajenega programa razvoja energetike bomo posvetili vso pozornost dolgoročni in zanesljivi preskrbi z vsemi vrstami energije na osnovi izkoriščanja domačih virov vlaganj in energetske zmogljivosti v drugih republikah, smotrne proizvodnje in transporta, nujne mednarodne menjave, usklajenega razvoja energetike v Socialistični republiki Sloveniji in Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ter optimizacije energetskih objektov in smotrnega izkoriščanja energije, kakor tudi varstvu okolja in upoštevanju potreb splošne ljudske obrambe, ter pravočasnemu prilagajanju proizvodnje gospodarskih organizacij spremenjeni strukturi v proizvodnji energije. Pri tem moramo upoštevati energetski položaj v svetu ter si prizadevati za enakopravne pogoje prenosa in izrabe tehnologij ter zanesljivost preskrbe z energetskimi surovinami. Postopno se bomo osamosvajali v preskrbi z naftnimi derivati, da s tem omogočimo trajno in stabilno preskrbo, večjo menjavo z deželami v razvoju, izboljševanje plačilne bilance ter hitrejši razvoj petrokemije. Zagotoviti je treba uvajanje plina predvsem za tehnološke namene. Z nadaljnjo pravočasno tehnološko izpopolnitvijo obstoječih ter izgradnjo novih energetskih objektov moramo preprečiti ponovno zaostajanje v preskrbi z energijo. Posebej se bomo zavzemali za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, s tem pa za zniževanje stroškov energije v proizvodnih stroških. Prizadevali si bomo za oblikovanje celovitega programa razvoja prometa in prometne infrastrukture s težiščem na skladnejšem razvoju in smotrni delitvi dela, zlasti med železniškim in cestnim 32

prometom, ter prilagajanju prometa potrebam splošne ljudske obrambe. Z uresničevanjem prometne politike pa je treba omogočati gospodarno rabo obstoječih prometnih zmogljivosti, zmanjševanje transportnih stroškov ter ustrezen ekonomski položaj vseh prometnih dejavnosti. Domači surovinski viri, ki so na voljo, in potrebe predelovalne industrije terjajo varčevanje z vsemi vrstami surovin ter večjo rabo odpadnih surovin. Komunisti se bomo zavzemali, da bodo dolgoročni programi razvoja predelovalne industrije usklajeni s programi razvoja proizvodnje surovin in reprodukcijskega materiala ter da se bodo uresničevali z združevanjem sredstev na temelju dolgoročnih interesov sodelovanja v Sloveniji in Jugoslaviji, v mednarodnih ekonomskih odnosih pa zlasti z deželami v razvoju. V predelovalni industriji se bomo še posebej zavzemali za oblikovanje takšnih razvojnih programov, ki bodo zagotovili njeno prestrukturiranje v visoko produktivno proizvodnjo, konkurenčno sposobno za nastope na domačem in tujih tržiščih.

16. Z bolj načrtnim izkoriščanjem vseh naravnih in drugih možnosti moramo povečevati proizvodnjo hrane Komunisti si bomo prizadevali, da v skladu z ustavnim položajem republike ter glede na pomen hrane v svetu delavci v združenem delu v republiki prevzamejo v okviru svojih optimalnih možnosti in v povezovanju z delavci v združenem delu na enotnem jugoslovanskem trgu odgovornost za hitrejši razvoj ekonomsko smotrne kmetijske proizvodnje. Pri tem je še posebej pomembna vloga organizacij združenega dela, povezanih v kmetijsko razvojno skupnost in skupnosti za pospeševanje kmetijstva, ki si morajo v sodelovanju s kmetijsko-zemljiškimi skupnostmi in drugimi dejavniki v večji meri prizadevati za skupno oblikovanje razvojnih usmeritev kmetijstva, predelave in plasmaja kmetijskih proizvodov ter samoupravno združevanje sredstev za njihovo uresničevanje, za samoupravno oblikovanje prostorskih razvojnih zamisli, za zagotavljanje smotrne uporabe zemljišč in pridelovanja na večjih zaokroženih površinah ter za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč. Zavzemali se bomo za plansko rabo vseh naravnih in drugih možnosti, ki jih imamo za proizvodnjo hrane na družbenih 3 Resolucija

33

posestvih in v družbeno organizirani kmetijski proizvodnji na zasebnih kmetijah. Na področju kmetijstva si morajo komunisti prizadevati za ustvarjanje pogojev za oblikovanje močnih, tehnološko razvitih in visoko produktivnih kmetijskih organizacij, ki se bodo na osnovi dohodkovne in planske razvojne povezanosti z visoko produktivno, specializirano in konkurenčno sposobno živilsko-predelovalno industrijo ter sodobno opremljeno trgovino uveljavile kot nosilci celotne družbeno organizirane proizvodnje, v katero bodo vključeni kmetje v okviru različnih oblik medsebojnega sodelovanja. Z usmeritvijo sredstev za modernizacijo kmetijske proizvodnje na ključna področja, kjer lahko dajo največ rezultatov, s poglabljanjem dohodkovnih odnosov in s skupnim planiranjem moramo ustvarjati pogoje za večanje produktivnosti dela, zniževanje stroškov ter stalno in stabilno povečevanje proizvodnje, kakovosti in izbire hrane. Komunisti v teh organizacijah si moramo prizadevati, da se na posameznih zaokroženih kmetijskih območjih oblikujejo usklajeni proizvodni in razvojni programi. Dohodkovna povezanost organizacij združenega dela primarne kmetijske proizvodnje in organizacij združenih kmetov z organizacijami združenega dela predelave in trgovine mora zagotavljati trajno stabilnost plasmaja, ustrezno porazdelitev rizika in združevanja sredstev za razvoj. Taki odnosi predstavljajo podlago za začrtani samoupravni in socialistični razvoj tudi za kmeta, za njegov lastni, skupni in celotni družbeni razvoj. Le v odnosih trajne medsebojne dohodkovne povezanosti in odvisnosti je mogoče preseči probleme nizke produktivne sposobnosti zasebnega sektorja, ki močno zavira uresničevanje planiranega razvoja. V okviru skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje moramo zagotoviti bolj smotrno rabo predelovalnih zmogljivosti ter njihov nadaljnji razvoj v skladu s surovinskimi možnostmi in potrebami trga. Pri tem je treba posebno pozornost posvetiti družbeni prehrani kot organizirani oskrbi delovnih ljudi in občanov s polpripravljenimi in pripravljenimi jedili. Da bi dosegli ta cilj, je nujno dosledno uveljavljanje načela skupnega prihodka in dohodka med vsemi v reprodukciji povezanimi temeljnimi organizacijami združenega dela primarne proizvodnje, predelave in trgovine, ne glede na regionalne in republiške meje. Ustvariti moramo pogoje za krepitev interesa kmetov, da se

34

i

bodo združevali in vključevali v zadruge in druge oblike združevanja ter uveljavljali vse samoupravljalske pravice v medsebojnih dohodkovnih odnosih in v dohodkovnih odnosih z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, kmetijskih delovnih organizacijah ali kombinatih oziroma sestavljenih organizacijah združenega dela. Tako bomo s pospeševanjem različnih oblik medsebojnega povezovanja in sodelovanja kmetov ter združevanja njihovega dela, zemlje, delovnih in drugih sredstev zagotavljali preobrazbo proizvodnega procesa v razdrobljenem zasebnem kmetijstvu ter njegovo povezovanje v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo in predelavo kmetijskih proizvodov oziroma njihov izvoz. Specializirana in stabilna kmetijska proizvodnja zahteva organizirano tržišče doma ter usmerjenost v izvoz na dolgoročnih in stabilnih osnovah. Pogoj za izboljšanje preskrbe s kmetijsko-živilskimi proizvodi je zato organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti za preskrbo prebivalstva, posebej v večjih mestih in industrijskih središčih, ter oblikovanje potrebnih tržnih rezerv v republiki za intervencije pri odkupu in prodaji blaga.

17. Zagotoviti moramo smotrno in produktivno zaposlovanje Za hitrejši materialni razvoj družbe in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov si morajo zveza komunistov in druge organizirane socialistične sile v naši družbi prizadevati za uveljavljanje razredno opredeljene kadrovske politike. Zveza komunistov se v okviru kadrovske politike zavzema za takšno politiko zaposlovanja, ki bo zagotavljala planirano zaposlenost na vseh območjih v Sloveniji, še posebej pa na manj razvitih in obmejnih območjih, da si bo vsak na temelju dela zagotavljal pogoje za življenje in razvoj. To mora zagotavljati tudi dosledno izvedena samoupravna preosnova sistema usmerjenega izobraževanja za delo, z delom in iz dela, ki je eden bistvenih pogojev za usklajevanje izobraževanja in vzgoje kadrov - ne samo njihovega števila, temveč tudi njihovega profila in znanja — s potrebami družbenega razvoja na vseh področjih družbenega dela in življenja ter s hitrostjo spreminjanja teh potreb. Komunisti si bomo prizadevali za odločilni vpliv delavcev ter za večjo demokratizacijo kadrovske politike in politike zaposlova3*

35

nja. Pri tem se bomo zavzemali za uveljavljanje take kadrovske politike, ki bo spodbujala oblikovanje delavcev vseh strokovnih profilov in njihovo zaposlovanje v neposredni proizvodnji. V okviru sistema usmerjenega izobraževanja in na njegovem temelju moramo v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih pospešiti sprejemanje kadrovskih planov ter dosledno uveljavljati in spoštovati minimalne standarde za ureditev življenjskih in delovnih pogojev delavcev. Zavzemamo se za celovit sistem invalidskega zavarovanja, rehabilitacije invalidov in usposabljanja občanov z zmanjšanimi delovnimi sposobnostmi, ki bo že v temelju spodbujal organizacije združenega dela in posameznike k odpravljanju vzrokov invalidnosti. V vseh okoljih je treba plansko in nenehno aktivno skrbeti za preprečevanje invalidnosti ter za rehabilitacijo invalidov in njihovo ponovno vključevanje v združeno delo, kar je temelj njihove socialne varnosti in družbenoekonomskega položaja v družbi. S posodabljanjem proizvodnje in izboljševanjem tehnologije kakor tudi s stalnim izobraževanjem delavcev ob delu ter z razvojem usmerjenega izobraževanja moramo hitreje izboljševati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, s prisvajanjem osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela pa spodbujati ustvarjalno, strokovno in kvalificirano proizvodno delo ter boljšo izrabo delovnega časa in sredstev za proizvodnjo. Zavzemamo se za boljšo organizacijo dela v družbi in s tem za ustvarjanje pogojev za zmanjševanje administrativnih poslov, hkrati pa tudi za posodabljanje tehnične osnove administrativnega dela. Prav tako se zavzemamo za ustvarjanje pogojev za hitrejše vračanje delavcev z začasnega dela v tujini. Spodbujati je potrebno naše delavce na začasnem delu v tujini, da vlagajo svoje prihranke v razvoj organizacij združenega dela pri nas in si tako tudi sami povečajo in pospešijo možnosti za zaposlitev. Posebno pozornost moramo posvetiti večjemu vključevanju delavcev iz drugih republik in pokrajin v samoupravni družbenoekonomski in družbenopolitični razvoj ter družbeno življenje sploh.

36

18. Povečati moramo skrb za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja Komunisti se bomo zavzemali za to, da se v procesu družbenega in gospodarskega razvoja z usklajevanjem medsebojnih potreb in interesov zagotavlja smotrno ravnanje z naravnimi dobrinami ter gospodarjenje s prostorom, upoštevajoč dolgoročnejše cilje družbenega razvoja. Pri tem bomo izhajali iz spoznanja, da nasprotja, ki obstoje med razvojem proizvajalnih sredstev in naravo, niso rezultat spopada moderne tehnologije z naravo, temveč izhajajo iz protislovij konkretnih družbenih razmer, zlasti še različnih interesov v posameznem okolju, ki jih poraja uporaba te tehnologije, v procesu dogovarjanja in sporazumevanja pa jih z zavestno dejavnostjo premalo učinkovito obvladujemo. Pospešiti moramo samoupravno organizirano aktivnost za odpravljanje obstoječih virov onesnaževanja okolja ter preprečevati nastajanje novih. Izkušnje, ki smo si jih pridobili pri odpravljanju posledic stihije narave, moramo izkoristiti tudi pri preprečevanju nesmotrnega, neusklajenega ali nedovoljenega poseganja v okolje. Z uresničevanjem sistema družbenega planiranja postaja tudi prostorsko načrtovanje in usklajevanje prvina urejanja odnosov pri gospodarjenju s prostorom. Pri nadaljnji urbanizaciji moramo zaščititi kmetijska zemljišča in zavreti preveliko disperzijo naselitev. Za uresničevanje te naloge moramo na temelju usmeritev, sprejetih v družbenih planih, zaostriti odgovornost organizacij združenega dela in organov oblasti. Istočasno bomo prispevali k družbeno-organiziranemu delovanju, spodbujali bomo razvoj interdisciplinarno naravnanega znanstvenega in raziskovalnega dela in njegovo vključevanje v reševanje in preprečevanje nastajanja nasprotij v prostoru. Vplivali bomo na vgrajevanje splošnega in specializiranega znanja ter odnosa človeka do narave v sistem planiranja ter v vzgojo in izobraževanje.

19. Delavci v združenem delu morajo uveljaviti svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju skladnejšega regionalnega razvoja Komunisti si moramo prizadevati za uresničevanje politike skladnejšega regionalnega razvoja ter o tem okviru še posebej za uresničevanje politike pospeševanja razvoja manj razvitih in manj

37

razvitih obmejnih območij. Ta sistem mora temeljiti na neposrednem interesnem povezovanju in združevanju dela in sredstev organizacij združenega dela z razvitejših in manj razvitih območij, na skupnem oblikovanju in uresničevanju razvojnih programov v okviru samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in bank, oblikovanju in zagotavljanju možnosti za dosledno uveljavljanje skupno dogovorjenega obsega pravic glede družbenega standarda in socialne zaščite ter na diferencirani politiki zaposlovanja. K temu lahko mnogo prispeva spoznan ekonomski interes delavcev v organizacijah združenega dela na razvitejših območjih za neposredno združevanje dela in sredstev, kakor tudi organizirana aktivnost in ustvarjanje ugodnejših pogojev za investiranje in zaposlovanje v okviru družbenopolitičnih skupnosti na manj razvitih območjih, vključno s pospešenim razvojem drobnega gospodarstva, ter nadaljnje delo mladinskih delovnih brigad na teh območjih. Zagotoviti moramo sprotno spremljanje učinkovitosti politike skladnejšega regionalnega razvoja in njeno dopolnjevanje. Prav tako se bomo zavzemali za širše združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah med organizacijami združenega dela v Sloveniji ter organizacijami združenega dela v manj razvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo. Predvsem je potrebno zagotoviti prenos znanja, izkušenj, sodobne tehnologije in organizacije dela ter povečati obseg samoupravno združenih sredstev za uresničevanje skupno dogovorjenih razvojnih programov. Aktivno bomo sodelovali pri oblikovanju kriterijev za določanje stopnje razvitosti republik in avtonomnih pokrajin ter pri dograjevanju sistema in mehanizma za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo.

20. Samostojno delo s sredstvi občanov je treba uveljaviti kot pomembno sestavino združenega dela Komunisti se zavzemamo za nadaljnji stabilni razvoj osebnega dela v obrti in drugih gospodarskih dejavnostih v skladu s sprejetimi ustavnimi in drugimi družbenimi načeli. To delo naj se v skladu s potrebami, ki morajo biti družbeno dogovorjene v planih družbenopolitičnih skupnosti, razvija kot pomembna dopolnilna in spremljajoča dejavnost združenemu delu. Ob tem se moramo

38

komunisti postaviti po robu ostankom konservativnih ali celo sektaških pogledov na to delo. Prizadevanja za odpravo posameznih družbenih ekscesov na tem področju se zato ne smejo sprevreči v odklonilno stališče, ki nasploh zavrača to delo oziroma delo ljudi, ki si življenjsko eksistenco zagotavljajo s svojim delom ter lastnimi proizvajalnimi sredstvi, potrebnimi za opravljanje tega dela. Komunisti se zavzemamo, da se osebno delo s sredstvi v lasti občanov uveljavi kot specifična oblika združenega dela. V svojih prizadevanjih bomo posebej pospeševali oblike trajnega povezovanja samostojnega osebnega dela z združenim delom ter medsebojno združevanje v obrtne in druge zadruge, še zlasti pa ustanavljanje in delovanje pogodbenih organizacij združenega dela kot oblike preraščanja osebnega dela v združeno delo.

21. Z našimi državljani na začasnem delu v tujini moramo vzdrževati najtesnejše stike in zagotavljati pogoje za njihovo hitrejše vračanje Problematiko delavcev na začasnem delu v tujini moramo obravnavati kot sestavni del splošnega migracijskega procesa pa tudi kot sestavni del družbene politike in družbenoekonomskega razvoja republike, občine in krajevne skupnosti. Še posebej pa bomo prispevali k temu reševanju z učinkovitejšim ter skladnejšim družbenoekonomskim razvojem Slovenije in dvigom splošnega in osebnega standarda. To bomo uresničili z različnimi oblikami združevanja in povezovanja, da bi tako lahko tudi delavci, zaposleni v tujini, vplivali na oblikovanje in uresničevanje politike naše družbe na različnih področjih družbenega življenja in dela. Našim ljudem v tujini je potrebna vsestranska pomoč pri organiziranju društvenega življenja, razvijanju kulturnozabavne dejavnosti, izobraževanju ob delu, pri povezovanju z interesnimi področji v domovini ter pri negovanju in razvijanju jugoslovanskega socialističnega samoupravnega patriotizma, bratstva in enotnosti narodov in narodnosti ter medsebojne solidarnosti, pa tudi v boju proti vsem sovražnim vplivom in delovanju. Skrbeti moramo, da bodo naši delavci na začasnem delu v tujini ves čas objektivno obveščeni o dogodkih v domovini in v svetu, da bi se lahko pravilno opredeljevali. 39

Otrokom naših delavcev na začasnem delu v tujini je potrebno omogočiti in še izboljšati njihov dopolnilni pouk v materinščini v tujini in jih povezovati s šolami, kolonijami in drugimi aktivnostmi v domovini. Zato je potrebno zagotoviti še boljše usklajevanje med šolami, društvi in občinami. Za uresničevanje teh nalog je potrebno še naprej krepiti usklajevanje vseh dejavnikov, ki se ukvarjajo s problematiko začasne zaposlitve naših občanov v tujini.

