Andrej Schuster - Drabosnjak

Citation preview

»v,*

Andrej

Schuster

—

Drabosnjak.

Spisal

dr.

(Ponatis

Maribor

Založilo

iz

Franc

Kotnik.

„Časopisa“

1913.

1913.)

-

»Zgodovinsko

društvo

11

v

Mariboru

—

Tisk

tiskarne

sv.

Cirila.

9

A

Andrej

Schuster

.Spisal

dr.

—

Fr.

Drabosnjak.

Kotnik.

I.

Prvo

V.

letnik

vest

slovenskim

tično

dele

je

uvodu

Lipe

že

koroškimi

očetje

v

smo

Jedro

za

ga

pa

časa

časih

ostalo

liko

opombi:

pobrali

škodo .

0

knjigi

narečju

je

bil

do

Drabosnjakovem

urednik

Ha d eri a p.

na

str.

„Mira“

Objavil

57—61,

Andrej

francoskih

od

1.

1811.“

takrat

življenju

pod

neznan

in

delo¬

in

je

izdajatelj

„Ko-

popolnoma

115—118,

197

nekri¬

201

tri

ABaCeja 44 . 1

Natisnemo

presojali

z

Šoštar

vojsk.

jo,

svet.

gajico

in

nedotaknjeno.

Mi

tiskane

Scheinigg

da

p.

Draboznik,

V

prepisih

naši

bralci

Pisana

še

d.

pa

nekaj

Pisana

je

je

še

drugih

v

štirih

se

je

vidijo,

s

kmet

Lipi

ohranila

kako

starim

malih

v

naši

pravopisom.

reči

oddelkih

so

med

spremenili

". 2

verzih:

*

v

ki

izporočil

poroča.

zložil

„Saj

stoji

pasion“,

O

Jan.

koroškem

„Svovenjega

nadomestili

je

Pri

je

Slovenci.

tistih

naznanja

je

pravi:

pesem

Vrbi,

v

objavil

potvorjeno

„To

Mi

vest

ne

Schusterjevega

V

pri

„Marijin

bukvic“

in

pisana

ničesar

Drugo

roških

kjer

bibliografom.

nam

Schusterju-Drabosnjaku

(1885),

„Knjiga,

424—426)

vanju

Andreju

„Kresa“

naslovom

(str.

o

veste,

škodo

na

..Drabozniku

in

mu

kako

so

glavo

so

nadaljno

z

menoj

navalili

knjige

z

izdavanje

naredili,

" 3

Vernbergi

(tVcrnberg

prepovedali,

torej

pri

je

Belaci)

imel

ve¬

11

Schusterju

„Slovensko

1

„Draboznikov

2

Kor.

3

Str.

bukv.

poroča

nadalje

gledališče 41 ,

str.

Anton

Ljubljana

Trstenjak,

1892,

zadnje

ki

je

v

poglavje

A-B-C".

57.

117.

1

4

1

2

(str.

194—197)

roškem.

Njegovo

pokojnega

in

f

dr.

je

Jakoba

prve

tri

gijo

na

To

orgen

am

nimamo

vsaki

črke.

je

tane,

od

leta

je

rojstvo

od

smešnic,

pasionske

bosnjakovega

ga

je

in

neki

Naslov

2

Dosedaj

še

ni

nobenega

3

»Slovensko

4

»Mir 11

5

Št.

4.

1906.

—

5.

in

jako

spisal

zanimive

kmeta

(St.

je

kmetu

je

S

na

izumil

v

konfiscirala

delo

pavra

V

mu

v

Koran-

letu

1811.“'

Marije 11

ne

(Marijin

v

dialogu.

»Pastirci

tem

je:

nafhiga

Drabošnjak

litanije.