22. Krepitev zdravja vsega prebivalstva in ohranitev delovne sposobnosti aktivne generacije mora biti v središču samoupravnega dogovarjanja in odločanja delovnih ljudi o pravicah, obveznostih in programih zdravstvenega varstva To bomo dosegli, če se bodo delovni ljudje vse bolj zavedali odgovornosti za lastno zdravje in če bodo kot združeni delavci to tudi izrazili v samoupravnih odnosih svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami združenega dela materialne proizvodnje ter drugih dejavnosti kot porabniki in zdravstvene dejavnosti kot izvajalci neposredno, prek in v zdravstvenih skupnostih; v samoupravnih odločitvah in načrtih, katerih namen bo izboljšati delovne pogoje, bolje urediti življenjske razmere, izvajati preventivne zdravstvene ukrepe ter zagotavljati večjo varnost pri delu, v prometu in pri rekreaciji, ter v ukrepih temeljnih organizacij združenega dela za zmanjšanje izostajanja z dela zaradi bolezni delavcev in njihovih družinskih članov in za zmanjšanje invalidiziranja. Zdravstveni delavci bodo k temu prispevali s tem, da bodo spričo poznavanja obolevnosti pospeševali zdravstveno vzgojo prebivalstva, predlagali prednostne naloge in ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ter načrtno in učinkovito izvajali celovito zdravstveno varstvo. To narekuje tudi smotrno delitev dela med zdravstvenimi organizacijami in njihovo združevanje v funkcionalno in dohodkovno povezan sistem, ki bo na podlagi medicinskih znanosti in tehnike ter razpoložljivih sredstev, zmogljivosti in kadrov omogočil učinkovito izvajanje zdravstvenega varstva. Zato bo pri razvoju zdravstvene dejavnosti moralo imeti prednost osnovno zdravstveno varstvo. Komunisti bomo vzpodbujali dogovarjanje uporabnikov in 40

izvajalcev o celovitem programu zdravstvenega varstva ter o materialnih obveznostih za njegovo uresničevanje na temelju solidarnosti v organizaciji združenega dela, krajevni skupnosti, občini in regiji, za uresničitev enotnega programa, namenjenega vsem prebivalcem naše republike, pa solidarnosti vsega združenega dela Slovenije. Komunisti se bomo zavzemali, da se bodo delavci hkrati izrekali tudi o namenu in višini osebnega prispevka občanov za posamezne zdravstvene storitve, ki bo — glede na njihove dohodkovne sposobnosti in vrsto bolezni — različen.

23. Komunisti v zdravstvu so odgovorni za samoupravno organiziranost zdravstvene dejavnosti in uveljavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov Komunisti se bomo odločneje zavzemali, da bodo delavci v zdravstveni dejavnosti ustanavljali temeljne organizacije združenega dela povsod, kjer so pogoji za to in da bodo v njihovih organih upravljanja enakopravno sodelovali delegati uporabnikov. Pospešili bomo združevanje temeljnih organizacij v delovne organizacije in v širše oblike povezovanja in združevanja ter smotrno delitev dela, da bi učinkovito uresničevali dogovorjene programe zdravstvenega varstva. Na temelju skupnih interesov bomo uresničevali pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka oziroma dohodka za uresničen program zdravstvenega varstva. Proti negativnim pojavom v zdravstvu se bomo borili tudi z uveljavljanjem socialistične morale in etike v odnosih med zdravstvenimi delavci in bolniki.

24. Preoblikovati izobraževanj e vseh profilov zdravstvenih delavcev Za to, da bi izboljšali izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev in njihovo razporeditev na območju vse republike v skladu s potrebami prebivalstva, doseženo stopnjo razvoja zdravstvene dejavnosti in planskimi usmeritvami razvoja zdravstvenega varstva, se bomo komunisti v zdravstvenih temeljnih organizacijah združenega dela in zdravstvenih šolah ter v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih uporabnikov 41

zdravstvenega varstva zavzeli za preobrazbo celotnega izobraževanja zdravstvenih delavcev na načelih usmerjenega izobraževanja iz dela, z delom in za delo ter v zvezi s tem pospešili ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za področje zdravstvene dejavnosti.

25. Urejanje stanovanjskih razmer delovnih ljudi je pogoj za krepitev njihove ekonomske in socialne varnosti Komunisti se bomo zavzemali, da bodo delovni ljudje in občani v skladu s svojimi možnostmi predvsem sami skrbeli za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja in da bodo s samoupravnimi sporazumi oblikovali merila in kriterije za določitev višine lastne udeležbe ob pridobitvi družbenega najemnega stanovanja ali sredstev za nakup oziroma gradnjo stanovanja. Tudi v prihodnje bomo na temelju socialistične solidarnosti zagotavljali možnosti za izboljševanje stanovanjskih razmer delavcev z nizkimi dohodki, mladih družin, borcev, invalidov in starejših občanov. Komunisti se bomo zavzemali, da bodo delovni ljudje v stanovanjskih skupnostih usklajevali programe stanovanjske gradnje in gospodarjenja s stanovanji, si ustvarjali jasno perspektivo o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo lahko rešili svoje stanovanjsko vprašanje, v njih združevali vsa sredstva za uresničevanje programov gospodarjenja in stanovanjske izgradnje ter celovito odločali o njihovi porabi. Stanovanjske skupnosti bomo preoblikovali tako, da se bo v njih uveljavila množica interesov vseh zainteresiranih subjektov. Zato bomo oblikovali zbore uporabnikov in zbore izvajalcev, katerih krog ne sme biti zaključen. Hitreje bomo organizirali in razvijali samoupravno odločanje stanovalcev v hišnih svetih in zborih ter utrjevali njihovo vlogo in vpliv v samoupravnih stanovanjskih skupnostih. V skladu s potrebami in interesi bomo v krajevnih skupnostih oblikovali enote samoupravnih stanovanjskih skupnosti.

42

26. Uvajanje ekonomskih stanarin je temelj za uveljavitev delavcev in občanov kot nosilcev hišne samouprave Dosledno se moramo zavzemati za uveljavitev družbenoekonomskih odnosov pri uporabi stanovanj in zato pospešiti prehod na ekonomske stanarine s predvidenimi korektivi solidarnosti in socialne politike. V vsaki občini moramo glede na lastno situacijo izdelati načrt prehoda na ekonomske stanarine, v katerem bi upoštevali višino stanarine, gibanje osebnih in drugih dohodkov občanov, potrebe po stanovanjih, njihovo zasedenost, stanje stanovanjskega sklada in druge elemente, ki so pomembni za opredelitev ekonomske stanarine. S prehodom na ekonomske stanarine je treba vsem stanovalcem, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne zmorejo ekonomske cene uporabe stanovanja, solidarno nadomestiti del stanarine po merilih in kriterijih, ki se oblikujejo v skupnosti socialnega varstva in temu prilagoditi sistem kreditiranja stanovanjske izgradnje.

27. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo pospešila celovito zadovoljevanje potreb bivanja in življenja ljudi v soseski

Družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo moramo uresničevati tako, da bodo delovni ljudje in vsi samoupravni organizirani subjekti neposredno odločali o programski in prostorski zasnovi zazidalnega načrta, o ravni in vrsti komunalne opreme, strukturi in kakovosti stanovanj ter spremljajočih objektov, kot so npr. vrtci, šole, trgovine, objekti družbene prehrane, servisne dejavnosti, rekreacijski objekti in površine, prostori za kulturno in družbenopolitično udejstvovanje stanovalcev. Za območje soseske je treba oblikovati ustrezno samoupravno organizacijo, v kateri sodelujejo vsi sedanji in bodoči stanovalci kakor tudi zainteresirane temeljne organizacije združenega dela in interesne skupnosti. Pospešiti je treba tudi samoupravno dohodkovno združevanje in povezovanj e vseh, ki sodelujejo pri izgradnji soseske, pri čemer je funkcionalnost in racionalnost stanovanj ter soseske eno od temeljnih meril za oblikovanje dohodka vseh izvajalcev. Komunisti v gradbeništvu se morajo zoperstavljati podjetniškolastninskim in monopolnim odnosom ter nelojalni konkurenci. 43

28. Družbena skrb za otroka naj prispeva k načrtnemu in hitrejšemu izenačevanju pogojev za njihov razvoj Zveza komunistov Slovenije se bo v svoji dejavnosti zavzemala, da se bo družbena skrb za otroka razvijala kot ena bistvenih funkcij združenega dela in vse družbe. To terja, da delavci s samoupravnimi odločitvami o ekonomskem in socialnem razvoju prispevajo k načrtnemu in hitrejšemu ustvarjanju pogojev za vsestranski razvoj vseh otrok v skladu s socialističnimi in vzgojnimi smotri. Potrebe otrokovega razvoja, zaposlenih staršev in združenega dela terjajo še hitrejše širjenje materialnega temelja in razvejenosti družbenoorganiziranih oblik otroškega varstva, da bi celotnim rodovom otrok čimprej zagotovili dogovorjene programe predšolske vzgoje, vsem otrokom zaposlenih staršev pa tudi vzgojnovarstveno dejavnost, prilagojeno potrebam. Glede na potrebe združenega dela in že doseženo polno zaposlenost staršev ter še vedno pomanjkljivo razvite oblike družbenoorganiziranega varstva otrok do 3 let starosti naj delavci v samoupravnih načrtih razvoja svojih temeljnih organizacij in v odnosih svobodne menjave dela opredelijo ukrepe (nove enote v vzgojnovarstvenih zavodih, podaljšanje porodniškega dopusta do enega leta otrokove starosti, varstvo v drugih družinah itd.), s katerimi bomo dosegli učinkovito skrb za otroke tega starostnega obdobja, omogočili zaposlovanje ženskam in staršem zagotovili čim bolj uspešno delo. Pri zagotavljanju pomoči družinam je treba upoštevati število otrok, izdatke zanje in materialne možnosti družine ter dostopnost do splošnih dobrin (zdravstveno varstvo, varstvo in vzgoja otrok itd.), s katerimi najbolj učinkovito izenačujemo razvojne možnosti otrok. Izpopolnjevati je treba samoupravno organiziranost otroškega varstva, da bo delavec lahko svoje in skupne interese čimbolj neposredno uresničeval v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti. To morajo upoštevati tudi delavci v vzgojnovarstvenih organizacijah in s sodelovanjem uporabnikov, predvsem staršev, razvijati oblike dejavnosti, prilagojene potrebam okolja. Zato moramo pospešiti ustanavljanje enot otroškega varstva v krajevnih skupnostih. Hitreje moramo reševati materialne temelje ustanov za družbeno varstvo in pospeševati usposabljanje za življenje in delo 44

mladine z omejenimi telesnimi in duševnimi sposobnostmi. Rešitev te problematike — kar je ena izmed prednostnih družbenih nalog - nujno terja solidarnostno združevanje sredstev na temelju programov, dogovorjenih v skupnostih socialnega varstva.

29. Skupnosti socialnega varstva morajo zagotoviti oblikovanje celovite politike socialne varnosti delovnih ljudi in občanov Komunisti se bomo zavzemali za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer delovnih ljudi in občanov ter za odpravljanje socialnih problemov, ki izvirajo iz našega hitrega družbenoekonomskega razvoja, in ostankov starih odnosov odtujenosti delavca od sadov njegovega dela. V postopkih dogovarjanja in sporazumevanja v okviru in prek skupnosti socialnega varstva - skupno z ustreznimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti in s skupščinami posameznih samoupravnih interesnih skupnosti - bomo oblikovali skupna merila za družbeno dogovorjeno korekcijo delitve po delu in delovanju trga, ki bo prispevala k delovanju našega celotnega družbenoekonomskega sistema tudi v skladu z načeli solidarnosti in socialističnega humanizma. Skupnosti socialnega varstva moramo usposobiti za usklajevanje socialno varstvenih prvin v programih vseh samoupravnih interesnih skupnosti, da bi delavci in delovni ljudje lahko celovito opredeljevali politiko in prednostne naloge socialnega varstva ter uskladili kriterije za uveljavljanje socialnih pravic. V skupnostih socialnega skrbstva je treba bolj učinkovito uresničevati poseben družbeni interes za socialno varnost ogroženih posameznikov in družin, ki jim je potrebna solidarnostna pomoč družbene skupnosti. Zaradi daljšanja življenjske dobe in spremenjene socialne strukture starejših občanov so potrebne večje zmogljivosti in sodobnejši koncept domskega varstva, v katerega je potrebno bolj kot doslej vključiti krajevne skupnosti.

30. Pospešiti proces samoupravnega organiziranja raziskovalne dejavnosti Ko dograjujemo proces samoupravnega organiziranja raziskovalne dejavnosti, moramo uresničevati načelo, da zajema samo-

45

upravna organiziranost celotno raziskovalno dejavnost v družbi. V njej je treba izpeljati ne le izmenjavo, temveč predvsem združevanje dela, programov in sredstev. Prva svobodna menjava dela mora potekati med raziskovalci in uporabniki v ustreznih skupnih organih raziskovalnih organizacij. Ta menjava prav tako poteka v različnih oblikah njihovih medsebojnih povezav, posebno pri izvajanju usmerjenih raziskovalnih projektov in programov na temelju dohodkovnih odnosov in interesov, ki jih ima vsaka izmed teh temeljnih organizacij pri ustvarjanju dohodka. V temeljnih raziskovalnih organizacijah se morata začeti prvo usklajevanje različnih interesov med različnimi uporabniki in diferenciacija problemov, ki so takšni, da jih je treba reševati v okviru občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti. Tako bomo dobili podlago za opredeljevanje resnične vsebine dela občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti, ki mora biti temelj za oblikovanje skupne politike raziskovalne dejavnosti. Sedanje področne raziskovalne skupnosti morajo postopoma prerasti v skupnosti, ki bodo tesno povezane s sestavljenimi organizacijami združenega dela ali nastajajočimi skupnostmi za poslovno plansko sodelovanje na posameznih področjih družbenega dela, v katerih se morajo usklajevati raziskovalni programi ter biti tako skupna osnova za združevanje dela in sredstev za raziskovalno dejavnost. Proces podružbljanja raziskovalnega dela zahteva, da raziskovalne projekte usmerjajo projektni sveti kot delovna in strokovnopolitična telesa, v katerih bodo enakopravno sodelovali raziskovalci in uporabniki. Razvoj proizvajalnih sil in družbene delitve dela zahteva medsebojno interdisciplinarno povezavo tudi na področju raziskovanja. Potreba po medsebojnem sodelovanju terja tudi hitrejše urejanje dohodkovnih odnosov med raziskovalnimi organizacijami ter preseganje obstoječe razdrobljenosti raziskovalne dejavnosti z združevanjem sorodnih organizacij, predvsem pa z delovnim povezovanjem, zlasti v okviru velikih raziskovalnih projektov in tudi v medrepubliških okvirih. Učinkovitejši in hitrejši razvoj raziskovalne dejavnosti zahteva, da posvetimo več pozornosti vzgoji novih raziskovalnih kadrov, njihovemu znanstvenemu izobraževanju in družbenopolitičnemu usposabljanju ter stalnemu prehajanju med raziskovalno dejavnostjo ter družbeno in gospodarsko prakso.

46

31. Raziskovalno dejavnost uveljaviti kot sestavino sklenjenih inovacijskih procesov S povezavo vseh členov v inovacijskem procesu moramo zagotavljati prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, njihovo ustvarjalno uporabo, razvijanje, družbeno vrednotenje ter v dialektičnem odnosu teorije in prakse tudi stalno dopolnjevanje. Ustvariti moramo tako strukturo teoretičnih in praktičnih raziskav, ki bo omogočala, da bodo teoretične raziskave dolgoročen in trden temelj za hitrejše uresničevanje praktičnih raziskav ter da bodo z njimi neločljivo povezane. Tako moramo preseči tradicionalno delitev raziskovalnega dela na temeljne, razvojne in uporabne raziskave ter uveljaviti združevanje dela in sredstev raziskovalcev in uporabnikov za raziskovalne projekte, ki bodo upoštevali družbenoekonomsko vlogo in namen raziskovalnega dela v skladu s prioritetnimi cilji družbenega razvoja. Splošni družbeni in samoupravljavski interes je, da postaneta novatorska in izumiteljska dejavnost, to je ustvarjalni odnos do dela, čimbolj množična in da se uveljavljata povsod, od posameznega delavca do organizacije združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti. Komunisti si bomo prizadevali za popularizacijo raziskovalnega dela ter za razvijanje ustvarjalnega vzdušja v vseh delovnih okoljih, zlasti pa med mladino.

32. Pospešiti raziskave, ki bodo dale teoretične posplošitve našega družbenoekonomskega in političnega razvoja Raziskovanje socialističnega samoupravnega družbenoekonomskega in političnega sistema, njegovo teoretično in idejno dograjevanje ter reševanje vprašanj nadaljnjega razvoja so tista področja raziskovalnega dela, ki jih lahko opravljamo le sami na temelju marksistične analize. Raziskovalne organizacije s področja družboslovja so še zlasti odgovorne za uveljavitev in razvoj marksistične misli, marksistične kritike in marksistične metodologije v raziskovanju družbenih procesov. Tako morajo biti teoretične raziskave, ki morajo postati še bolj izhodišče tudi vsakega empiričnega raziskovanja, zanesljivejša opora za poglabljanje in razvijanje našega samoupravnega in političnega sistema.

47

Komunisti se bomo še posebej zavzemali, da bodo raziskovanje ter sintetični prikaz zgodovine delavskega gibanja in Zveze komunistov Jugoslavije, novejše zgodovine Slovencev, raziskovanje kulturne dediščine, razvoj slovenskega jezikoslovja ter drugih družbenih ved, ki raziskujejo bistvene elemente življenja in razvoja vsakega naroda, našli ustrezno mesto med raziskovalnimi nalogami v naslednjem obdobju.

33. Posebno pozornost moramo posvetiti kritičnosti pri vnašanju tujega znanja v našo družbeno in gospodarsko prakso

Pri prenašanju tujih inovacij v naš družbeni prostor moramo poskrbeti za samoupravno programsko in strokovno usklajevanje nosilcev dolgoročnih poslovno-tehničnih povezav s tujino ter zagotoviti, da bodo upoštevani širši, dolgoročni razvojni interesi celotnega združenega dela. V procese prenosa tehnologije moramo čimbolj vključiti domače raziskovalne zmogljivosti, v organizacijah združenega dela pa obstoječe znanje ter vse umske in tehnološke zmogljivosti bolj izrabiti in usposobiti za izbor, prilagoditev, uvajanje ter nadaljnjo ustvarjalno uporabo in razvoj tujega znanja. S podružbljanjem odnosov na področju vnašanja tujega znanja ter z večjim vključevanjem domačega znanja v te procese bomo preprečili uveljavljanje kratkoročnih podjetniških interesov pa tudi tehnokratsko privatizacijo in razmerja ter zagotavljali čim boljše razmere za uporabo domačih možnosti razvoja. 34. Vzgojnovarstvene organizacije morajo razvijati različne oblike in vsebine vzgojne dejavnosti za otroke Predšolska vzgoja kot sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa je nujen pogoj za uspešno in učinkovito vključevanje otrok v osnovno šolo ter za hitrejše odkrivanje, oblikovanje in razvijanje njihovih ustvarjalnih sposobnosti in nagnjenj. Zato si bomo prizadevali, da bodo vzgojnovarstvene organizacije razvijale vse oblike vzgojne dejavnosti za otroke, ki so deležni varstva, in tudi za vse ostale otroke v krajevni skupnosti. Njihovo preoblikovanje v ustanove za celovito predšolsko vzgojo zahteva 48

poglabljanje vzgojnoizobraževalne vsebine njihovega dela in ustrezno usposobljenost kadrov, da bodo kar najhitreje vključevali vse otroke v vzgojne programe. To je naloga, ki jo moramo uresničevati v povezavi z vsemi drugimi vzgojnimi dejavniki, predvsem s starši in ustreznimi društvi ter s šolami za usposabljanje vzgojiteljev. Malo šolo moramo bolj kot doslej povezati z vzgojno funkcijo osnovne šole ter jo še nadalje razvijati kot obliko izravnavanja vzgojnoizobraževalnih možnosti vseh otrok pred vstopom v osnovno šolanje, s solidarnostnim zagotavljanjem enakega programa. V skladu z materialnimi možnostmi pa moramo uveljavljati pogoje za zgodnejše vključevanje otrok v osnovno šolo.

35. Celodnevna osnovna šola naj vse bolj postaja prevladujoča oblika in metoda dela v osnovnem šolstvu ter pot k novim odnosom v vzgoji in izobraževanju

Osnovna šola mora dajati učencem temeljno splošno znanje za življenje, samoupravljanje in delo ter temelj za nepretrgano izobraževanje. Oblikovati mora delovne navade učencev in njihov odnos do dela ter jih z razvijanjem njihovih sposobnosti in nagnjenj usmerjati v poklicno izobraževanje. Poklicno usmerjanje mora postati sestavni del vzgojnoizobraževalnega procesa in vključevanja v delo. Programe osnovne šole je treba predvsem bogatiti s politehničnim izobraževanjem in vzgojo ter s temeljnimi marksističnimi, družbenoekonomskimi in drugimi humanističnimi znanji. Bistvena sestavina pa morajo postati prostovoljne interesne dejavnosti. V njihovo izvajanje moramo vključiti najširši krog zunanjih sodelavcev, mentorjev iz organizacij združenega dela, društev in družbenih organizacij. Celodnevna šola se je že doslej uveljavila kot oblika in metoda, ki zagotavlja uresničevanje teh ciljev. Zato si bomo komunisti prizadevali, da se bodo njene programske zasnove in takšni odnosi uresničevali tudi že v vseh obstoječih osnovnih šolah, ter za njeno sistemsko uveljavitev. Zveza komunistov poudarja, da je treba doseči premike v vsebinski zasnovi šol in pri bogatitvi njihove vsebine s podružbljanjem vzgoje in izobraževanja, z vključevanjem šol v življenje in 4 Resolucija

49

delo krajevne skupnosti in prek uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v enotah samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje.

36. Sestavine izobraževanja za delo in z delom moramo uveljaviti v vseh šolah, ki izobražujejo za poklice oziroma usposabljajo za določena opravila in naloge v delovnih procesih Še nadalje si moramo prizadevati za uveljavitev vzgoje in izobraževanja na temelju usklajenih izobraževalno-kadrovskih potreb združenega dela ter razvoja celotne družbene skupnosti. Programska usmerjenost in vzgojno izobraževalna praksa izobraževanja za delo mora izhajati iz dela, dosežkov znanosti in tehnologije, zahtev poklica oziroma delovnih procesov, nalog in opravil, iz samoupravne prakse in usposobljenosti delavcev za samoizobraževanje ter iz predhodnih znanj in delovnih izkušenj. Izhajajoč iz tega moramo posvetiti ustrezno pozornost oblikam in metodam dela, ki zagotavljajo ustrezno vlogo in odgovornost udeležencev v vzgojnoizobraževalnem procesu ter uveljavljanju splošnega, humanističnega in družbenoekonomskega znanja, ki je potrebno za vsestranski razvoj proizvajalca in samoupravljalca ter širše uveljaviti proizvodno tehnična znanja s politehnično usmeritvijo, proizvodno delo in druge oblike delovne prakse. To je treba še bolj organizirati in razvijati neposredno v organizacijah združenega dela. Na temelju dosedanjih spoznanj ter strokovnih rešitev za reformo vzgoje in izobraževanja za delo je treba takoj začeti z uvajanjem programskih zasnov usmerjenega izobraževanja zlasti v dosedanje poklicne šole ter v gimnazije. Zastavljeno preoblikovanje gimnazij naj bo predvsem povezano z izobraževalno kadrovskimi potrebami združenega dela ter odvisno od zahtevnosti posameznih poklicev oziroma delovnih nalog in opravil, ki so nujno potrebna v delu in razvoju posameznih področij združenega dela in ki se formirajo dalje na visokošolski ravni. Obenem pa morajo dajati tudi ustrezna praktična znanja s politehnično usmeritvijo, potrebna za vključitev v delo in delovne procese v posameznih področjih družbenega dela. Skladno s preobrazbo in razvojem usmerjenega izobraževanja je potrebno oblikovati tudi merila za ocenjevanje uspešnosti dela 50

študentov na vseh stopnjah izobraževanja. Posebno pozornost pa moramo posvetiti idejnemu in strokovnemu usposabljanju pedagoških delavcev in posodobitvi programov pedagoških smeri šolanja. Naša pozornost mora biti posvečena tudi domski vzgoji in usposabljanju kadrov za to delo..

37. Doseči celovit in povezan sistem izobraževanja za delo, ob delu in iz dela Zagotoviti moramo skladnost izobraževalnih interesov, nagnjenj in sposobnosti posameznikov z interesi in potrebami združenega dela in družbenega razvoja kot sestavnega dela skrbi celotnega združenega dela za razvoj delovnih in ustvarjalnih sposobnosti delovnega človeka in celotne družbe. Prizadevanja za celovit in povezan sistem vzgoje in izobraževanja moramo graditi na zahtevi, da se mladi po pridobitvi usposobitve za prvi poklic oziroma strokovnega znanja za določena dela, naloge in opravila v delovnem procesu na temelju pridobljenega znanja vključujejo v delo ter se ponovno vračajo v izobraževalni proces iz dela oziroma vključujejo vanj ob delu z ustrezno pomočjo in dogovorom z organizacijo združenega dela. K njihovemu uspešnemu vključevanju v izobraževalni proces pa mora prispevati bolj prožna organizacija izobraževanja. Doseči moramo popolno programsko povezanost in usklajenost med srednjim ter visokim šolstvom, in sicer z dograjevanjem in usklajevanjem vzgojnoizobraževalnih programov vseh stopenj usmerjenega izobraževanja, kar mora prispevati k učinkovitosti študija in tudi k skrajševanju šolanja. Za uspešno uresničitev te naloge se morajo zavzeti z akcijo ter se neposredno, s konkretnim delovanjem vključiti vanjo predvsem komunisti v visokem šolstvu.

38. Oblikovanje in usklajevanje izobraževalnih potreb in interesov mora potekati v organizacijah združenega dela in v posebnih izobraževalnih skupnostih

Izhodišče za uveljavitev družbenih ciljev preosnove vzgoje in izobraževanja je samoupravno družbeno planiranje izobraževalnih potreb in interesov v temeljnih organizacijah združenega dela 4*

51

ter v drugih oblikah združevanja dela in sredstev kot sestavine družbenoekonomskega razvoja. To mora postati temelj za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za vključevanje izobraževanja med dejavnike ustvarjanja, pridobivanja in delitve dohodka ter za samoupravno sporazumevanje o izobraževalnih programih in o vrednotenju teh programov v procesu svobodne menjave dela neposredno in prek samoupravnih interesnih skupnosti in v njih. Komunisti si bomo še naprej prizadevali za hitrejše dograjevanje sistema posebnih izobraževalnih skupnosti, predvsem pa za oblikovanje njihovih enot, v katerih se morajo opredeljevati skupni izobraževalno kadrovski interesi za določene vzgojnoizobraževalne programe oziroma vzgojnoizobraževalne potrebe delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela uporabnikov ter se usklajevati z dejanskimi možnostmi izvajalcev. To mora postati osnova za samoupravno združevanje dela in sredstev v svobodni menjavi dela prek in v posebnih izobraževalnih skupnostih.

39. Uveljavitev smotrov izobraževanja za delo terja ustvarjanje pogojev v organizacijah združenega dela K hitrejši uveljavitvi smotrov vzgoje in izobraževanja za delo morajo z ustvarjanjem pogojev prispevati tudi vse organizacije združenega dela v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih. Med temi pogoji so najpomembnejši: — samoupravno načrtovanje kadrovskih potreb kot sestavine razvojne politike; — uveljavitev usmerjanja v izobraževanje v organizacijah združenega dela uporabnikov in izvajalcev; — spremenjen sistem štipendiranja, ki mora v celoti izhajati iz kadrovskih potreb združenega dela in širših družbenih potreb ter predstavljati organsko sestavino sistema usmerjenega izobraževanja; — uveljavitev meril o sprejemanju in pošiljanju v izobraževalne procese; — odprtost proizvodnih, drugih organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti ter pripravljenost sprejemati organizacijo nekaterih oblik izobraževanja, predvsem skrb za proizvodno 52

tehnično vzgojo in izobraževanje ter pogojev za proizvodno in drugo delovno prakso.

40. Povezovalna vloga centrov usmerjenega izobraževanja

Temeljne organizacije združenega dela usmerjenega izobraževanja vseh stopenj se morajo glede na sorodnost programov in skupne kadrovske naloge v zvezi s potrebami združenega dela povezati v izobraževalne centre usmerjenega izobraževanja. V okviru teh centrov morajo zlasti zagotoviti usklajenost v predmetnikih in učnih programih ter njihovo sprotno prilagajanje zahtevam razvoja na posameznih področjih družbenega dela in življenja. Izobraževalni centri morajo postati obenem oblika razgrajevanja obstoječe tradicionalne strukture izobraževalnega sistema, zlasti vloge univerz. Njihovo preraščanje v skupnosti visokošolskih organizacij združenega dela zahteva hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Pri dodelavi konkretnih organizacijskih oblik izobraževalnih centrov pa je treba biti čimbolj elastičen in upoštevati realne družbene pogoje ter možnosti združenega dela. Izobraževalni centri morajo glede temeljnih vsebinskih vprašanj razviti sodelovanje z marksističnimi centri v občinah, pri visokih šolah ter z marksističnim centrom pri centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije. Na podlagi ugotovljenih srednjeročnih in dolgoročnih vzgojnoizobraževalnih potreb delavcev-uporabnikov je treba doseči njihov vpliv na vsebino in trajanje vzgojnoizobraževalnih programov. V ta namen se bodo uporabniki in izvajalci dogovarjali v skupnih delovnih organih pri posebnih izobraževalnih skupnostih. 41. Kulturna politika mora biti usmerjena k temeljnim problemom delovnih ljudi in vse družbe Kultura socialistične samoupravne družbe se lahko uveljavi le kot celovit družbeni proces osvobajanja in ustvarjanja, ki ima svoj idejni temelj v humanih vrednotah kulturne dediščine in zgodovinskih interesih delavskega razreda. Kulturna politika mora zato rasti iz naprednih in osvobodilnih 53

tradicij slovenskega naroda ter potreb, interesov in hotenj delovnih ljudi po svobodnem ustvarjalnem delu. Tudi v prihodnje se bomo bojevali za svobodo kulturnega in umetniškega ustvarjanja, za pluralizem umetniških smeri, stilov ali šol. Z uveljavljanjem samoupravljanja, kulturne vzgoje in vrednot socialističnega humanizma bomo zavračali komercializem, elitizem, malomeščanščino in druge težnje po razčlovečenju ter odtujevanju in razvrednotenju osvobodilnih dosežkov in naporov delovnih ljudi. Zavzemali se bomo, da bo kulturna politika postala nepogrešljiva sestavina delovanja in razvoja sleherne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitične skupnosti. V njih je treba zagotoviti nastajanje programov, ki temelje na potrebah delovnih ljudi in občanov, razvoj ljubiteljske kulturno-umetniške tvornosti ter večanje odgovornosti za vsebino, obseg in kakovost dohodkovnih odnosov, še posebej svobodne menjave dela za delavce v kulturnih dejavnostih. Pri tem bo morala zveza komunistov še posebej v kulturnih dejavnostih intenzivneje spodbujati in usmerjati delavce k ustvarjanju pogojev za utrjevanje in razvoj njihovega samoupravnega družbenoekonomskega položaja in vloge v planiranju in dogovarjanju o lastnih delovnih programih kot osnovi za ustvarjanje dohodka in nagrajevanje po rezultatih dela. Zato bo treba v prihodnje še naprej razvijati samoupravno organiziranost kulturnih ustanov, spodbujati njihovo medsebojno sodelovanje in izpopolnjevati sistem samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo. Samoupravljanje kulturnih delavcev, ustanoviteljev in uporabnikov v dvodomno sestavljenih svetih kulturnih institucij, v občinskih in posebnih kulturnih skupnostih za področja kulturnih dejavnosti mora skupaj s temeljnimi skupnostmi in enotami ter republiško kulturno skupnostjo postati temeljna sila rasti kakovosti kulturnega in umetniškega dela ter način za izenačevanje družbenoekonomskega položaja kulturnih delavcev z vsemi delavci v združenem delu kakor tudi temelj za vse bolj kulturno in ustvarjalno življenje vseh delovnih ljudi in skladnejše vključevanje kulture v celotni razvoj Socialistične republike Slovenije. Komunisti si bomo še posebej prizadevali za urejanje družbenoekonomskega položaja samostojnih umetnikov v kulturnih skupnostih in za njihovo delovno ter samoupravno povezovanje s kulturnimi in drugimi organizacijami, s katerimi trajno sodelujejo. 54

42. Razmah kulturne vzgoje naj pospeši boj za kakovost kulturnega ustvarjanja in kritike

Usposobljenost delovnih ljudi in občanov za oblikovanje kulturne politike in za vrednotenje posameznih kulturnih programov in dosežkov mora izhajati iz sodobne in množične vzgoje ter izobraževanja. Kulturna vzgoja mora dobiti svoje mesto v vseh oblikah in stopnjah izobraževanja, še posebej pa v sredstvih informiranja, v dejavnosti organizacij zveze kulturnih organizacij ter v vseh kulturnih institucijah. Tako mora postati tudi najbolj učinkovito sredstvo za hitrejšo rast in uveljavljanje kvalitetne kulturno-umetniške produkcije. Komunisti moramo biti nosilci idejnega boja proti tistim, ki proizvajajo šund in kič ter tako nekritično in na široko odpirajo vrata neokusu in nekulturi sploh. Razvijati moramo kritiko, v kateri bodo estetska in strokovna izhodišča zasidrana tudi v idejnih in širših družbeno-zgodovinskih vidikih razvoja socialističnega samoupravljanja. Zveza komunistov si bo morala na tem področju prizadevati za še bolj poglobljeno in učinkovitejše teoretično in praktično delovanje. 43. Zagotavljanje kadrov v kulturi mora prispevati k njeni širši uveljavitvi V prizadevanja za razvoj kulture, ki bo zadostila kar največ kulturnim potrebam delovnih ljudi in vzbujala interes za njihovo aktivno navzočnost v kulturnem življenju, se mora vključiti čim več ustrezno usposobljenih kadrov. Zveza komunistov si bo prizadevala, da bodo organizatorji in animatorji kulturnega življenja delovali zlasti v okviru sindikata in zveze socialistične mladine v organizacijah združenega dela in tudi v družbenopolitičnih organizacijah v krajevnih skupnostih ter da bodo svojo aktivnost opravljali ob svojih rednih delovnih nalogah in opravilih. Usposobitev zadostnega števila kadrov za poklicno delo v kulturi in kadrov, ki se bodo ukvarjali s teoretičnimi vprašanji in raziskovanjem kulturnih dejavnosti, pa je predvsem naloga ustreznih visokošolskih organizacij in marksističnih centrov.

55

44. Vsestransko prepletanje našega dela in življenja s kulturnimi vrednotami mora omogočati tudi ustrezna materialna podlaga Prizadevali si bomo za širitev naložb v prostore za kulturno dejavnost v krajevnih skupnostih in občinskih središčih ter v objekte za kulturne institucije, ki so širšega pomena, kakor tudi za bolj skrbno vzdrževanje prostora za kulturo, ki ga že imamo. Še posebej se bomo zavzemali za izgradnjo knjižnic in drugih prostorov za kulturno in družbeno življenje na manj razvitih, narodnostno mešanih in obmejnih območjih Socialistične republike Slovenije in v nastajajočih soseskah ter za adaptacijo in gradnjo objektov, ki so nujni za sodobno varstvo in predstavitev naše kulturne dediščine.