Ge-

imel

Kriftufa

tudi

drugih

predstavljajo

Andrej

Andreja

še

pre¬

tiskarnico,

vlada

device

igre

prvi

katere

Prasser), 2

te

sem

ali

danes

mnogo

popisal

Drabošnjaka 11 . 3

obravnavajo

na

v

Pokrčah

Kostanjah

Drabosnjakov

črtica

v

ima

pri

—

je

uprizoritve

torej

„Miru 114

to

Grabštanju,

v

bližini

črtico

„ABC“, 5

vrednost,

a

o

ki

Dra-

našem

prenaredil

da

natanč-

naveden.

ali

te

gledališče 11

1.

Vse

objavil

Ta

izvoda

13.

je

oral,

eniga

in

se

filolo¬

vrlem

Glavno

rajmah

reiche

sin 11 .

iger

v

je

znano,

št.

(Der

župnik

natančno

ni

ni

teh

Strmcu

napravlano.

»Trplenje

pa

je

ki

uprizoritev.

Objavil

še

ki

rajme

je

tem

smerti Jesufa

v

od

svojo

pisatelj.

Trstenjakova

provizor

moderniziral.

ino

mu

fhpraho

slovenskega

način

doma

poetu.

1

Nimamo

teh

izvajanja

časa

priden

nadalje:

na

o

imel

zakaj

Beljaku,

spisal

„rajme“,

Drobofniaka

mož“

Maierhofer,

nekaj

ljudskem

so

vem

tega

da

Andrea

1885),

Poleg

in

jako

»Izgubljeni

delovanje

igre

Janko

bil

in

ne

v

tiskarne

Trstenjak:

Drabošnjak

Drabošnjak

terplenja

od

„Bogati

katerimi

književno

bil

spisal

(Kres

njega

Nadaljna

je

je

igralci.

med

je

korofhko

Kristusovo"

gozdanjski

toda

Žal

zapisaval

Scheinigga

nam

Št. Jurja

jezerom.

A.

ki

Ko¬

Oblaka,

slovansko

pravi

poleg

iz

Andrej

Jan.

igre;

za

kmet,

in

doma

je

je

grenkiga

v

1811.

da

tiskal;

Popisano

Drobošnjak

pasijon)

vse

zeliga

katero

se,

Drabošnjak

nemlhkiga

Andrej

Potem

Pravi

Gofpoda.

iz

v

pasionske

jezik

je

f Antona

Lendovška

Koroškem

Vrbskim

Kadar

knjigo,

knjige

na

na

Mohorjeve

Drabosnjaku

Drabošnjak,

nad

vodje

seminarja

slovenski

podatkov.

sam

..Komedija

ljubiga

Andrej

brazdi.

Andrej

živel

na

Sternberg)

koncu

kostanjske

O

igram

profesorjev

Jožefa

knjižnici

je

podatkih

umrlega

univerzi.

igro

bil

dosti

vsakem

kateri

je

v

1810

pasijonsko

stvari.

pri

1.

in

pasionskim

na

Kostanjah,

prepise

dunajski

sloni

f profesorja

nahajajo

»Okoli

ložil

4

na

Šketa

Legata,

poslal

slovenskim

poročilo

župnika

Vekoslava

mu

posvetil

je

ta

igra

igre.

str.

194—195.

v

resnici

Drabosnjakova.

3

neje

1.

določa

1820.

kmetu

njegov

kot

starec

poetu,

literarno

bil

daleč

toliko

si

sedaj

s

pri

pesmic.

v

Logu

tu

ostre

jo

Schuster

anekdote

o

izročilu.

okoli

našem

Njegovo

tako-le:

kako

je

v

tiskati

kaj

zna

mogel

Kako

je

radi

berejo

celo

„Dobri

v

hišah

pastir"

tistih

v

je

misel,

izvirniku:

To

knjigo,

postnem

Tudi

ki

časih

na

nemškem

pamet.

kmet,

prišel

Celovcu.

po

na

pač

po

v

1

preprost

gozdu,

je

namreč

Leonu

in

čisto

zapuščenem

pri

skoro

" 2

knjižico

tako

in

na

pikre.

starim

mladim

v

različne

Največ

jih

ki

času.