45. Pospešiti moramo izmenjavo kulturnih dosežkov in vrednot Ustvarjalna in poustvarjalna kultura ter umetniška dejavnost morajo svobodno in odgovorno izpovedovati resnico o človeku, še posebej tisto, ki so jo doživljali ali pa jo živijo ljudje v slovenskem družbenem oziroma kulturnem območju, da bi ga moralno in idejno spodbujala v vseh prizadevanjih za razvoj, utrjevanje in obrambo pridobitev socialističnega samoupravnega razvoja. Najvidnejše dosežke slovenske kulturne ustvarjalnosti moramo posredovati drugim narodom in narodnostim v Jugoslaviji in v svetu ter na temelju kakovosti uveljaviti in predstaviti našo kulturno tvornost. Zato si bomo prizadevali za hitrejši razvoj vseh kulturnih organizacij in umetniških skupin, ki dosegajo vrhunsko umetniško raven, in za širitev medrepubliškega ter mednarodnega kulturnega sodelovanja. Prelivanje nacionalnih kulturnih dosežkov in vrednot v svet in njihovo sprejemanje iz sveta mora tako upoštevati nujno kritičnost pri izbiri in predstavitvi vsega odbranega, kar vključujemo v kulturno menjavo, pri sprejemanju in posredovanju kulturnih dobrin in vrednot pa mora izhajati iz odprtosti naše dežele. Zveza komunistov se bo zavzemala za oživitev in krepitev dejavnosti kulturnih in informativnih centrov v inozemstvu, pa tudi drugih dejavnikov, ki po naravi dela lahko pripomorejo k temu. Hkrati pa bo tudi v svojih stikih s komunističnimi in delavskimi partijami ter naprednimi gibanji posvečala tem vpraša56

njem več pozornosti. Tako bo dala svoj prispevek k širjenju in razvijanju sodelovanja kulturnih, založniških in drugih institucij z njihovimi partnerji v tujini, da bi svet čim bolje seznanili z ustvarjalnostjo narodov in narodnosti Jugoslavije na področju kulture, umetnosti in znanosti. 46. Povezovanje marksistične misli z družbeno in politično prakso

Bolj dosledno moramo uveljavljati spoznanje, da lahko temelji trajna moč akcije in praktično-političnega delovanja zveze komunistov le v povezavi z znanjem in osveščenostjo, s sposobnostjo teoretičnega analiziranja izkušenj in uresničevanja družbenih sprememb. Da bi dosegli te cilje, bo treba še bolj organizirano razvijati marksistično teoretično misel o tistih aktualnih problemih, ki so bistveni za naš družbeni razvoj in razvoj odnosov v svetu, ter z najustreznejšimi rešitvami presegati protislovja razvoja; zato bo treba še bolj organizirano skrbeti za širjenje marksistične misli med članstvom zveze komunistov in v družbi. 47. Utrjevanje marksizma v raziskovalni dejavnosti in vzgojnoizobraževalnih procesih

Prizadevati si moramo za večjo navzočnost marksistične misli v programih raziskovalnega dela, hkrati pa pospeševati vpliv in navzočnost marksistične teoretične misli v razvoju samoupravljanja in socialistične družbe sploh. Poiskati moramo ustrezne in poglobljene marksistične odgovore na vprašanja, ki jih odpira nemarksistična misel, in se učinkovito zoperstaviti meščanski pa tudi etatistični ideologiji. Še naprej moramo posebej skrbeti za navzočnost marksističnih idejnih izhodišč v vzgojnoizobraževal nih procesih, v kulturi, v umetnostni kritiki. Napodročju vzgoje in izobraževanja se bomo zavzemali za marksistično zasnovanost vseh učnih programov na vseh stopnjah, smereh in oblikah vzgojnoizobraževalnega procesa.

57

48. Izdajanje in populariziranje marksistične literature

Posebno pozornost bomo namenjali izdajanju marksističnih klasikov in pomembnih sodobnih marksističnih teoretičnih del, posebej še pripravljanju in izdajanju izvirnih slovenskih in jugoslovanskih besedil. Ena izmed prednostnih nalog je priprava slovenske temeljne izdaje del Marxa in Engelsa ter temeljna izdaja Leninovih del. Bolj si moramo prizadevati za širjenje in popularizacijo marksistične teoretične misli na poljudnoznanstveni ravni. Z uvodnimi študijami, ki spremljajo ta teoretična dela, je treba predstaviti njihovo aktualnost za reševanje konkretnih družbenih problemov, za mobilizacijo subjektivnih nosilcev družbenega razvoja, za praktično uporabo teoretičnih spoznanj. Zato je še toliko pomembnejše ustanavljanje marksističnih oddelkov v knjižnicah; ti naj postopoma prerastejo v študijske centre, katerih programi so tesno povezani z aktualno družbeno problematiko v ožjem pa tudi širšem družbenem okolju.

49. Marksistično izobraževanje in idejno usposabljanje Razvijati je treba marksistične centre v regijah, občinah, visokošolskih delovnih organizacijah, v šolah in v organizacijah združenega dela. Ti centri morajo postati kakovostno nova oblika boja zveze komunistov in socialističnih sil za ustvarjalno razvijanje in uveljavljanje marksistične teorije na vseh področjih družbenega življenja, za čimbolj ustvarjalno vključevanje marksistične teorije v družbenoekonomsko in družbenopolitično prakso. Poiskati morajo takšne oblike dela, ki usmerjajo teoretično znanje in energijo članov zveze komunistov ter najširšega kroga delavcev, mladine in občanov v reševanje problemov družbenega razvoja v okoljih, v katerih delajo. Več pozornosti je treba posvetiti delu z mladino in njenemu marksističnemu izobraževanju; tu so možnosti, predvsem pa potrebe, še zelo velike. Prav tako moramo obširneje razpravljati o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih, ki terjajo teoretične domislitve, organizirati razprave ob izidih novih marksističnih del in ob konkretnih družbenopolitičnih akcijah zveze komunistov. 58

50. Podružbljanje telesne kulture s poglabljanjem dejanskih samoupravnih odnosov bo največje zagotovilo, da bo telesna kultura postajala vse bolj uresničljiva pravica in tudi dolžnost vseh ljudi Telesna kultura se mora uveljaviti kot sestavina kulture naroda in splošnih vrednot družbe. Kot naravna potreba človeka in pomemben dejavnik njegovega zdravja, delovnih in obrambnih sposobnosti ter družbenega ravnanja, ki prispeva k svobodnemu življenju in ustvarjanju, je telesna kultura njegova neodtujljiva pravica. Z organiziranim naporom vseh družbenih dejavnikov je potrebno zagotoviti pogoje, ki bodo omogočali neposreden vpliv in odgovornost samoupravno, družbenopolitično in interesno organiziranih delovnih ljudi na telesnokulturno politiko in na opredeljevanje družbenih smotrov na področju telesne kulture in športa. Za uresničitev tako opredeljenih smotrov, ki so del splošnega družbenega hotenja in potreb, moramo zagotoviti materialne, organizacijske, strokovne, idejnopolitične in druge pogoje, ki bodo v skladu s potrebami delavcev v združenem delu in potrebami razvoja omogočili celotni slovenski populaciji načeloma enake možnosti za razvijanje in ohranjanje telesnih sposobnosti ter zadovoljevanje športnih nagnjenj, za humanizacijo dela in za povezovanje telesne kulture s proizvodnim in drugim delom. Delovnim ljudem in športnikom moramo omogočiti, da postanejo neposredni nosilci samoupravnega delovanja in odločanja v celotni telesnokulturni dejavnosti in edini nosilci odločanja o možnostih zadovoljevanja svoje opredelitve za ukvarjanje z zvrstmi in panogami telesne kulture in športa ter uveljavljanja tistih oblik dela, ki ustrezajo njihovim interesom; postati morajo nosilci boja proti temu, da bi posamezne športne in z njimi povezane dejavnosti postale predmet tržne stihije, malomeščanskega snobizma in drugih negativnih pojavov. Ob tem moramo tudi zagotoviti, da bo profesionalni šport organiziran dosledno le na podlagi ustave in zakona o združenem delu. S samoupravnim organiziranjem na delegatski osnovi moramo uveljaviti osnovne oblike telesnokulturne dejavnosti v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter na načelih svobodne menjave dela, vzajemnosti in solidarnosti tudi prek samoupravnih interesnih skupnosti; na isti podlagi i je potrebno zagotoviti uskla-

59

jevanje skupnih interesov na vseh ravneh družbene organiziranosti, vse do federacije. Telesnokulturno dejavnost je potrebno še bolj povezati z znanostjo, jo načrtno razvijati in zagotoviti informiranost delovnih ljudi z njenimi dosežki in razvojem. Zagotoviti moramo, da bo tudi vrhunski šport postal del telesne kulture na socialističnih in samoupravnih osnovah, da bo prispeval k afirmaciji delovne, celovite in svobodne osebnosti, da bo osnovan na načelih amaterizma, da bo spoštoval svobodno odločitev posameznika, da ne bo izsiljeval rezultatov na škodo zdravja in fizičnih ter psihičnih motenj človeka, da ne bo odvajal športnika od dela in študija, ga ne bo trgal iz njegovega delovnega okolja in bo temeljil na strokovnem delu ter znanstvenih spoznanjih. Zagotoviti moramo, da bo celovite skrbi deležna športna dejavnost mladine v šolah, še posebno v uresničevanju vsebinske zasnove celodnevne šole in v novih aktivnih metodah dela v celotnem izobraževalnem sistemu vse do univerze. V naših prizadevanjih moramo posvetiti posebno skrb strokovni usposobljenosti in družbenopolitični usmeritvi amaterskih kadrov, ki so organizatorji telesne kulture v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih.

51. Vse družbene odločitve moramo osvoboditi odtujenega političnega urejanja odnosov med ljudmi Rezultati boja za razvitejša samoupravna družbenoekonomska razmerja v temeljnih organizacijah in skupnostih ter med njimi morajo biti še močneje izraženi kot krepitev in poglabljanje socialistične samoupravne demokracije. Komunisti moramo zagotoviti, da bodo v sleherni odločitvi izraženi samoupravni interesi delavcev in delovnih ljudi. Odločno bomo krčili pot vsem oblikam demokratičnega izražanja, usklajevanju interesov in odločanju delovnih ljudi in občanov o njihovem uresničevanju. V celotnem razvoju socialističnega samoupravljanja in na vseh ravneh organiziranja dela in družbe bomo delovali tako, da bo samoupravna vsebina interesov v celoti nadomestila težnje po odtujenem političnem odločanju. Doseči moramo, da bodo izvršni sveti, organi uprave pa tudi

60

drugi organi delovali še bolj odprto in odgovorno do vseh samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov. Ob nenehnem povezovanju in sodelovanju z vsemi za socialistično samoupravljanje opredeljenimi družbenimi dejavniki moramo doseči nenehno krepitev in širitev demokratične kontrole nad delom teh organov ter nenehno krepitev politične iniciative delavcev in delovnih ljudi. S takšnim delovanjem morajo ti organi postajati vse pomembnejši dejavnik razvoja socialističnega samoupravljanja. Komunisti bomo v slehernem družbenem okolju nepopustljivo delovali tako, da bodo vsi vzvodi delegatskega sistema vse bolj omogočali izražanje in demokratično usklajevanje interesov vseh delavcev, delovnih ljudi in občanov. Prizadevali si bomo, da bo v celotnem procesu nastajanja in sprejemanja družbenih odločitev ter pri nadzoru njihovega uveljavljanja zagotovljen odločilni vpliv sil organizirane socialistične zavesti. Iz teh izhodišč bomo delovali za razvoj delegacij, delegatskih konferenc, za povezovanje vseh delov delegatskega upravljanja v sleherni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, za nadaljnje uveljavljanje delegatskih skupščin, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, za nadaljnji razvoj sistema obveščanja in popolnejšo uveljavitev vseh institucij socialističnega samoupravnega sistema. Ob nenehnem analiziranju in ocenjevanju delovanja sleherne institucije samoupravnega političnega sistema bomo komunisti delovali za njihovo stalno izpopolnjevanje in dograjevanje. Zagotoviti moramo, da se bo nenehno, celovito in polno uveljavila družbena odgovornost nosilcev javnih in samoupravnih družbenih funkcij, izvršilnih in upravnih organov ter strokovnih služb. Prav tako bomo komunisti dejavno terjali konkretno razmejitev nalog in odgovornosti, da bo v vseh primerih omogočeno učinkovitejše delovanje delavcem, delovnim ljudem in občanom za zaščito njihovih samoupravnih pravic.

52. Sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja moramo razviti v temeljno značilnost socialistične samoupravne demokracije naše družbe Sočasno s poglabljanjem delegatskih razmerij bomo krepili tudi vlogo in pomen samoupravnega sporazumevanja in družbe61

nega dogovarjanja ter ga razvijali v temeljni način usklajevanja interesov o skupnih in splošnih družbenih zadevah. Pri tem bomo bolj kot doslej zagotavljali uveljavljanje odločilne vloge delavcev in delovnih ljudi v procesu priprave, sprejemanja in uresničevanja sprejetih sporazumov in dogovorov. Zavzemali se bomo za to, da bo sporazumevanje in dogovarjanje kot vedno širše uveljavljeni način odločanja v družbi krepilo samoupravni položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ter položaj vseh delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Težili bomo za večjo udeležbo znanstvenih in strokovnih institucij v procesu samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Prizadevali si bomo, da se bo razredna vsebina sindikata uresničevala bolj kot doslej tudi v njegovih širših pobudah za samoupravno urejanje odnosov med interesno povezanimi in soodvisnimi delavci v družbeni reprodukciji. S svojo večjo aktivnostjo v sindikatih bomo s samoupravnim sporazumevanjem vse bolj presegali razmerja in načine odločanja, ki še ovirajo razvoj socialističnega samoupravljanja. Z večjim uveljavijanjem družbenega dogovarjanja pa bomo presegli samoupravni bazi odtujeno odločanje o splošnih pogojih dela in življenja. V uresničevanje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja bomo aktivneje vključevali zbornice in splošna združenja, da bodo nudile strokovno pomoč v procesu usklajevanja stališč in v iskanju skupnih rešitev kakor tudi pri njihovem uresničevanju. 53. Delegatski sistem je sistem neposrednega odločanja Uspešno uresničevanje delegatskega sistema je dolgoročen proces ob neprekinjeni, idejno jasno usmerjeni in dobro organizirani ter odločni družbenopolitični akciji vseh v socialistični zvezi delovnega ljudstva združenih socialističnih sil, pri čemer nosi zveza komunistov še posebno odgovornost. Potekati mora v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegatskih telesih na vseh ravneh družbene organiziranosti in odločanja. Zato da bi komunisti čim bolj učinkovito uresničili svoj del odgovornosti pri nadaljnji graditvi in uveljavljanju delegatskega sistema, je potrebno naslednje: Zveza komunistov mora poglabljanje delegatskih odnosov in 62

hitrejše izgrajevanje delegatskega sistema nenehno povezovati z bojem za dosledno izgrajevanje samoupravnih organizacij in skupnosti, posebej temeljnih organizacij združenega dela, in za razvoj samoupravnih dohodkovnih odnosov v združenem delu, kar je pogoj za hitrejši razvoj neposrednega delegatskega odločanja. Prizadevati si moramo za izpopolnitev volilnega sistema v skladu z zahtevami razvoja družbenopolitičnega sistema. V volilni proces kot samoupraven demokratični odnos morajo biti ustrezno vključeni in upoštevani v njem vsi družbeni in politični vidiki in vloga vseh družbenih dejavnikov. Z delovanjem v socialistični zvezi delovnega ljudstva moramo komunisti povečati svoja prizadevanja za nadaljnjo krepitev delegatskega sistema. Pozornost in aktivnost moramo še bolj preusmeriti od sprejemanja odločitev na pripravo le-teh ter v razvoj samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja v temeljnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih. Prizadevati si moramo za večje zagotavljanje vseh družbenopolitičnih, organizacijskih, materialnih in kadrovskih pogojev za delo delegacij. Pozornost bomo posvečali predvsem vsebini dela v delegacijah, da bodo skupščine dejansko reševale najbolj pereča vprašanja delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Šele na tej podlagi bo v programiranem delovanju skupščin presežen še vedno prevelik vpliv politično izvršilnih organov in uprave. Doseči moramo, da bodo vse družbenopolitične organizacije vključevale v svoje programe vsa pomembnejša vprašanja iz dela skupščin in pravočasno oblikovale svoja politična izhodišča in usmeritve v njih. Hkrati si morajo komunisti v strokovnih službah prizadevati za boljšo lastno usposobljenost oziroma morajo pokazati več pripravljenosti za hitrejše prilagajanje svojega dela in organizacije potrebam, ki jih narekujejo naloge v procesu delegatskega odločanja. Temeljne samoupravne skupnosti in organizacije ter njihove delegacije, povezane v konferencah, moramo uveljaviti kot prostor za zagotavljanje organiziranega socialističnega samoupravnega vpliva na usmeritev dela delegatov v delegatskih skupščinah. Prizadevali si bomo za dosledno uresničevanje vsebinskih ciljev načela zamenljivosti delegatov. 63

Občinske skupščine moramo sistematično usposabljati, da bodo delovale tudi kot konference delegacij oziroma kot ena od oblik demokratične razprave in oblikovanja smernic in stališč za delo delegatov v skupščini Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije. Komunisti se bomo v socialistični zvezi in zvezi sindikatov še bolj zavzemali za stalno delovno povezanost vseh dejavnikov v delovanju delegatskega sistema. Tako bomo usposabljali in razvijali delegacije, da bodo vedno bolj pomembni dejavniki za oblikovanje, izražanje in uresničevanje skupnih interesov. Dosledno moramo razviti temeljno razmerje delegacija — baza in doseči, da bo pripravljanje predlogov za odločitve preraslo v bistveno sestavino procesa odločanja.

54. Samoupravni sistem informiranja

Celovita in kakovostna obveščenost delovnih ljudi in občanov je eden od bistvenih pogojev za njihovo ustvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje. Izhajajoč iz te osnovne funkcije obveščanja je treba dograditi celovit družbeni sistem informiranja, ki bo zajemal sistem informacij ter sredstva obveščanja. Delovati mora družbeno odgovorno, usklajeno in avtonomno kot sestavina političnega in delegatskega sistema, temeljiti na samoupravnih osnovah in onemogočiti kakršnokoli obliko monopolizacije na tem področju. Stalno je treba skrbeti za oblikovanje resničnih, celovitih, sprotnih in razumljivih informacij. Delovnim ljudem in občanom je treba zagotoviti takšne informacije, ki bodo uporabne za delegatsko, samoupravno in politično odločanje. Zagotoviti je treba racionalnejše zajemanje podatkov in hkrati krepiti vlogo informativnih dejavnikov, ki utrjujejo družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu. Sredstva javnega obveščanja pa imajo pri tem še zlasti pomembno vlogo v procesu samoupravnega odločanja in veliko odgovornost pri oblikovanju socialistične samoupravne zavesti delovnih ljudi in občanov. Jasno je treba določiti funkcijo in vlogo posameznih dejavnikov v procesu informiranja ter doseči večje združevanje interesov in potreb na tem področju, da bi zagotavljali celovito informiranje delovnih ljudi in občanov. Pospešiti moramo procese samouprav64

nega organiziranja informativne dejavnosti ter krepiti družbeni vpliv na vsebino javnega obveščanja in dejavnost sistema informacij. V teh okvirih je treba iskati rešitve za boljše organiziranje in delovanje družbenega sistema informiranja v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter državnih, upravnih in strokovnih organih. 55. Razvoj odnosov v krajevni skupnosti mora voditi k vse večji humanizaciji in neposrednosti odnosov med ljudmi na družbenoekonomskih temeljih socialističnega samoupravljanja

V nadaljnjih prizadevanjih za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih razmerij in solidarnostno zadovoljevanje interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti bomo komunisti delovali med krajani, da se bo krajevna skupnost vse bolj uveljavljala kot odprta samoupravna posebna interesna skupnost ljudi, sestavina družbenoekonomskih odnosov in s tem podlaga in dejavnik razvoja socialističnega samoupravljanja. Postati mora interesna skupnost neposredne povezanosti ljudi v kraju bivanja in v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in vse pomembnejši temelj za razvoj samoupravne komune. V neposredni povezanosti s krajani in drugimi silami organizirane socialistične zavesti si bomo dosledno prizadevali za razvoj vseh oblik njihove samoupravne, družbene, društvene in politične organiziranosti ter za takšen razvoj teh oblik, ki bo omogočal polno izražanje interesov in potreb krajanov ter njihovih družin in njihovo demokratično usklajevanje. Hkrati si bomo prizadevali, da bomo vsa vprašanja, ki so v zvezi z delovanjem in razvojem krajevne skupnosti, reševali v neposredni povezanosti in ob odgovornosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v povezovanju z drugimi krajevnimi skupnostmi, ne glede na občinske meje. Mnogoterost konkretnih življenjskih interesov in potreb krajanov in delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki delujejo v krajevni skupnosti, in tudi vseh drugih, v katerih so krajani zaposleni, ter njihovo samoupravno demokratično usklajevanje mora postati temelj in vsebina programov dela in 5

Resolucija

65

razvoja krajevne skupnosti ter podlaga za samoupravno združevanje dela in sredstev. Tako oblikovani načrti dela in razvoja pa morajo še bolj postati temelj za sodelovanje in povezovanje krajevnih skupnosti z vsemi drugimi družbenimi dejavniki. Takšni načrti morajo biti temelj za njihovo skupno odločanje o uresničevanju skupnih interesov in solidarnostnem zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb na stanovanjskem, komunalnem in drugih področjih dela in življenja delavcev in delovnih ljudi, ki jih lahko družbeno najbolj racionalno zadovoljujejo in uresničujejo v krajevni skupnosti. Komunisti se bomo zavzemali, da bo dohodek vseh temeljnih organizacij združenega dela, v katerih združujejo svoje delo delavci — krajani posameznih krajevnih skupnosti, vse bolj razvit temelj in vir sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov. Prav tako se bomo zavzemali za bogatitev materialne osnove krajevne skupnosti s prostovoljnim delom, z združevanjem sredstev, s samoprispevki in drugimi oblikami neposrednega združevanja dela in sredstev ljudi v krajevni skupnosti. Pri tem bomo v večji meri delovali tudi za utrjevanje družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi pri upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi v krajevni skupnosti. Nenehno moramo delovati za razvoj in krepitev medsebojnih stikov med ljudmi v krajevni skupnosti na podlagi vzajemnosti in solidarnosti, tovarištva, samoupravljalskega ravnanja in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter za njihovo vse večjo pripravljenost, da prispevajo k reševanju skupnih zadev. Pri tem moramo posvečati posebno pozornost razvijanju stikov z delovnimi ljudmi, ki so na začasnem delu v tujini, za njihovo vključevanje v samoupravno življenje ter v razreševanje materialnih in drugih vprašanj razvoja krajevne skupnosti. Z razvijanjem takih odnosov moramo doseči, da se bodo samoupravno organizirani krajani zoperstavljali vsem vidikom ohranjanja in poglabljanja urbanistične, prostorske in vsakršne druge odtujenosti, ki je vselej tudi izraz prikrito odtujenega odločanja o pogojih dela in življenja delavcev, delovnih ljudi in občanov. Za zvezo komunistov in vse subjektivne sile v krajevni skupnosti ostaja še naprej aktualna naloga oblikovati nove in preoblikovati obstoječe krajevne skupnosti tako, da bo v njih omogočeno neposredno tvorno vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v samoupravno in družbenopolitično življenje, hkrati pa zagotovljeno učinkovito uresničevanje nalog te skupnosti. Vse oblike sa66

moupravnega organiziranja in povezovanja krajanov morajo izhajati iz interesov in potreb delavcev in delovnih ljudi v kraju bivanja oziroma delavcev v organizacijah in skupnostih, ki so sestavni del samoupravnega življenja krajevne skupnosti. Vanje bomo dosledno vključevali interesno organiziranost hišnih svetov in zborov stanovalcev, zborov in svetov potrošnikov in porabnikov, vaških in uličnih skupnosti oziroma enot samoupravnih interesnih skupnosti izobraževanja, kulture, otroškega varstva, stanovanjskega gospodarstva idr., družbene organizacije in društva kakor tudi osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Taka mnogoterost interesov samoupravno organiziranih krajanov mora dobiti izraz tudi v delegatskem oblikovanju in delovanju skupščine krajevne skupnosti ter vseh oblikah oblikovanja in sprejemanja odločitev o vprašanjih, ki so pomembna za življenje in delo ljudi v krajevni skupnosti. S tem bomo razvijali skupščino krajevne skupnosti v odprto središče samoupravnega soočanja in usklajevanja potreb in interesov ter sprejemanja odločitev o vrstnem redu, poteh in načinih njihovega zadovoljevanja. Komunisti si bomo prizadevali, da bo v sleherni krajevni skupnosti dosledno izpeljana in uresničena njena samoupravna vloga v šolah, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih organizacijah, kakor tudi pri upravljanju v komunalnih in drugih organizacijah in skupnostih, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. Delovali bomo za takojšnjo zagotovitev pogojev za samoupravno razreševanje sporov iz družbenoekonomskih in drugih razmerij v krajevni skupnosti, za oblikovanje poravnalnih svetov povsod, kjer še niso ustanovljeni, ter za organizirano razvijanje načinov in metod delovanja poravnalnih svetov kot temeljne sestavine samoupravnega sodstva. Zavzemali se bomo tudi za razvoj in delovanje drugih oblik organiziranega izražanja, demokratičnega usklajevanja in odločanja o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljevanje interesov in potreb občanov v kraju bivanja. Komunisti moramo za uspešno uresničevanje nalog v dograjevanju in razvijanju krajevne samouprave utrjevati obstoječe oblike lastne organiziranosti, še zlasti svete in konference zveze komunistov. 5*

67

56. Občino moramo razvijati kot resnično samoupravno skupnost Zavestne socialistične sile morajo — glede na razvoj proizvajalnih sil in že doseženo stopnjo uresničenosti samoupravnih in drugih pravic ter odgovornosti delovnih ljudi in občanov, združenih v samoupravnih organizacijah in skupnostih - s svojimi političnimi pobudami in akcijo še naprej usmerjati razvoj občine, da bo celovita in demokratična, samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost. Komunisti moramo doseči, da bodo delovni ljudje in občani pri uresničevanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih v medsebojno povezanem procesu odločanja v delegatski skupščini zagotavljali izražanje, usklajevanje in uresničevanje svojih skupnih in splošnih družbenih interesov in potreb na vseh področjih družbenega življenja. Razvijali bomo tiste oblike odločanja, ki bodo delovnim ljudem zagotavljale neposredno sodelovanje v njihovem pripravljanju in izvajanju ter vodilno vlogo organiziranih sil socialistične zavesti v celotnem sistemu samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in družbenega odločanja. Prizadevali si bomo, da se bo občina v nadaljnjem razvoju samoupravnih in političnih odnosov krepila kot temeljna družbenopolitična skupnost, v kateri bodo delovni ljudje in občani uresničevali vse skupne interese, pravice in dolžnosti z odločanjem v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in prek delegatskega odločanja v skupščini. Razvijanje samoupravnih odnosov znotraj samoupravnih organizacij in skupnosti ter med njimi mora vse bolj postajati sredstvo in način za preseganje teženj po prevladujočem vplivu izvršilnih in upravnih organov občinske skupščine, ko gre za opredeljevanje in urejanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov. Zavzemali se bomo za uveljavljanje vseh tistih funkcij in nalog občine, ki omogočajo racionalno in odgovorno združevanje človeških sil, znanja, ustvarjalnosti ter materialnih sredstev na samoupravnih temeljih pri ustvarjanju pogojev za hitrejši družbeni razvoj. Samoupravno odločanje delovnih ljudi in občanov mora ustvarjati in zagotavljati splošne pogoje za njihovo življenje in

68

delo, socialno varnost in stabilnost ter vsestranski kulturni in politični razvoj. Na tem temelju se mora občina v okviru uresničevanja svojih planskih funkcij še bolj uveljaviti kot dejavnik povezovanja vseh družbenih sil za pospeševanje bolj produktivnega in ekonomičnega dela ter ustvarjanja vsestranskih pogojev za hitrejši razvoj proizvajalnih sil. Hkrati s tem se mora bolj uveljavljati njena funkcija pri uresničevanju načel socialistične solidarnosti in vzajemnosti. Še naprej bomo razvijali tiste regulativne funkcije občine na področju družbenega življenja, s katerimi bomo zagotavljali odgovorno gospodarjenje z ustvarjenim dohodkom ter preprečevali posledice neusklajenih interesov. Pri razvijanju medobčinskega sodelovanja bomo pospeševali samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje za uresničevanje tistih skupnih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov v občini, ki jih je po njihovi naravi mogoče uresničevati le v okvirih takšnega sodelovanja.

57. Samoupravne interesne skupnosti je treba uveljaviti kot mesto usklajevanja in neposrednega uveljavljanja samoupravnih interesov delovnih ljudi V razvoju samoupravnih interesnih skupnosti bomo komunisti težili k hitrejšemu uresničevanju pravic in dolžnosti delovnih ljudi, uporabnikov in izvajalcev storitev posamezne družbene dejavnosti, da skupno, neposredno, enakopravno in medsebojno odgovorno urejajo vse odnose na tem področju. Na tem temelju bodo delovni ljudje razvijali solidarnost ter sporazumno uresničevali skupne interese in zadovoljevali svoje potrebe. Te cilje bomo dosegli tako, da bodo delovni ljudje, uporabniki in izvajalci uresničevali svojo enakopravnost pri sporazumevanju o planu razvoja družbenih dejavnosti, v njegovem usklajevanju s potrebami združenega dela in družbe v celoti in v njegovem usklajevanju z materialnimi možnostmi. Komunisti se bomo aktivno zavzemali za to, da bo celoten delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih odprt za vse delavce in delovne ljudi, njihove samoupravne organizacije in skupnosti, za vpliv organizirane družbene zavesti, za idejnopolitično, znanstveno in kulturno ustvarjanje. Takšno odprtost moramo doseči na vseh ravneh delegatskega povezovanja v procesu sa69

moupravnega sporazumevanja. Predvsem pa moramo zagotoviti, da bodo vse delegacije za samoupravne interesne skupnosti delovale povezano z drugimi delegacijami in delegati v delavskem svetu oziroma v drugih organih upravljanja v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Zavzemali se bomo za oblikovanje in razvijanje enot samoupravnih interesnih skupnosti kot metode samoupravljanja in usklajevanja konkretnih interesov, potreb in možnosti neposrednih uporabnikov in izvajalcev in za oblikovanje ter delovanje posebnih delegacij za posamezne samoupravne interesne skupnosti povsod, kjer bodo pogoji za to. Zavzemali se bomo, da se bodo v skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih celovito in učinkovito izražali, povezovali in usklajevali različni samoupravni interesi ter potrebe delovnih ljudi in občanov. V prihodnje moramo komunisti posvetiti posebno pozornost odpravljanju odklonov v delegatski sestavi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Sestava zborov uporabnikov glede na poklicno usmerjenost, ki je enaka kot v zboru izvajalcev, pogosto omejuje oziroma celo onemogoča izražanje različnih interesov ter njihovo enakopravno soočanje in usklajevanje, organizirano v zbore. Zato moramo z delovanjem med delavci - uporabniki določenih storitev in delovnimi ljudmi zagotoviti izvolitev delegatov, ki bodo tudi po svoji delovni usmerjenosti sposobni izražati interese svoje delegatske baze. Zoperstavljali se bomo slehernemu poskusu odločanja izvršilnih organov kot tudi strokovnih služb namesto delegatskih skupščin. S svojim delovanjem v samoupravnih interesnih skupnostih se bomo komunisti zavzemali za učinkovitejše združevanje finančnih, tehničnih, administrativnih in drugih opravil, ki so sorodna za več samoupravnih interesnih skupnosti. Zavzemali se bomo, da se iz teh delovnih skupnosti izločijo vsi deli, ki izpolnjujejo pogoje za organiziranje v organizacije združenega dela. V večji meri moramo uveljaviti odgovornost skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in drugih odgovornih družbenopolitičnih dejavnikov, vključno z državno upravo, za njihovo dosledno vključevanje v enakopravno odločanje v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem bo treba posvetiti posebno skrb stalnemu usklajevanju programov dela skupščin kot tudi zagotavljanju družbenopolitičnih, strokovnih in drugih pogojev za vsebinsko, celovito in pravočasno vključevanje skupščin samoupravnih inte70

resnih skupnosti za uresničevanje njihovih ustavnih odgovornosti in pravic v delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter uveljaviti odgovornost državne uprave za izvrševanje tako sprejetih družbenih odločitev.

58. Delegatske skupščine — delovno telo vse družbene skupnosti V razvoju skupščinskega sistema si bomo prizadevali za delovanje skupščin, ki bodo združevale vse ustvarjalne sile socialistične zavesti. Prerasti morajo v dejavnik povezovanja in usklajevanja vseh samoupravno in družbenopolitično organiziranih interesov, ko gre za opredeljevanje, oblikovanje, sprejemanje in uresničevanje družbenih odločitev. Zato bomo razvijali takšne oblike in metode dela skupščin, v katerih se bodo vse bolj zrcalili interesi delegatske baze ter se v ustvarjalnem dialogu soočali med seboj in s celotno družbo. V nadaljnji graditvi skupščinskega sistema morajo vse bolj prihajati do izraza specifične naloge in vloga posameznih zborov in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti kot sestavine skupščinskega sistema in delovanja skupščin. Zbore združenega dela bomo razvijali kot prostor, kjer se bodo usklajevali avtentični interesi in potrebe delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti z vseh področij dela. Doseči moramo, da se bo v njih oblikoval skupni interes celotnega združenega dela, v katerem se bo povsem uveljavil odločilni vpliv delavskega razreda kot vodilne sile razvoja socialističnega samoupravljanja. Tak vpliv bomo še posebej zagotavljali pri odločitvah o dohodku in njegovi delitvi ter pri opredeljevanju celotnega družbenoekonomskega razvoja. V delovanju zborov krajevnih skupnosti in občin bo potrebno doseči take oblike in metode dela ter povezovanja, da se bodo v njih zrcalili združeni interesi in potrebe delovnih ljudi v krajevni skupnosti in občini. Zbori se morajo bolj vključevati v oblikovanje politike na ravni republike ter prevzemati odgovornost za njeno uresničevanje. Zato si moramo prizadevati, da bo v zboru občin izražena sinteza interesov občin. Temeljna naloga družbenopolitičnega zbora mora biti uveljavljanje dolgoročnih interesov delavskega razreda pri opredeljevanju ciljev temeljnih razmerij družbenega razvoja, krepitvi ustav-

71

nosti in zakonitosti ter varstvu pravic in svoboščin delovnih ljudi ter občanov. V delovanju teh zborov bomo na temelju dolgoročnih interesov delavskega razreda zagotavljali preseganje protislovij in enačenj družbenih interesov s skupinsko-lastniškimi in lokalističnimi interesi. Delo tega zbora mora veliko bolj temeljiti na usklajenih stališčih o vseh bistvenih vprašanjih razvoja naše družbe v okviru socialistične zveze. Usklajevanje stališč v socialistični zvezi ter uveljavljanje vloge zveze komunistov v tem procesu bo omogočalo demokratično uveljavljanje dolgoročnih interesov delavskega razreda. Z ustrezno kadrovsko sestavo družbenopolitičnega zbora moramo zagotoviti neposredno navzočnost funkcionarjev organov družbenopolitičnih organizacij. 59. Družbene svete moramo uveljaviti kot pomembno sestavino demokratičnega pripravljanja družbenih odločitev Komunisti bomo delovali za dosledno uveljavitev družbenih svetov na vseh stičiščih delegatskega odločanja o vseh pomembnih družbenih zadevah. Na temelju dosedanjih izkušenj pri delovanju družbenih svetov moramo dograjevati njihovo vlogo v samoupravni družbeni praksi. Doseči moramo, da bodo v njih učinkovito sodelovale in jim odgovorno nudile pomoč vse organizirane sile socialistične zavesti v celotnem procesu pripravljanja predlogov za družbene odločitve ter za njihovo izvajanje. V vsej aktivnosti pripravljanja, sprejemanja in nadzorovanja izvajanja družbenih odločitev bomo s svojim delovanjem nenehno omogočali takšne razmere in aktivnosti družbenih sil, ki bodo zagotovile uresničevanje razrednih interesov v razvoju socialističnega samoupravljanja. S svojim delovanjem v družbenih svetih moramo doseči takšno snovanje predlogov, ki bo najširše odprto za vse samoupravne, družbenopolitične, strokovne, znanstvene in druge dejavnike družbenega življenja, ki lahko že pred odločanjem prispevajo k vsestranski osvetlitvi vprašanj. Zahtevali bomo polno družbeno odgovornost vseh udeležencev posvetovanja v družbenih svetih. Dosledno si bomo prizadevali za razvijanje zavesti in uveljavljanje prakse oblikovanja predlogov v različicah z obrazložitvami o predvidenih posledicah. K takšni družbeni praksi mora prispevati predvsem delovanje družbenih svetov. 72

60. Z utrjevanjem vloge in položaja izvršnih in upravnih organov bomo krepili njihovo odgovornost do delegatskih skupščin in družbe sploh kot tudi večjo učinkovitost njihovega dela

Organizacijo in delo izvršnih in upravnih organov bomo na podlagi njihove vloge, opredeljene v ustavi, bolj dosledno prilagajali vsebini in ciljem delegatskega sistema in odločanju v delegatskih skupščinah. Spodbujali bomo večjo odprtost izvršnih in upravnih organov ne samo do delegatskih skupščin, temveč tudi do predlogov in pobud celotne samoupravne delegatske baze. Razvijali bomo takšne metode delovanja izvršnih in upravnih organov, ki bodo zagotavljale stalno sodelovanje in posvetovanje z delegacijami in samoupravno delegatsko bazo, z družbenopolitičnimi organizacijami ter znanstvenimi in strokovnimi dejavniki naše družbe. Zato moramo aktivno sodelovati pri iskanju ustreznejših rešitev glede pravic, obveznosti in sodelovanja izvršnih in upravnih organov v skupščinah ter glede njihovih nalog in oblik delovanja v postopku pripravljanja in sprejemanja odločitev in v zagotavljanju odgovornosti za uresničevanje odločitev, sprejetih na posameznih področjih. Doseči moramo najširši družbeni in politični nadzor nad uresničevanjem izvršnih in upravnih funkcij. Z uveljavljanjem nadzora bomo krepili njihovo samostojnost in odgovornost pred delegatskimi skupščinami ter zagotavljali širši demokratični vpliv na uresničevanje sprejete politike. Odločno se bomo zavzemali le za takšno kadrovsko krepitev, ki bo zagotavljala večjo strokovnost ter socialistično samoupravno naravnanost v uresničevanju nalog teh organov. Zavzemali se bomo za posodabljanje pogojev in organizacije dela upravnih in izvršnih organov.