»Kristusovo

prestavil

ve

tudi

otel

v

za

stanove

na

pamet

za

delo

se

Drabos-

in

je

našel

ohranilo

veliko

razvade.

stari

bi

jo

pravi:

je

Navadno

možak,

bilo,

prihodnjost

spomin

ki

tem

ljudstvom

osebe,

jih

OBaCe“,

In

Hvalevredno

tako

kakor

fari.

priprostim

jezeru.

ter

„Svovenji

pokrški

med

so

zapisal

če

v

koroškega

p.

d.

bi

pouk

Kleber

jih

in

pesnika

so

kdo

o

zabavo

„Starega

". 3

Toliko

Schusterju

tri

bil

jezik".

priložnosti

Drabosnjaka

bi

ljudskem

Prestavil

,.Betlehem

Vrbskem

in

ki

naj

knjige.

tam,

Rumpleju

tudi

ob

dal

in

ženico,

Naperjene

šaljivke,

ga

v

samoti,

založnika?

opisuje

„Pa

slika

tihi

kjer

sedaj

moramo,

v

ter

slovenski

starem

še

spi so v ati

predigro

Nato

Pripoveduje

res

nahaja

staro

trplenje"

v

in

umrl.

pa

mesta

pasijon"

Poznam

njak

se

tiskarne,

„Marijin

še

od

pisati

iskati

se

pa

kraj.

žive

delovanje

„Čuditi

je

ki

rojstni

je

bilo

do

1.

1906.

znanega

in

pisanega

o

Andreju

Drabosnjaku.

Drabosnjakovo

življenje.

II.

a)

Vzhodno

uro

hoda

sta

dva

spodnji

od

in

ga

je

ki

„zvrhnji

Andrej

Magdalena,

tedanji

Ni

res.

2

To

je

3

Ibid.

Tudi

Strmcu,

letovišča

6.

Schuster.

rojena

maja

ki

je

Vrbe

oddaljen

ob

gozdnem

Tukaj

1.

1768.

Njegov

Karpnica

župnik

časovno

božična

na

Drabosnjak“.

kostanjski

1

na

samevata

Drabosnjaku“

kmet-poet

pa

Št.Jurja

znamenitega

kmeta,

zvrhnjem

mati

od

Mladost.

oče

p. d.

Franc

Vrbskem

obronku.

se

ob

je

je

bil

Ta

naš

Schuster,

Trešč.

Stubelli

sta

„pri

zjutraj

Peter

iz

jezeru,

porodil

dveh

Urhinja

Jožef

približno

in

Krstil

mu

nemogoče.

igra.

1»

dal

4

ime

botra

bližnem

p.

d.

Andreja

Spodnjem

Knutličinja

Tedaj

stanje,

kajti

v

njegov

se

je

zopet

porodil

bra

O

1.

sestrah

1759.

o

ti

Drabosnjaku.

bratu

Prim.

Karnten.

dati,

Vir:

o

je

je

Draboflinigg,

Vsi

in

je

bil

Kristina

krojač

v

Drabosnik.

J.

1763.,

že

mladosti

v

se

zde

73

1903,

pfarr

pod

je

21.

doživel

Ko¬

Kostenberg

kraj

dne

Drabosinje

kmetijo. 2

marca

1768

približno

Drabosnjakov

sin

drugi

ne

prav

hčerka

je

73

je

let. 3

bil

septembra

vem

Schuster

rojen

1767,

prav

sam

ki

1.

je

decem¬

leta

vemo

star. 4

ničesar

Drabofiinjagg,

se je

se

poročati.

ne

piše:

4

Že

30. marca

Matevž,

ničesar

za

otrok.

Lucija,

Gašper,

različno

pisal

Dra¬

„Drabosniak“.

annos“.

suhoparni,

Die

zur

še

1695.