61. Hitreje do ustavnega preoblikovanja pravosodnega sistema Proces hitrejšega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitev samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov terja od zveze komunistov večja, predvsem pa širša prizadevanja za ustavno preoblikovanje pravosodnega sistema. Zagotoviti moramo, da se bo enoten pravosodni sistem hitreje razvijal in uveljavljal v reševanju družbenih spopadov in nasprotij kot sestavina socialistične samoupravne družbene ureditve. Dose-

73

či moramo, da se bodo spopadi in nasprotja reševali v okviru celovitega in usklajenega pravosodnega sistema in da bo presežena miselnost o večjem pomenu rednega sodstva. Razvoj socialistične samoupravne demokracije terja krepitev zavesti, da bo samoupravno sodstvo vse bolj vraščeno v samoupravljalsko aktivnost delovnih ljudi in občanov kot njihova pravica in dolžnost v poglabljanju samoupravljanja. Ustvarjali in širili bomo pogoje za delovanje vseh samoupravnih sodišč in njihovo povezovanje z drugimi samoupravnimi organi in organizacijami ter organi samoupravnega in družbenega nadzora. Komunisti moramo v samoupravnih organih in samoupravnih sodiščih delovati tako, da se bodo spori iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov ter drugi spori in protislovja vedno reševali z ustreznimi oblikami samoupravnega sodstva. Komunisti bomo posvečali osrednjo pozornost utrjevanju vloge in položaja ter nadaljnjemu razvijanju samoupravnega sodstva v celoti, posebej pa njegovim posameznim vrstam in oblikam. Sodišča združenega dela moramo razvijati v skladu s procesom združevanja dela in sredstev, torej kot posebna sodišča združenega dela v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, kjer obstajajo za to potrebe in pogoji. Komunisti pa moramo s svojo akcijo še posebej zagotoviti dosledno uveljavljanje notranjih arbitraž v organizacijah združenega dela — ob ustreznih samoupravno-normativnih temeljih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih, ki so sklenjeni. Prav tako se bomo zavzemali za širše uveljavljanje stalnih in občasnih arbitraž pri reševanju sporov iz odnosov blagovnega prometa. Uresničiti moramo akcijo za dosledno uveljavitev poravnalnih svetov kot samoupravnih sodišč v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. V nadaljnjem razvoju rednega sodstva bomo težili k uveljavljanju vloge temeljnih sodišč, ki naj kot temeljni organ celotnega rednega sodstva zagotavljajo bolj učinkovito in dostopno uveljavljanje pravic in interesov ljudi. Krepiti moramo učinkovitost celotnega rednega sodstva in se zavzemati za tako kaznovalno politiko, ki bo v večji meri prispevala k nemotenemu socialističnemu družbenemu razvoju. V tej smeri moramo krepiti tudi vlogo javnega tožilstva ter ga usposabljati za širše izvajanje preventivne funkcije na vseh ravneh.

74

Učinkovitejše varstvo ustavnosti pri uresničevanju samoupravnih in drugih pravic ter dolžnosti delovnih ljudi in občanov bomo spodbujali tudi z razvijanjem sistema pravne pomoči. Zavzemali se bomo za razširjanje pravne pomoči z novimi oblikami. Pri tem bomo težili k specializaciji dela ter za ustrezno strokovno usposobljenostjo vseh delavcev, ki bodo dajali pravno pomoč. Novi sistem pravne pomoči mora zagotavljati vsakemu delavcu in občanu ustrezno strokovno pomoč pri uveljavljanju njegovih pravic in interesov.

62. Utrjevanje ustavnosti in zakonitosti je pogoj za hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja

Zato da bi zagotovili hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja, utrjevanje pravice dela z družbenimi sredstvi, varstvo človekovih svoboščin in pravic, se bomo komunisti zavzemali in v vseh družbenih subjektih delovali za krepitev ustavnosti in zakonitosti ter za razvoj vseh oblik njunega varstva. Pri tem moramo s krepitvijo socialistične samoupravne zavesti doseči, da bodo nosilci in pobudniki uveljavljanja varstva ustavnosti in zakonitosti predvsem delovni ljudje in občani sami. Z družbenopolitično aktivnostjo vseh zavestnih socialističnih sil in samoupravno organiziranih delovnih ljudi bomo zagotavljali, da bodo organi samoupravnega in družbenega odločanja v procesu priprav, sprejemanja in izvajanja odločitev in v vseh drugih odnosih družbene reprodukcije sproti uresničevali nadzor nad skladnostjo odločitev z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti. Zavzemali se bomo za krepitev odgovornosti izvršilnih in upravnih organov družbenopolitičnih skupnosti, izvršilnih organov samoupravnih interesnih skupnosti ter poslovodnih organov organizacij združenega dela do delegatskih skupščin oziroma samoupravnih organov za dosledno spoštovanje in uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. Hkrati se bomo zavzemali za uspešno delo organov samoupravne delavske kontrole kot oblike neposrednega nadzorstva delavcev nad uresničevanjem samoupravnih splošnih aktov, sprejetih samoupravnih odločitev ter varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine. Spodbujali bomo njihovo povezano delovanje s samoupravnimi organi družbenega in državnega nadzorstva, da

1

75

bo zagotovljen razvoj neposrednega varstva družbene lastnine in samoupravljanja. Hkrati bomo s svojim delovanjem razvijali zavest o pomenu vseh oblik družbene samozaščite. Pri družbenih prizadevanjih za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter pri odpravljanju neskladij z ustavo in zakoni ima pomembno in odgovorno vlogo ustavno sodišče. Njegovim odločitvam v konkretnih zadevah moramo dati vso družbeno podporo, da se kršitve ustavnosti in zakonitosti hitreje odpravljajo tudi v drugih enakih ali podobnih primerih. Družbeno varstvo bomo krepili z delovanjem in spodbujanjem za dosledno uresničevanje nalog družbenega pravobranilca samoupravljanja, organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, opredeljenih v ustavi, njihovega medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s samoupravnimi organi. Da bo dosežena še večja učinkovitost dela nosilcev funkcij v državnih organih in službah — organih inšpekcijskega nadzorstva in drugih organih odkrivanja, službe družbenega knjigovodstva, organih pregona in sojenja — kot organih utrjevanja ustavnosti in zakonitosti, se bo zveza komunistov zavzemala za urejevanje materialnih in kadrovskih pogojev njihovega dela. Komunisti v teh organih morajo s svojim družbenopolitičnim delovanjem pri uresničevanju kvalitete in novih metod njihovega dela zlasti okrepiti funkcijo spremljanja in preučevanja vseh družbeno negativnih odnosov in pojavov. Z njimi morajo pravočasno seznanjati samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in delegatske skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter tako prispevati, da bomo s preventivnimi sredstvi preprečevali vse oblike nezakonitosti in utrjevali ter razvijali moralne norme v poslovanju in medsebojnih odnosih.

63. Komunisti moramo odločno prispevati k uresničevanju načel politike neuvrščenosti Zveza komunistov Slovenije bo s politično dejavnostjo in aktivnostjo članov prispevala k uresničevanju zunanje politike z izhodišč, ki jih je izoblikovala Zveza komunistov Jugoslavije v svojem dolgoletnem boju za enakopravne odnose v mednarodnem delavskem gibanju, v boju za revolucionarno preobrazbo sveta in v boju za mir in socializem. Prizadevala si bo za uspeh akcij 76

Jugoslavije v krogu neuvrščenih, ki prispevajo k ustvarjanju pravičnih in enakopravnih ekonomskih, političnih in drugih odnosov med državami in narodi. Zveza komunistov bo tudi v prihodnje razvijala tako mednarodno dejavnost, ki bo krepila politiko neuvrščenosti in jo uveljavljala kot samostojni in univerzalni dejavnik pri urejanju mednarodnih odnosov v boju za mir, popuščanje napetosti in razorožitev. Zveza komunistov Slovenije izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da napetost v svetu ne popušča in da je prišlo do zastoja v detantu med ZSSR in ZDA, da to stanje negativno vpliva na celotne mednarodne odnose, da se poglablja kriza na področjih, kot so Bližnji vzhod in jug Afrike in da je prišlo do oboroženih spopadov med nekaterimi neuvrščenimi in socialističnimi državami, kot so Vietnam in Kampučija, Etiopija in Somalija. Zveza komunistov Slovenije bo prispevala k vsestranskim prizadevanjem Jugoslavije za nadaljnje zmanjševanje mednarodne napetosti, za reševanje odprtih mednarodnih vprašanj in za poglabljanje mednarodnega sodelovanja. Zavzemala se bo za krepitev enotnosti zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zveza komunistov se bo glede na to, da je naše življenje tesno povezano z mednarodnim dogajanjem, in glede na odprtost naše države in sistema socialističnega samoupravljanja še naprej zavzemala, da bo pri reševanju vseh političnih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in drugih vprašanj ter pri idejnopolitičnem delu vedno upoštevana tudi mednarodna razsežnost.

64. Krepili in razvijali bomo vsestransko sodelovanje z neuvrščenimi

Zveza komunistov Slovenije bo še intenzivneje politično delovala in spodbujala hitrejši, kakovostno primernejši ter dolgoročno načrtovani razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja z neuvrščenimi in drugimi deželami v razvoju na osnovi sklepov konference v Colombu. Presegati moramo sedanje, pretežno trgovinske oblike gospodarskega sodelovanja in krepiti proizvodno sodelovanje, v tem okviru pa tudi industrijsko, tehnološko, znanstveno in drugo kooperacijo. Zveza komunistov bo spodbujala proučevanje in raziskovanje mednarodnih odnosov, posebej še sooblikovanje in 77

uresničevanje nove ekonomske ureditve. Posebno pozornost bomo posvečali razvijanju sodelovanja in povezovanja z neuvrščenimi državami in deželami v razvoju ter oblikovanju skupnih akcij za uresničevanje sklepov konference neuvrščenih in Združenih narodov. Da bi ta dejavnost potekala v skladu z interesi delavcev v združenem delu za vključevanje v mednarodno menjavo dela ter v skladu z njihovo odgovornostjo za uresničevanje nove mednarodne ekonomske ureditve, moramo pospešiti ustrezno samoupravno organiziranost ter vpliv delavcev v združenem delu na programe raziskovanja v vseh raziskovalnih, pedagoških in strokovnih ustanovah.

Zveza komunistov Slovenije si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bomo v Jugoslaviji in Sloveniji premagovali razdrobljenost našega nastopanja, združevali sredstva ter usklajevali programe našega sodelovanja z neuvrščenimi in deželami v razvoju. Na ta način bomo lahko še bolj razvili oblike našega gospodarskega, političnega, kulturnega, informativnega in drugega povezovanja in sodelovanja z neuvrščenimi in deželami v razvoju. Razvijanje vsestranskega sodelovanja z neuvrščenimi in deželami v razvoju pa bo še prispevalo k nadaljnji krepitvi in razvoju gibanja neuvrščenih. Združeno delo in tudi drugi samoupravno organizirani nosilci sodelovanja z neuvrščenimi in deželami v razvoju naj bi v še večji meri podpirali organiziran pristop znanstveno-raziskovalnega dela na področju mednarodnih ekonomskih odnosov v celoti, še posebej glede sodelovanja z deželami v razvoju. Ugled naše socialistične samoupravne družbe moramo nenehno krepiti z ustreznim obnašanjem na vseh področjih sodelovanja s tujino. Odločno se moramo boriti za tako ravnanje naših komunistov in drugih delovnih ljudi v državah v razvoju, ki bo v polni meri zrcalilo našo socialistično samoupravno družbeno ureditev. Zveza komunistov mora storiti več za idejnopolitično usposabljanje komunistov in drugih delovnih ljudi, ki delajo na področju sodelovanja s tujino, in se mora zavzemati za njihovo popolnejše strokovno usposabljanje.

78

65. Zavzemamo se za sodelovanje in podporo vsem naprednim silam v svetu Zveza komunistov si bo prizadevala, da bomo še naprej razvijali solidarnost z narodnoosvobodilnimi gibanji na osnovi izkušenj našega narodnoosvobodilnega boja. Zato moramo komunisti v svojo vsakodnevno politično dejavnost vključevati solidarnost in podporo narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije v njihovem boju za osvoboditev, ki ga pojmujemo kot sestavni del boja za nove mednarodne politične in ekonomske odnose v svetu. Zveza komunistov Slovenije bo še naprej spremljala stanje v mednarodnem delavskem gibanju in podpirala prizadevanja Zveze komunistov Jugoslavije za krepitev najnaprednejših tokov, za uveljavljanje načel suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti, nevmešavanja in odgovornosti sleherne partije pred lastnim delavskim razredom in narodom. Praktična veljavnost teh načel v odnosih med delavskimi in komunističnimi partijami je nujen pogoj za nadaljnje uspehe v boju sleherne delavske ali komunistične partije. Zveza komunistov Slovenije se bo tudi v prihodnje vključevala v razvoj socialistične misli v svetu z dosežki našega socialističnega samoupravnega razvoja na vseh področjih, predvsem pa pri uveljavljanju delovnega človeka kot nosilca odločanja o njegovem delu, z rezultati dela in vsemi drugimi bistvenimi vprašanji njegovega življenja in življenja vse družbe. Zveza komunistov Slovenije si bo v duhu programa Zveze komunistov Jugoslavije tudi v prihodnje prizadevala, da bo v sodelovanju z drugimi partijami ali organizacijami delavskega gibanja, ki izhaja iz omenjenih načel, prispevala h krepitvi medsebojnega razumevanja in enakopravnega sodelovanja. Ta težnja pa se mora zrcaliti tudi v trajnem prizadevanju za poglabljanje in vsebinsko bogatenje stikov s komunističnimi in delavskimi partijami v sosednjih državah kakor tudi z vsemi naprednimi in demokratičnimi silami v teh državah.

66. Potrebno je krepiti obmejno in dobrososedsko sodelovanje Razvijali bomo prijateljske odnose in se zavzemali za čim uspešnejše sodelovanje Jugoslavije s sosednjimi deželami. Pri tem 79

nas bo vodilo spoznanje, da se sistem socialističnega samoupravljanja kot odprt družbeni sistem potrjuje tudi v razvoju vsestranskega političnega, gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja s svetom. Sodelovanje s sosednjimi deželami bomo krepili na temelju načel aktivne miroljubne koeksistence - ne glede na razlike v družbeni ureditvi - in na načelih, ki jih je opredelila konferenca o evropski varnosti in sodelovanju. Pomembno mesto v razvoju in krepitvi takih dobrososedskih odnosov in zbliževanju sosednjih narodov ima obmejno sodelovanje, ki obenem tudi pozitivno vpliva na širše mednarodne odnose. Politika odprtih meja in vsestranskega obmejnega sodelovanja se potrjuje tudi kot faktor krepitve položaja narodnih manjšin in jim omogoča tvorno vključevanje v sodelovanje med sosednjimi deželami. V procesu poglabljanja sodelovanja in krepitve odnosov s sosednjimi deželami sodeluje širok krog družbenih dejavnikov — organizacij združenega dela, ustanov in družbenih organizacij. Pomembno vlogo v tem procesu imajo obmejne družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Dolžnost komunistov v vseh teh okoljih je, da se dosledno zavzemajo in prispevajo k razvoju sosedskega sodelovanja na področju gospodarstva, kulture, znanstvenega sodelovanja in na drugih področjih. Posebno pomembne naloge so pred komunisti pri uresničevanju osimskih sporazumov.

67. Zveza komunistov Slovenije si bo tudi v prihodnje prizadevala za uresničitev ustavno opredeljenega položaja narodnosti v Socialistični republiki Sloveniji in za enakopraven položaj in razvoj Slovencev v zamejstvu Zveza komunistov Slovenije se dosledno zavzema za narodnostno enakopravnost. Na tej osnovi Zveza komunistov Slovenije odločno podpira slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu v njihovem boju za narodni obstoj in pravice. Ta politika Zveze komunistov Slovenije je neločljiva sestavina reševanja slovenskega narodnega vprašanja. Urejanje položaja manjšin tudi bistveno spodbuja razvoj dobrososedskih odnosov. Pomoč Slovencem v zamejstvu je obveznost celotne družbe in vseh njenih dejavnikov; naloga zveze komunistov pa je, da to pomoč spodbuja na kultur80

nem, prosvetnem, znanstvenem, gospodarskem in drugih področjih. Razvijanje takega sodelovanja se mora vključiti v redno delovanje vseh dejavnikov samoupravno organizirane družbe. Pri tem je potrebno upoštevati načelo, da so slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem subjekt, ki se v prizadevanjih za lastni obstoj in razvoj samostojno opredeljujejo. V prizadevanjih za uresničevanje narodnostnih pravic, enakopravnost in razvoj je pomembno sodelovanje in povezovanje Slovencev z naprednimi in demokratičnimi silami v deželah, kjer živijo. Razvijanje sosedskega sodelovanja bo vplivalo tudi na položaj Slovencev v zamejstvu in obenem krepilo sodelovanje z naprednimi krogi teh dežel v skupnem boju proti oživljanju neofašističnih, nacističnih in šovinističnih teženj. Zveza komunistov Slovenije mora vzpodbujati tudi krepitev vezi s slovenskimi izseljenci, zlasti pa je pomembno sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in informacij. To sodelovanje se mora razvijati tako, da bo prispevalo k razvoju prijateljskih odnosov med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in državami, v katerih živijo slovenski izseljenci. Zveza komunistov Slovenije se bo tudi v prihodnje zavzemala za dosledno uveljavitev ustavno opredeljenega položaja italijanske in madžarske narodnosti v Socialistični republiki Sloveniji. Boj za tak položaj narodnosti je neločljiva sestavina boja za demokratične odnose tako v naši družbi kot v svetu. Z utrjevanjem ustavnega položaja se narodnosti krepita kot dejavnika bogatitve naše družbe in kot dejavnika povezovanja med sosednjimi narodi in deželami. Pri tem je pomembno, da večinski narod zagotavlja in razvija pogoje za nemoten vsestranski napredek manjšin in uveljavljanje njihovih posebnih pravic tudi kot neločljiv element svojega lastnega razvoja in svobode. Dolžnost članov zveze komunistov je, da delujejo za doseganje teh ciljev, da premagujejo objektivne ovire in da se tudi v prihodnje dosledno bojujejo proti vsakemu narodnostnemu odtujevanju in proti vsem pojavom nacionalizma.

6 Resolucija

81

68. Potrebno je razvijati podružbljanje in samoupravno odločanje na področju mednarodnih odnosov ter ustrezno samoupravno organiziranost republike

Zveza komunistov si mora prizadevati, da se bo dosledneje uresničevala medsebojna odvisnost zunanje in notranje politike, kar bo neposredno pomenilo tudi vključevanje delovnega človeka in občana v oblikovanje in izvajanje naše zunanje politike kot sestavnega dela socialističnega samoupravnega sistema. Člani Zveze komunistov Slovenije si bodo skupno s komunisti iz drugih republik in pokrajin prizadevali za uresničevanje ustavnih pravic in dolžnosti republike z vključevanjem v oblikovanje in izvajanje enotne jugoslovanske zunanje politike, kar zahteva tudi ustrezno samoupravno organiziranost republike. Prav tako pa je potrebno najti ustreznejše oblike za koordinacijo najrazličnejših oblik sodelovanja s tujino. Komunisti si bomo prizadevali, da bomo vključili v podružbljanje naše zunanje politike vse organizirane samoupravne subjekte, še zlasti pa krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, delegatske skupščine, samoupravne interesne skupnosti itd. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti poglabljanju poznavanja in razumevanja mednarodnih problemov in njihove razredne vsebine, tokov v mednarodnem delavskem gibanju ter dogajanj v neposrednem sosedstvu Slovenije in Jugoslavije med člani zveze komunistov in delovnimi ljudmi, kar bo omogočilo večjo usposobljenost samoupravljalcev za oblikovanje in izvajanje zunanje politike. Potrebna je koordinacija vseh subjektov v republiki zaradi medsebojnega obveščanja in dogovarjanja, zlasti pa uspešnega sodelovanja pri oblikovanju zunanje politike. Zavzemali se bomo, da se bo mednarodna dejavnost družbenopolitičnih ter družbenih organizacij in društev, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti ter kulturnih, znanstvenih in drugih ustanov usklajevala v socialistični zvezi. Učinkovito in sprotno informiranje predstavlja pomemben prispevek k usposabljanju komunistov in občanov za sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju zunanje politike ter mednarodne dejavnosti. Kljub napredku in uspehom, ki smo jih dosegli na tem področju, je potrebno še naprej izboljševati informiranost komunistov in drugih občanov prek sredstev javnega obveščanja kot tudi v oblikah internega obveščanja v zvezi komunistov, drugih 82

družbenopolitičnih organizacijah, v združenem delu itd. Potrebno je vzpostaviti še učinkovitejši pretok obojestranskih informacij.

69. Obramba in samozaščita naj postaneta množična aktivnost Komunisti bomo v svoji aktivnosti izhajali iz prepričanja, daje učinkovitost varovanja, zaščite in obrambe naših vrednot in pridobitev odvisna predvsem od socialistične patriotične zavesti in politične volje ljudstva. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se morata zato razvijati na množičnem temelju. Njuna množičnost izhaja iz naše družbenopolitične ureditve ter iz izkušenj oborožene revolucije, ko je bila nosilec odpora osvobodilna fronta, v kateri so bili komunisti vodilna sila. Komunisti bomo zastavili vse moči, da se bo uveljavila aktivnost delovnih ljudi in občanov, združenih v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih. Tako uveljavljeno obrambno in samozaščitno aktivnost bomo komunisti usmerjali v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva. Pri tem je zveza komunistov kot avantgardna sila delavskega razreda in socialistične revolucije posebej odgovorna za varstvo ter obrambo svobode, revolucionarnih pridobitev in razvoja. Zveza komunistov mora nenehno skrbeti za idejno in akcijsko enotnost vseh družbenih dejavnikov v obrambnih pripravah in samozaščitni aktivnosti. Neposredno mora tudi delovati v procesu odločanja in vodenja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter zagotoviti svoj vpliv v vseh razmerah, zlasti v najtežjih vojnih, ko naj obstoječi družbenopolitični sistem še naprej kontinuirano deluje. Mobilizator najrazličnejših oblik odpora in zaščite morajo biti osnovne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva kot fronte socialističnih sil ter v tem okviru družbenopolitične organizacije, ki se morajo ustrezno usposobiti za to. Pri tem morajo upoštevati konkretne razmere v posameznih okoljih in na tej podlagi izvajati akcije ter preprečevati šablonsko in papirnato sprejemanje ter izvajanje programov in nalog. Še posebej morajo skrbeti za vključevanje in usposabljanje žensk v obrambnih pripravah in samozaščitni aktivnosti ter za dosledno uveljavljanje njihove enakopravnosti v izpolnjevanju teh ustavnih pravic in dolžnosti. 6*=

83

70. Obrambne priprave in družbena samozaščita morajo biti sestavina samoupravljanja Komunisti bomo delovali tako, da se bosta splošna ljudska obramba in družbena samozaščita razvijali kot samoupravno zasnovan sistem obrambe in zaščite v skladu z razvojem in kot sestavina samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Delovni ljudje in občani odločajo o življenjskih in delovnih pogojih ter rezultatih dela, hkrati pa tudi o njihovi obrambi in varovanju. Zato se bomo zavzemali in delovali tako: - da bodo nosilci obrambnih priprav in samozaščitne aktivnosti delovni ljudje in občani v združenem delu in v krajevnih skupnostih v najbolj neposrednih delovnih in življenjskih okoljih; - da bodo delovni ljudje in občani na svojih zborih, v samoupravnih organih in v delegatskih skupščinah odločali tudi o vprašanjih obrambe, zaščite in varnosti; - da bodo obrambne priprave in samozaščitna aktivnost ter ukrepi vgrajeni tudi v družbene plane družbenega in gospodarskega razvoja samoupravnih in širših družbenopolitičnih skupnosti in v njihove samoupravne sporazume oziroma dogovore o temeljih družbenega plana.

71. Usposabljanje za obrambo in samozaščito naj bo del družbenopolitične aktivnosti, vzgoje in izobraževanja Spodbujali bomo takšno obrambno in samozaščitno usposabljanje, ki bo izhajalo iz potreb in interesov temeljnih samoupravnih skupnosti ter upoštevalo splošne družbene cilje. Tako naj postane del vsakdanje družbenopolitične aktivnosti ter splošnega družbenega usposabljanja, vzgoje in izobraževanja. Zavzeli se bomo za uresničitev celovitega sistema samozaščitnega in obrambnega usposabljanja, ki naj vključuje vse delovne ljudi in občane, predvsem pa mladino v vzgojnoizobraževalnem procesu. Tega se morajo zavedati vsi odgovorni družbeni dejavniki. Pri tem bomo krepili vlogo socialistične zveze kot pobudnice in usklajevalke množičnega usposabljanja in pripravljanja ljudstva za aktivno udeležbo v obrambni in samozaščitni aktivnosti. Usposabljanje za obvladovanje vojaških veščin za obrambo in samozaščito moramo zastaviti in izvajati tako, da bo spodbujalo 84

obrambno zavest in varnostno kulturo s prikazovanjem vseh vrednot socialističnega samoupravnega razvoja, ki jih branimo in varujemo.

72. Obrambna aktivnost naj kot množično gibanje zagotovi učinkovit odpor Celotne obrambne priprave je treba graditi in uresničevati tako, da se bomo morebitni agresiji zoperstavili z nezlomljivim odporom v vsakršnih vojnih razmerah. Jamstvo za učinkovit spopad je razvoj takšnega političnega obrambnega gibanja, ki bo v kritičnih pa tudi najtežjih preizkušnjah zagotovilo — ob najmanjših mogočih žrtvah - največje možne vojaške rezultate. To mora biti enotna usmeritev predvsem vseh oblastnih, družbenopolitičnih, teritorialno-političnih in vojaških organov. Obrambna aktivnost mora zato pomeniti dobro načrtovano in usklajeno mobilizacijo vseh političnih in materialnih sil ter sredstev, ki jih imamo v delovnem procesu in ki so partizanski ter materialni temelj odpora. Posebej bomo skrbeli predvsem za nadaljnje opremljanje in kadrovsko usposabljanje oboroženih sil — Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe. Civilno in narodno zaščito bomo razvijali tako, da bosta zagotovili množičnost odpora.

73. Samozaščitno aktivnost moramo vključiti v boj za uresničevanje samoupravnih interesov Samozaščitna aktivnost naj posega na vsa področja družbenega življenja in ustvarjanja tako, da bo skrb za varstvo samoupravne oblasti in interesov delovnih ljudi za zaščito materialnega temelja samoupravljanja in za varnost življenja stalna in učinkovita. Postati mora sestavina samoupravnih pravic in dolžnosti. Prežema naj delo sleherne samoupravne, družbene in državne institucije. Samoupravne in družbenopolitične skupnosti ter njihovi organi naj prevzamejo neposredno odgovornost za zaščito in zavarovanje življenjskih in delovnih interesov občanov ter delovnih ljudi. Komunisti se bomo zavzemali, da bosta izhodišče za njihovo

85

samozaščitno delovanje analiza varnostnih razmer v slehernem samoupravnem okolju in program samozaščitnih ukrepov. Komunisti bomo v samoupravnih organih, skupščinah in družbenopolitičnih vodstvih ter organizacijah delovali tako, da se bo predvsem izrazila odgovornost za zaščito tistih pravic in svoboščin delovnega človeka, ki izhajajo iz njegovega samoupravnega položaja. Tako naj postane samozaščitna aktivnost sestavina boja za uresničevanje samoupravnih interesov v socialistični samoupravni demokraciji in proti vsem poskusom odtujevanja odločanja in delovnih rezultatov.

74. Narodno zaščito moramo razvijati kot najširšo obliko vključevanja delovnih ljudi in občanov v obrambo in varovanje pridobitev revolucije Zavzemali se bomo, da bodo v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah vključevali v narodno zaščito, ki naj postane množični temelj obrambe in varovanja življenja, dela in samoupravljanja, najširši krog občanov in delovnih ljudi. Posebno skrb je treba posvetiti usposabljanju narodne zaščite, ki mora zajeti vse delavce, kmete, študente in druge delovne ljudi. To mora biti načrtno ter prilagojeno vključevanju delovnih ljudi in občanov v izvajanje nalog narodne zaščite. Usposobiti jih je treba ne le za opravljanje posameznih nalog v zaščiti delovnega procesa in mirnega življenja, temveč tudi za širše poznavanje pridobitev, ki jih branimo in varujemo. Komunisti se bomo zavzemali, da bodo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela na pobudo družbenopolitičnih organizacij nosilci pripravljanja in usposabljanja narodne zaščite.

75. Komunisti moramo biti v središču življenja in boja za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije Ustvarjalno in kritično delovanje članov zveze komunistov v procesih samoupravnega sporazumevanja in odločanja o temeljnih interesih in potrebah ljudi je pomemben pogoj za uresničeva-

86

nje vodilne vloge zveze komunistov v družbi. Pri svojem delovanju morajo člani, organizacije in vodstva uporabljati takšne metode in načine delovanja, ki bodo omogočali, da bodo skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in naprednimi družbenimi silami sproščali pobude, oblikovali predloge in organizirali aktivnost za reševanje družbenih vprašanj ter pri tem skupaj z njimi prevzemali polno odgovornost za skladnost teh rešitev z izhodišči in smotri socialistične revolucije.

Osnovna organizacija zveze komunistov mora biti temeljna organizacijska oblika za idejno poenotenje in akcijski dogovor komunistov. Njeno delovanje mora biti usmerjeno v probleme, s katerimi se srečujejo delovni ljudje in občani. Sodelovati mora v demokratičnem postopku oblikovanja in sprejemanja ter uresničevanja samoupravnih odločitev, v celotnem sistemu samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in društvih. Takšen, v vsakodnevno samoupravno in politično delovanje delovnih ljudi vpet način dela bo omogočil, da bo vsaka osnovna organizacija in član zveze komunistov v središču življenja in soočen z najpomembnejšimi družbenimi vprašanji, ki jih mora pri zagotavljanju ciljev socialistične revolucije v sedanji etapi našega družbenega razvoja urejati delavski razred v demokratični zvezi z vsemi delovnimi ljudmi in naprednimi silami družbe. Osnovna organizacija zveze komunistov bo tako temeljna opora v družbeni akciji pri razvijanju demokratičnih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja. Zveza komunistov Slovenije, vse njene osnovne organizacije in vodstva si morajo prizadevati za samostojno in odgovorno delovenje vseh družbenih dejavnikov. Boriti se morajo zoper vsakršno neformalno povezovanje in delovanje v takih oblikah in skupinah, ki zožujejo samoupravno in demokratično pot odločanja delovnih ljudi in reševanja problemov ter postajajo vsiljeno nadomestilo za delovanje organizacij in samoupravnih organov ter za široko mobilizacijo vseh ustvarjalnih sil družbe. Prav tako se morajo zavzemati za celovitost pristopa k nalogam in družbenim vprašanjem z različnih vidikov našega nadaljnjega družbenega razvoja in dograjevanja socialistične samoupravne demokracije. Tako bomo presegali mnogokje izražene težnje in poskuse zapiranja v podjetniške, občinske in regionalne okvire ter preprečevali uveljavljanje

87

i

partikularističnih in drugih ožjih interesov na račun splošnih družbenih interesov. Uveljavljanje vodilne idejne vloge zveze komunistov, njenih osnovnih organizacij, vodstev in članov v pogojih razvite socialistične samoupravne demokracije zahteva: - da mora osnovna organizacija zveze komunistov spremeniti svoje delovanje tako, da bo sposobna analizirati konkretno problematiko, ki prihaja do izraza v samoupravni in politični praksi delovnih ljudi in da bo aktivnost svojega članstva usmerjala k reševanju tistih vprašanj, ki utrjujejo socialistične samoupravne odnose in ustavno vlogo delavca v združenem delu in vsej družbi; - da bo osnovna organizacija zveze komunistov oblikovala temeljne smernice in stališča zveze komunistov o najpomembnejših idejnopolitičnih vprašanjih, v skladu s katerimi bodo njeni člani delovali v delegatskih telesih, samoupravnih ustanovah in organih ter v družbenopolitičnih organizacijah: - da bodo vodstva zveze komunistov od osnovne organizacije dalje zagotavljala usklajeno nastopanje in delovanje članov in organizacij zveze komunistov v razpravljanju in reševanju družbenih problemov, da bodo konkretizirala stališča ter zagotavljala pravočasno obravnavo problemov, usklajevanje stališč in oblikovanje političnih smernic stališč in sklepov za delo članov, delegatov in delegacij zveze komunistov; - da bodo sestanki, konference in druge oblike sestajanja članstva temeljito pripravljeni ter da bo njihova vsebina resnični odraz temeljnih potreb in interesov delovnih ljudi ter občanov; - da še bolj razvijamo odgovornost vodstev in posameznih članov in temeljiteje spoznamo idejnopolitične in družbenoekonomske razmere ter probleme razvoja. To bo mogoče dosegati le z usposabljanjem in z uporabo znanstvenih in strokovnih spoznanj.

76. Politika in aktivnost zveze komunistov se lahko potrjujeta le z učinkovitim delovanjem članstva v množičnih družbenopolitičnih organizacijah Organizacije in vodstva zveze komunistov morajo utrjevati razumevanje pomena in družbene vloge organiziranih dejavnikov družbene zavesti, zlasti družbenopolitičnih organizacij. Spopadati se morajo s sektaškimi pogledi tistih komunistov, ki ne upošteva88

r jo, da ne more biti socializma brez zavzete družbene in samoupravne aktivnosti delavskih in ljudskih množic in da pri graditvi novih odnosov sodelujejo tudi ljudje, ki ne sprejemajo marksističnega svetovnega nazora in brez pridržka vseh vidikov politike zveze komunistov. Zato se morajo komunisti zavzemati za najširšo odprtost demokratičnih ustanov naše družbe, zlasti socialistične zveze delovnega ljudstva za vse ljudi, ne glede na ideološke, verske in druge razlike med njimi, če so se pripravljeni odgovorno vključiti v sistem socialistične samoupravne demokracije. V socialistični zvezi delovnega ljudstva, zvezi socialistične mladine in zvezi združenj borcev narodnoosvobodilne vojske in drugih družbenih organizacijah in društvih bodo komunisti delovali tako: — da bo socialistična zveza vse bolj postajala mesto, kjer bedo vse organizirane subjektivne sile poenotile delovanje in poglede na bistvena družbena vprašanja ter organizirale enotno družbenopolitično akcijo za njihovo reševanje. To je pomembno zlasti za delovanje krajevne organizacije socialistične zveze, njenih svetov in sekcij, ki morajo postati osrednje mesto za delovanje članov in osnovnih organizacij zveze komunistov; — da bodo sindikat in njegove osnovne organizacije še bolj usmerjeni k temeljnim vprašanjem družbenoekonomskega položaja delavca, da bodo imeli ustvarjalen in kritičen odnos do vseh predlogov, da bodo delavci spoznavali in obvladovali splošne pogoje družbene reprodukcije in da bodo tako postali osrednja gibalna sila v samoupravno združenem delu. Uveljavljanje družbene vloge osnovnih organizacij sindikata je zato osrednje mesto za delovanje članstva in osnovne organizacije zveze komunistov v združenem delu; — z aktivnim delom med mladino in v zvezi socialistične mladine bomo vplivali na njeno usmeritev tako, da bo zajela ustvarjalni nemir in iskanje mladih generacij v procesih samoupravnega delovanja, sporazumevanja in odločanja. Zveza komunistov mora razvijati vsebino idejnega in političnega delovanja med mlado generacijo na temelju obnovljenega povezovanja družbenoekonomskih in idejnih osnov, na katerih se oblikujejo mišljenje, pobuda, sugestije in moralne družbene vrednote mladih. Zavzemali se bomo za večjo družbenopolitično angažiranost mlade generacije pri reševanju družbenih problemov in pri graditvi njene ter družbene prihodnosti. Zvezo socialistične mladine morajo 89

mladi ljudje krepiti kot svojo vzgojno in družbenopolitično organizacijo in jo uveljavljati v enotni fronti vseh socialističnih sil. Člani zveze komunistov — mladinci pa morajo predvsem delati v organizacijah zveze socialistične mladine, v družbenih organizacijah in društvih, v katere se mladi povezujejo zaradi skupnega uresničevanja svojih interesov; - da bo zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske kot nosilka revolucionarnih tradicij razvijala in ustvarjalno vključevala svojo aktivnost v vsa bistvena vprašanja razvoja demokratičnih družbenopolitičnih odnosov na osnovah samoupravljanja; - da se bomo v društvih in združenjih zavzemali za demokratične možnosti interesnega organiziranja delovnih ljudi za uveljavljanje naprednih usmeritev in demokratičnosti njihovega delovanja; - da bomo v znanstvenih in strokovnih organizacijah usmerjali aktivnost v aktualne in sprotne razvojne probleme družbe in bodo njihovi predlogi vplivali na celotni demokratični postopek, na odločanje v delegatskem sistemu in samoupravnih strukturah. V zvezi komunistov moramo prav z aktivnostjo članstva v družbenopolitičnih organizacijah razvijati in krepiti vlogo njihovih osnovnih organizacij ter z delom v njih najkonkretneje dokazovati, da se borimo proti vsakršnim podcenjevanjem njihove družbene vloge ter vloge in nalog, ki jih ima zveza komunistov v teh organizacijah.