15.

listinah

knjige

Apih:

1.

Prvi

Drabofinig.

I.

ki

kmetiji

Drabosnjaltovo

Petrova

Gašperju

krstne

Carinthia

ki

tudi

rojstvom,

rodila

circiter

ki

tem

bila

iure

najmlajši

umrl

se

de

spodnjo

Kristina.

Drabosnjak

4

in

septembra

suae

je

naveden

približno

se

Schusterjevi

„aetatis

je

Schuster,

6.

Matevž

3

5

bil

15.

in

Ime

bofiinjagg,

Peter

hčerka

1765.

2

in

1.

dne

O

deren

zvrhnjo

rodil

je

pa

Drabosnjakovi

Andrejevim

torej

decembra

1761

z

ded

Andrej

9.

obe

„Katalogus

pred

Zajzernika,

Botra

behaufsungen“

Malo

d.

Strmca. 1

spadali

„Drabofsiniach“

Ded

p.

Jezercu.

iz

sta

gehorigen

umrl

Jeliča,

na

so

važni

za

nadaljne

o

Kostanjah.

theresianisch-josephinische

1904.

študije

Schulreform

*

5

„Durch

die

Herren

geistlichen

aufgetragen

deutsche

Schulen

Katechismo

stelligung

bivali

an

tedaj

Vernberg). 1

novile,

se

Vrba. 3

Za

krajev

misija,

ki

je

katerem

Deželno

je

Kedaj

študije

Terezije

Jožef

II.

Tedaj

pa

bila

je

bil

je

bila

Ni

venski

so

se

še

kmetje

pred

da

„Karntens

itd.

pa

tje

viri.

lahko

misliti,

način

v

jezik

na

nemške

ta

knjige.

1

Apih

8

Ibid

3

1.

c.

str.

str.

Toda

100—101

101.

novo

Moosburg

izmed

kakor

kjer

za

usta¬

in

pa

navedenih

tri

četrt

glavarstva,

in

12

ure

drug

ne

let

na

moremo

lete

načrt,

nemška

poročalo

cesarice

šola.

Dunaj.

iz

Api¬

Marije

ljudska

šolsko

ko¬

šola.

dolžnost.

star.

nemško

šolo

v

Vrbi,

ustanovljena.

Koroškem

na

o

našem

bi

si

meri,

navada,

„nemško

Tudi

tej

otroke

na

1903).

bi

bil

da

leže

kjer

o

v

Nemci

Bilo

tem

prilastil

mogel

slo¬

govori

tudi

molčijo

Schuster

da

A

so

stran“,

Slovensko.

slučaju

bil

da

Jarnik

stvari.

moramo,

(Carinthia

Vrbi

smrti

6.—12.

nemščine.

pa

v

ob

sinove

da

policijska

ustanovljena

že

na

v

toliki

Pomisliti

Beiverk-

samostan

na

sestavila

obiskoval

svoje

otrok.

ni

od

Germariisierung“

sem

več

šolo,

Toda

1780.

bila

izmenjavanje

Tudi

je

svoje

pastirji

die

und

Vernberg,

deželi

ustanovi

Schuster

je

tudi

vrsti

je

vrbsko

dečke

letom

ko

ni

Koroškem

vse

pošiljali

kot

pošiljali

za

und

Rožeku,

predlog

posneti.

torej,

dolgo,

učili

spisu

so

ta

se

odobrilo

Andrej

je

naj

na

na

deželnega

ustanovili

tudi

vpeljal

Mogoče

ako

je

rechnen

domačije.

organ

natančno

je

je

so

ker

ordentliche

(materni

prvi

odgovorov

predlagala,

njimi

bi

v

Ordens-

werden“.