77. Idejnopolitično in ideološko usposabljanje v zvezi komunistov ter informiranje sta pogoj aktivnosti in spreminjanja razmer v samoupravni praksi V zvezi komunistov moramo skrbeti, da bomo praktično uresničili in dalje razvijali idejnopolitično usposabljanje. To je pogoj, da bodo komunisti znali povezovati marksistično teorijo s samoupravno prakso, ocenjevati in spreminjati družbenoekonomske in politične razmere ter vplivati na delovanje in opredeljevanje delovnih ljudi in občanov. Programi in vsebina idejnopolitičnega usposabljanja morajo izhajati iz praktičnih potreb konkretnih družbenih akcij. S tem bomo razvijali ideološko teoretično akcijo, ki naj prispeva k izgrajevanju višje stopnje socialistične samoupravne zavesti in k ustvarjalnemu razvoju marksistične znanosti na različnih področjih družbenega ustvarjanja.

90

Kot temeljni nosilec idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja komunistov se mora uveljaviti osnovna organizacija in vsak član zveze komunistov. Odgovornost osnovne organizacije bo tako tudi stalna skrb za kadrovanje v vse oblike usposabljanja v okviru sprejetega sistema. Uresničili bomo tak sistem informiranja, da bo zagotovljen obojestranski pretok informacij, in sicer od člana in organizacije do vodstva ter nazaj. Tudi vlogo tiska in založniške dejavnosti je potrebno prilagoditi množičnemu usposabljanju, informiranju in obveščanju, tako v zvezi komunistov kot tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah.

78. Organiziranost zveze komunistov moramo dograjevati skladno z njeno vlogo v socialističnem samoupravnem sistemu Pri uveljavljanju vodilne idejnopolitične in akcijske vloge zveze komunistov je odločilnega pomena samostojno, odgovorno in ustvarjalno delo osnovne organizacije zveze komunistov v temeljni organizaciji združenega dela, v enoviti delovni organizaciji, v delovni skupnosti in krajevni skupnosti. Zato moramo ustvarjati pogoje za ustanavljanje osnovnih organizacij povsod, kjer jih še ni, pri tem pa še posebej okrepiti odnos med osnovno organizacijo zveze komunistov in organi občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije in odpraviti vse vmesne oblike organiziranja med njimi. Za poenotenje pogledov in mnenj v zvezi komunistov pa je potrebno razvijati nekatere oblike idejnega in akcijskega povezovanja članstva, osnovnih organizacij in drugih organizacij Zveze komunistov Slovenije, kot so posvetovanja, tematske konference itd. Organizirati jih moramo povsod, kjer se pojavljajo nerešena družbena vprašanja in je potrebna enotna in učinkovita družbena akcija zveze komunistov. Delovanje oblik idejnega in akcijskega povezovanja osnovnih organizacij zveze komunistov mora vselej prispevati h krepitvi samostojne in odgovorne vloge osnovne organizacije zveze komunistov ter njeni aktivnosti. Delovna metoda osnovne organizacije zveze komunistov mora biti usmerjena v družbeno delovanje vsakega člana; kar najtesneje pa se mora povezovati v enotno akcijo občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije in njenih organov. 91

Organiziranost zveze komunistov ter uporaba metod in načinov delovanja mora biti vselej in povsod taka, da omogoča uresničevanje vodilne vloge zveze komunistov v družbi. Člani, organizacije in vodstva zveze komunistov morajo uporabljati statut zveze komunistov tako, da jim bo v pomoč pri razvijanju samostojne in odgovorne družbene akcije, pri ocenjevanju političnih razmer in razmerja družbenih sil, pri zagotavljanju idejne in akcijske enotnosti, pri nastopanju v družbeni akciji delovnih ljudi in organiziranih dejavnikov družbene zavesti. Z ustvarjalno uporabo načinov in metod delovanja, z usmeritvijo težišča svoje aktivnosti v celovito demokratično strukturo političnega sistema socialističnega samoupravljanja bodo organizacije in vodstva zveze komunistov odpravljale forumsko delo in preprečevale prevzemanje nalog drugih družbenih dejavnikov.

79. Sprejemanje borcev za socialistične samoupravne odnose v zvezo komunistov je ena najpomembnejših nalog v razvijanju njene vodilne vloge Stalno obnavljanje in številčna krepitev članstva zveze komunistov s sprejemanjem aktivnih borcev za socialistične samoupravne družbene odnose je ob hkratnem izboljševanju socialne in starostne sestave članstva stalna naloga vseh osnovnih organizacij in organov zveze komunistov ter važen pogoj za uspešno uveljavljanje njene vodilne idejnopolitične vloge. Nadaljevati moramo s stalnim in načrtnim sprejemanjem v zvezo komunistov. Pri tem morajo osnovne organizacije dosledno upoštevati celovitost kriterijev in meril za sprejem v zvezo komunistov. To pomeni, da bodo sprejemale tiste, ki so še pred sprejemom seznanjeni s programom in politiko zveze komunistov in jo sprejemajo, obenem pa so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, delegacijah ali drugih oblikah družbenega delovanja. Prav tako je važno, da so to dobri in ugledni delavci na svojem delovnem mestu oziroma v poklicu. Predvsem pa je nujno, da hitreje premagujemo ovire, ki preprečujejo množičnejše vključevanje žensk v politično življenje, v članstvo in vodstvo zveze komunistov ter na odgovorne družbene dolžnosti. Ena bistvenih nalog zveze komunistov je skrb za ustreznejšo

92

socialno sestavo, za sprejemanje delavcev iz neposredne proizvodnje. Pri tem pa ne smemo sektašiti nasproti drugim delavcem, zlasti pa ne nasproti inteligenci. Za zvezo komunistov je pomembno tudi povečanje udeležbe kmetov in drugih delovnih ljudi, ki delajo s proizvodnimi sredstvi v zasebni lasti ali se ukvarjajo s svobodnimi poklici. Vsaka organizacija in organ zveze komunistov mora najmanj enkrat na leto razpravljati o gibanju članstva zveze komunistov, torej o sprejemanju ali prenehanju članstva ter o spreminjanju njegove socialne sestave. Ob tem mora sprejeti ustrezne ukrepe ter jih vključiti v akcijski program svojega delovanja. Med takšne ukrepe sodi tudi ustanavljanje novih osnovnih organizacij zveze komunistov oziroma komunističnih jeder v okoljih, kjer zdaj komunisti nismo organizirano navzoči. Idejnopolitična in akcijska usmeritev zveze komunistov ter njena učinkovitost pri uresničevanju interesov delavskega razreda se mora ustrezno odražati tudi v politiki kadrovanja v organe in vodstva zveze komunistov ter v njihovi socialni sestavi. V tem smislu moramo zagotoviti, da bo v sestavi teh organov in vodstev čim več delavcev — neposrednih proizvajalcev, žensk in mladih. V prizadevanjih za zagotavljanje idejne in akcijske enotnosti zveze komunistov je potrebno pri oblikovanju stališč in sklepov omogočiti, da se izrazijo vse razlike v pogledih in razmišljanju članov zveze komunistov. Vzgojnopolitične ukrepe pa je potrebno uporabiti vselej in dosledno takrat, kadar gre za delovanje zoper politiko in sklepe zveze komunistov. Idejnopolitična in akcijska enotnost ne more biti zagotovljena enkrat za vselej, zanjo se je potrebno boriti ob vsaki družbeni akciji, ob vsaki opredelitvi komunistov.

93

Vsebina Temeljna izhodišča............................................................................................................ 1. Delavec v temeljni organizaciji-odgovoren gospodar svojega dela ......................... 2. Delavci delovnih skupnosti skupnih služb ne morejo in ne smejo več odločati v imenu delavcev temeljnih organizacij združenega dela.............................................. 3. Samoupravno povezovanje temeljnih organizacij - trajna krepitev pogojev dela in življenja delavca ........................................................................................................ 4. Samoupravno gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije................................. 5. Samoupravni odnosi svobodne menjave dela med organizacijami združenega dela materialne proizvodnje ter drugih dejavnosti kot porabniki in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti kot izvajalci - temelj širjenja pogojev dela in življenja delovnega človeka............................................................. 6. Samoupravno družbeno planiranje in odgovorno uresničevanje sprejetih nalog, ciljev in obveznosti je pogoj za skladen in dinamičen razvoj ...................................... 7. Delavci morajo zagotavljati skladno delitev dohodka za vse namene porabe............. 8. Poslovodni organi so družbeno, moralno in materialno odgovorni za vsebino predlogov in izvajanje samoupravnih odločitev ........................................................ 9. Skupno planiranje in združevanje dohodka zagotavlja skladno rast gospodarske infrastrukture ............................................................................................................. 10. Delavci morajo z združevanjem dohodka usmerjati tokove družbene reprodukcije ................................................................................................................................. 11. Samoupravno obvladovanje tržišča in cen mora prispevati k uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in obvladovanju inflacije .................................................. 12. Skupni interesi proizvodnje in trgovine so temelj njunega skladnega razvoja ........... 13. Samoupravno združevanje dela in sredstev je osnova za enakopravno vključevanje v mednarodno menjavo dela ........................................................................................ 14. Uveljavljanje kakovostnih dejavnikov mora biti temelj stabilnega in dinamičnega razvoja ........................................................ :............................................................ 15. Prestrukturiranje gospodarstva je temeljna usmeritev našega nadaljnjega razvoja .. 16. Z bolj načrtnim izkoriščanjem vseh naravnih in drugih možnosti moramo povečevati proizvodnjo hrane...................................................................................................... 17. Zagotoviti moramo smotrno in produktivno zaposlovanje........................................ 18. Povečati moramo skrb za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja ......................................................................................................................... 19. Delavci v združenem delu morajo uveljaviti svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju skladnejšega regionalnega razvoja............................................................................. 20. Samostojno delo s sredstvi občanov je treba uveljaviti kot pomembno sestavino združenega dela........................................................................................................... 21. Z našimi državljani na začasnem delu v tujini moramo vzdrževati najtesnejše stike in zagotavljati pogoje za njihovo hitrejše vračanje........................................................ 22. Krepitev zdravja vsega prebivalstva in ohranitev delovne sposobnosti aktivne generacije mora biti v središču samoupravnega dogovarjanja in odločanja delovnih ljudi o pravicah, obveznostih in programih zdravstvenega varstva ........................... 23. Komunisti v zdravstvu so odgovorni za samoupravno organiziranost zdravstvene dejavnosti in uveljavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov................... 24. Preoblikovati izobraževanje vseh profilov zdravstvenih delavcev............................. 25. Urejanje stanovanjskih razmer delovnih ljudi je pogoj za krepitev njihove ekonomske in socialne varnosti................................................................................................ 26. Uvajanje ekonomskih stanarin je temelj za uveljavitev delavcev in občanov kot nosilcev hišne samouprave.......................................................................................... 27. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja bo pospešila celovito zadovoljevanje potreb bivanja in življenja ljudi v soseski ...................................................................

94

3 15 16 17 18

19

20 22 23

24 25

27 28

29 30 32

33 35 37 37 38 39

40 41 41

42 43 43

28. Družbena skrb za otroka naj prispeva k načrtnemu in hitrejšemu izenačevanju pogojev za njihov razvoj ............................................................................................ 29. Skupnosti socialnega varstva morajo zagotoviti oblikovanje celovite politike socialne varnosti delovnih ljudi in občanov ......................................................................... 30. Pospešiti proces samoupravnega organiziranja raziskovalne dejavnosti ................... 31. Raziskovalno dejavnost uveljaviti kot sestavino sklenjenih inovacijskih procesov .. 32. Pospešiti raziskave, ki bodo dale teoretične posplošitve našega družbenoekonomskega in političnega razvoja ........................................................................................ 33. Posebno pozornost moramo posvetiti kritičnosti pri vnašanju tujega znanja v našo družbeno in gospodarsko prakso ............................................................................... 34. Vzgojnovarstvene organizacije morajo razvijati različne oblike in vsebine vzgojne dejavnosti za otroke.................................................................................................... 35. Celodnevna osnovna šola naj vse bolj postaja prevladujoča oblika in metoda dela v osnovnem šolstvu ter pot k novim odnosom v vzgoji in izobraževanju....................... 36. Sestavine izobraževanja za delo in z delom moramo uveljaviti v vseh šolah, ki izobražujejo za poklice oziroma usposabljajo za določena opravila in naloge v delovnih procesih ...................................................................................................... 37. Doseči celovit in povezan sistem izobraževanja za delo, ob delu in iz dela ................ 38. Oblikovanje in usklajevanje izobraževalnih potreb in interesov mora potekati v organizacijah združenega dela in v posebnih izobraževalnih skupnostih.................. 39. Uveljavitev smotrov izobraževanja za delo terja ustvarjanje pogojev v organizacijah združenega dela.......................................................................................................... 40. Povezovalna vloga centrov usmerjenega izobraževanja............................................ 41. Kulturna politika mora biti usmerjena k temeljnim problemom delovnih ljudi in vse družbe......................................................................................................................... 42. Razmah kulturne vzgoje naj pospeši boj za kakovost kulturnega ustvarjanja in kritike......................................................................................................................... 43. Zagotavljanje kadrov v kulturi mora prispevati k njeni širši uveljavitvi..................... 44. Vsestransko prepletanje našega dela in življenja s kulturnimi vrednotami mora omogočati tudi ustrezna materialna podlaga ............................................................ 45. Pospešiti moramo izmenjavo kulturnih dosežkov in vrednot..................................... 46. Povezovanje marksistične misli z družbeno in politično prakso................................. 47. Utrjevanje marksizma v raziskovalni dejavnosti in vzgojnoizobraževalnih procesih ............................................................................................................................... 48. Izdajanje in populariziranje marksistične literature.................................................. 49. Marksistično izobraževanje in idejno usposabljanje.................................................. 50. Podružbljanje telesne kulture s poglabljanjem dejanskih samoupravnih odnosov bo največje zagotovilo, da bo telesna kultura postajala vse bolj uresničljiva pravica in tudi dolžnost vseh ljudi .............................................................................................. 51. Vse družbene odločitve moramo osvoboditi odtujenega političnega urejanja odnosov med ljudmi .......................................................................................................... 52. Sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja moramo razviti v temeljno značilnost socialistične samoupravne demokracije naše družbe .......... 53. Delegatski sistem je sistem neposrednega odločanja ................................................ 54. Samoupravni sistem informiranja ............................................................................. 55. Razvoj odnosov v krajevni skupnosti mora voditi k vse večji humanizaciji in neposrednosti odnosov med ljudmi na družbenoekonomskih temeljih socialističnega samoupravljanja .................................................................................................... 56. Občino moramo razvijati kot resnično samoupravno skupnost................................. 57. Samoupravne interesne skupnosti je treba uveljaviti kot mesto usklajevanja in neposrednega uveljavljanja samoupravnih interesov delovnih ljudi......................... 58. Delegatske skupščine — delovno telo vse družbene skupnosti...................................

44

45 45 47

47 48 48

49 50 51 51

52 53 53 55 55

56 56 57 57 58 58 59 60

61 62 64

65 68

69 71

95

59. Družbene svete moramo uveljaviti kot pomembno sestavino demokratičnega pripravljanja družbenih odločitev .................................................................................. 60. Z utrjevanjem vloge in položaja izvršnih in upravnih organov bomo krepili njihovo odgovornost do delegatskih skupščin in družbe sploh kot tudi večjo učinkovitost njihovega dela............................................................................................................. 61. Hitreje do ustavnega preoblikovanja pravosodnega sistema...................................... 62. Utrjevanje ustavnosti in zakonitosti je pogoj za hitrejši razvoj socialističnega samoupravljanja......................................................................................................... 63. Komunisti moramo odločno prispevati k uresničevanju načel politike neuvrščenosti ................................................................................................................................ 64. Krepili in razvijali bomo vsestransko sodelovanje z neuvrščenimi............................. 65. Zavzemamo se za sodelovanje in podporo vsem naprednim silam v svetu................. 66. Potrebno je krepiti obmejno in dobrososedsko sodelovanje...................................... 67. Zveza komunistov Slovenije si bo tudi v prihodnje prizadevala za uresničitev ustavno opredeljenega položaja narodnosti v Socialistični republiki Sloveniji in za enakopraven položaj in razvoj Slovencev v zamejstvu .............................................. 68. Potrebno je razvijati podružbljanje in samoupravno odločanje na področju mednarodnih odnosov ter ustrezno samoupravno organiziranost republike ....................... 69. Obramba in samozaščita naj postaneta množična aktivnost ...................................... 70. Obrambne priprave in družbena samozaščita morajo biti sestavina samoupravljanja ................................................................................................................................ 71. Usposabljanje za obrambo in samozaščito naj bo del družbenopolitične aktivnosti, vzgoje in izobraževanja.............................................................................................. 72. Obrambna aktivnost naj kot množično gibanje zagotovi učinkovit odpor................. 73. Samozaščitno aktivnost moramo vključiti v boj za uresničevanje samoupravnih interesov..................................................................................................................... 74. Narodno zaščito moramo razvijati kot najširšo obliko vključevanja delovnih ljudi in občanov v obrambo in varovanje pridobitev revolucije.............................................. 75. Komunisti moramo biti v središču življenja in boja za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije.......................................................................................... 76. Politika in aktivnost zveze komunistov se lahko potrjujeta le z učinkovitim delovanjem članstva v množičnih družbenopolitičnih organizacijah .................................... 77. Idejnopolitično in ideološko usposabljanje v zvezi komunistov ter informiranje sta pogoj aktivnosti in spreminjanja razmer v samoupravni praksi.................................. 78. Organiziranost zveze komunistov moramo dograjevati skladno z njeno vlogo v socialističnem samoupravnem sistemu....................................................................... 79. Sprejemanje borcev za socialistične samoupravne odnose v zvezo komunistov je ena najpomembnejšihnalogvraziskovanjunjene vodilne vloge......................................

96

72 73 73

75 76 77 79 79 80 82 83

84 84 85 85

86 86 88

90 91

92