Osoje

pri

bi

poštev,

tedaj

glavarstvo

(1770). 3

hove

v

došlih

bila

naj

Šmihel

Schusterjeve

podlagi

se

Andreja

Vrba

od

pa

ki

tudi

našega

prišla

Na

šolami,

navajajo

oddaljena

v

Med

in

und

angelegt

med

und

alsogleich

angezeigt

kraje,

benediktinci,

Stiftern

schreiben

Orten

anher

poročilo

allen

dafi

lesen,

nachstehenden

navaja

soli

werden,

von

umstandlich

Nato

so

Ordinarien

je

vsi

nemški

prevajati

Kostanje

na

6

slovensko-nemški

vsaj

praktično

jezikovni

prisvojil

meji.

tudi

Z

njih

občevanjem

z

Nemci

si

je

jezik.

III.

b)

Poroka

Nadaljnjo

podaja

je

knjiga

prevzel

Drabosnjakovo

Nežo

je

kateremu

rodil

so

Gregor

dola,

o

svojega

se

je

gospodarstvo.

našem

šentjurske

od

sta

kmetije

kone

fare

ljudskem

na

poetu

nam

Strmcu.

očeta

Petra

poročil

23.

Oraš

Novi

22,

ker

iz

Dne

tembra

21.

1797

Malo

pesnikov

Nove

nahaja

hčerka

potem

V

ki

malo

prej

septembra

zvrhnjo

1.

1793.

(19.

hiši

bila

številka

ki

1.

ali

z

pa

je

kmalu

1797)

je

žalost,

jo

Peršovove

brž¬

Drabosna“)

Jožef,

krstu

umrl

ker

Florjane,

hiši.

sin

po

sta

Skoči-

Schuster,

der

rojstni

porodil

iz

kmetica

(„an

1794.

Botra

Jožef

Magdalena

1.

Gregorija,

1810.

pa

Oraš,

pri

za

Florjančka

je

vladala

krstili

do

se

septembra

je

ga

Drabosni“

1795

Liza,

12. septembra

Marija

Liza

je

„na

ta

so

drugi

in

in

Babica

mati

otrok;

kmetije

kmetije

decembra

oče.

vasi

Florjančeve

vasi.

se

fant,

zaporedoma

Florjančeve

v

mnogo

otrok,

sledili

Schusterjeva

št.

imela

prvi

posestnica

posestnik

h.

—

\VeifS. 1

jima

bila

vest

posestvo,

Drabosnjaka

se

deca

sigurno

poročna

Ko

—

sep¬

umrla.'2

Peter

je

16.

Schuster,

zadela

dvojna

nesreča. 3

1

„Agne£S

westen

Besitzer

Maria,

einer

2

V

napravil

3

.

Sept.

etliche

von

vodja

ki

1797.

(Ort)

jahre

in

Tom

stoji

in

II.

15.

o

Drabofona

in

Tochter

zu

Jefertz

dieser

Str.

des

Pfarr

Martin

und

am

Weifi,

defio

Sant,

gc-

Eheweib

kath.

21.

J.

6.

sept.,

rodila

pa

se

16.

sept.

Tu

je

napako.

govori

Schuster

den

Keusche

očetovi

bey

smrti

Jeferz,

der-(nečitljivo)

Ortspfarrer

Peter

/

vor

erzeugte

Hermanin

knjigi

matrik

Mesto,

(Name)

Kamnigg

Trauungsbuch

mrtvaški

Tag

mir

der

ehelich

gebohrener

unverehelicht".

1

Weifiin,

den

/

Pfarr

Bauer

\Vahnsinn

an

von

Gottes

der

gestorbenL

v

ist

matrikah

mit

mir

Acker

Drabofna

allen

pravi:

h. 3

Pfarrherrn

begraben

Hube,

/

„Datum

Sakramenten

versehen

werden.

(Alter)

66

H. N.

und

22.

Lebens-

7

21.

septembra

pa

sin

1800

Marija

in

23.

Gregor.

12.

bil

13.

je

pa

12.

so

sin

kot

ki

sta

živela

torej

1810.

ni

še

rad

9,

6

bival

življenju

je

luč

20.

marca

28. januarja

zopet

za

fantov

24.

doma,

11

in

sta

3

so

10.

L.

1802

oktobra

otrok,

dosti

1806.

fanta,

ki

je

1.

je

sledila

kmeta-poeta

pa

1810.

od

deklice. 2

Joannes

avgusta

1809.

našega

imela

sin

krstili

Janeza.

otrok

porodil

sveta

leta,

zato

Drabosnjaka

mnogobrojno

O

doma,

zadnji

se

Šimen,

hčerki,

zagledal

rojen

Martin,

dve

sin

naslednjega

imeti

1807.1.

rojen

sta

je

umrl

Sofija,

leta

poet

že

hčerka

Imela

živelo

je

bil

Liza. 1

1805

morali

avgusta

marca

bil

1803

decembra

pa

je

Sledili

junija

Evangelist, ki

Janeza

1798

katerih

Žena

skrbi,

in

da

jih

je

mož,

ki

sta

pre¬

družino.

Schusterjevih

otrok,

sc

ne

da

nič

sklepati

iz

matrik.

Zvrhnja

hišo,

hlev,

ima

to

danes

bodo

pa

dve

paštvi

samo

še

prezidali,

Ta

Ima

Drabosnjakova

paštva

3

dele:

je

(zvrhnjo

zvrhnja

če

je

že

lesena

vežo,

kmetija

imela

spodnjo).

paštva

svojo

za

časa

Andreja

teh

poslopij

Izmed

prvotno

obliko,

a

tudi

niso.

in

stoji

kuhinjo,

o

in

je

h.

ki

st.

50—60

se

korakov

imenuje

jispič

nad

in

hišo.

jispo.

23.

o

v

=

veža

jč

=

jispič

ja

=

jispa

p

=

peč

o

=

okno

O

Kmečko

sedaj

triki

hišo

takozvani

1

Dete

2

Le

opomba:

pred

kakimi

„zgornjenemški“

istega

pri

so

hčeri

imena

je

Sofiji,

„Exoffo

—

umrlo

ki

je

že

bila

Taufschein

tip.

1.

50

(Po

leti

prezidali

in

ima

Meringerju).

1797.

rojena

13.

ausgestellt

marca

am

1.

1809

stoji

November

v

ma¬

1893.

8

Vemo

pa

hiša-dimnica

katerih

in

je

in

še

nega,

da

med

Henrik

ske

v

je

se

hiša,

redi

vrbske

in

se

še

dve

je

bila

pa

ni

za

knjižnico

paštve

priženil

je

več

k

hiši

iz

stala

ohraje-

kmetija

sedaj

Sedanji

proti

je

Drabosnjakova

in

je

izmed

obrnjena

ničesar

živivine.

je

Bila

jispi,

„poetu“

okolice

glav

prezidavo.

„zvrhnje“

Zvrhnja

6—7

Slovenec

ki

katere

vidi.

kmetije

lahko

Soher

fare

še

in

našemu

Razen

od

pred

dimnico

imela

hodnik. 1

srednje

posestnik

je

bila

služila

paštva,

zidovje

je

vežo,

lahko

lesen

spodnja

le

spada

pač

Spredaj

Jurju,

prej

kakšna

obsegala

ena

učilnico.

Šent

tudi,

tolika,

posestnik

šentjakob¬

Rožu.

Politične

in

socijalne

razmere.

IV.

Andrej

rem

je

so

se

vršile

razburkano

Koroškem.

striji

rija

je

in

valovje

posebno

Terezija.

jela

kmetijsko

Jožef

na

za

1764

družbo.

povzdigo

si

na

ga

ustanovili

Reforme

ki

Marije

je

uradniška

država,

dragocen

Terezije

je

v

po

Av¬

cesarica

Ma¬

ki

sc

francoskih

in

Koroškem

bilo

tudi

stanu

Ideje

državo

kate¬

reforme,

pridobila

kot

v

valovilo

državo.

na

času,

kmetskega

našo

sedaj

v

politične

je

fevdalno

tudi

so

so

in

organizacija,

pokopala

živel

dobe,

Koroškem

Smatrali

je

povzdignile

del

prvo

narodne

avstrijsko

nadaljeval

cesar

II.

Te

reforme

Drabosnjaka.

kmečko

venjem

zemljo

nam

razburkane

vplivale

stan.

L.

gospodarske

zaslug

še

je

so

produkcije.

Drabosnjak

Uradniška

javljati,

kmečki

—

važne

Veliko

fiziokratov

—

Schuster

gotovo

Če

zavest.

kopati,

To

nobeden

bil

pridelal.

gospod

Poročilo

vplivale

drugače

se

OBACeju“:

kruh

1

so

zrcali

Ni

je

od

Če

ne

bil

—

tudi

ne

bi

na

Andreja

povzdignile

v

gospod

„gmajn“

svet

tudi

v

njem

satirično-poučnem

ali

ljudi.

bil

so

Schusterja

bogataš,

Kmet

imel

je

ki

bil

kmeta,

,.Svo-

je

začel

prvi,

bi

se

ki

nc

znašel.

»starega

Cavznika 11

v

Jezercu,

ki

je

rojen

1.

vsaj

1830.

je

bil

9

,,Yaz

Da

zahualmte

skues

Moja

Da

Zeiu

Se

sviet

Sazhi

nam

graf

nash

vse

dr

od

firsht

dash

vezhi

rezhi

pauer

gospued

pride

noi

taku

nezh

obeden

ti

kruh

pridajo

biv

ftan

bueh

mene

paura

tudei

Te

paura

pamat

od

o

nabiv

paura

inu

kruh

kna

biu

rodiv

knam

kaisher

sam.“

(OBACe

Prvi

mož

na

svetu

,,Okueli

Pa

Toda

od

gospod

njega

ga

ima,

„Mihlna“

v

(pusti),

jejo

vsi

sam

gospued

vkljub

ljudje,

Kier

tisti,

Kmečki

ne

svojem

ti

raimi

tuoja

so

vrbski

II.

L.

je

1790.

in

„prate“

nemškega

le

kmeta

skerbi.

spi.“

hitro

ki

jih

kmetu

kmet

vedeti

deli,

ga

na“

zaniču¬

živi.

mesu

noter

kebi

sovv

(sul.)

nabode

more

pa

se

gmerase 11 .

govori

se,

se

v

noi

če

ga

iz

Po

Njih

slabe

poročilu

okolici,

ki

teh

skrotovičenih

duhovniki

Gradcu.

tudi

246—251.)

pripisujemo

vzgajali

Pa

(v

krške

učitelji

so

časa.

škofije

bili

bila

že

Singerja

v

Iliriji,

v

vneti

duhovnike-jožefince

župnika

je

duhu

so

slika

slabi

vstopili

v

službo.

Koroško

poldom

dieva

braskerbi

on

inu

dnar

zheft

motimo

Centralističnim

je

vino

(prim.

gospod

sklenajo

„OBACeju“.

v

kruh

ponos

II.

set

vmrieti

jožefinizma.

francosko

vse

norce,

(polje)

noi

vezh

semenišču

duhovniki

za

da,

pagre

panra

Jožefa

centralnem

v

akoravno

katere

gospued

Pauer

privrženci

Odam

edelman.“

dobrotam,

shounjer

Kadar

Tudi

pian

vsem

Gospoedi

Za

bel

puele

venej

še

„Ima

verzov;

kopou

grof

ima

pauer

novico

—

206—213;.

humoreskah!).

Da

cesar

je

zaničuje,

ga

verz

kmet.

sabe

obeden

on

„Le

„Če

je

dobiu

stremljenjem

priklopil

je

bil

dobila

v

Jožefa

političnem

Koroška

generalni

oziru

zopet

seminar

v

II.

odgovarja

Štajerski.

lastno

Gradcu

tudi,

Pod

deželno

odpravljen,

da

Leo¬

vlado.

krški

10

ni

v

lavantinski

Gradcu

in

Leta

Celovca

so

skozi

deželo

je

je

imel

jih

v

premikali

skina

sreča

roška

v

ni

prišla

Koroško

trajala

je

od

Vrbe,

Marijin

bil

je

razdelili

mila.

skozi

v

edina

časa

7

Gmiind,

Obervellach,

je

kantonov,

obsegal

obsegal

berg,

po

Treffen,

Drabosnjakova

ali

pa

pod

kantonu

tudi

nastavljen

inventure

L.

Rožeku

1813.

in

v

in

so

znani

pesnik

Cf.

2

Hermann

do

„juge

—

nove

Hermann,

III.

blizu

Rožu

dobe

koroški,

1

tožbe

500

in

ilirsko

vlada

je

Francozi

okraj

ali

paix“,

k

Beljak

in

ki

pa

je

Wern-

Bekštanj.

„mairi“

je

je

Spittal,

Vrbo,

Podklošter

od

nastala

kanton

(župe).

je

podanik.

so

Vsak

frankov

de

Ko¬

Beljaški

Rožek,

so

Zgornja

kedaj

Ilirijo

„mair“

spadati

ki

voj-

francoski

Šmohor.

Strafifried,

Rož.

Avstriji

(Feldkirchen),

Plajberg,

kjer

severnozahodno

vemo,

Trg

manj

morala

vršili

v

nam

ski

ali

čete,

je

so

dogodke

Francoska

kantone.

in

te

avstrijsko

medvladja.

Nemški

je

da

do

Suvorova

zvrhnji

deželo.

bila,

kateri

1797

posestva,

bližnji

Drabosnje

v

vse

nebrojne

med

Beljak,

več

Za

v

jezero.

o

prodrli

vodstvom

1809—1814

zopet

Afritz,

se

Bistrici

vedno

1.

in

Vrbi

bil

v

vsakem

je

oskrboval

cenitve. 2

bogate

izkopan,

od

sodnik

zgodovinsko

dosedaj

leže

predavanje

junija

svojega

in

je

Meja

1.

doživel

s

cesto

Greifenburg

kmetija

Vernberg.

trume

Vrbsko

namreč

Ariach,

je

skozi

knjiga,

Beljak,

pod

marširali

Ker

velikosti

sledeče:

Rusi

že

kajti

okraje

obsegal

Koroško

prestati,

francoskega

okraje,

na

Toda

Posledica

Drabosnjak

iz

šli

Francoza.

vodila

pasion,

(1811),

so

1809—1814.

je

so

obiskovati

štipendije. 1

148.)

državno

Italijo,

še

Francozi

mnogo

pod

namen

vojskine

na

bila

morali

Drabosnjak

na

morala

ta

str.

Italijo.

razgled

je

so

prišli

1800.

gledal

lep

v

III.

Leta

lahko

Dežela

so

(Hermann

odšli.

pa

dobili

1797.

zopet

in

alumni

še

o

tkalec

Geschichte

272

sl.

boji

vedno

knjigah

Miha

Karntens

našega

s

Drabosnjak

kajti

vesti

hudi

doma

kmeta-poeta

Francozi.

v

svojih

Vendar

spisih,

Drabosnjakov

—

niti

ne

III

11—13,

50.

te

ki

so

zaklad

ni

omenja.

Andreaš

pa

v

Ljud¬

(1762—1821),

sl.

11

sodobnik

poznala

o

Drabosnjakov,

in

govorila

francoski

s

vedno

ste

Mirne

„Ti

Pariš

_Vsa

Ker

Drabosnjak

proti

se

ji

je

je

ljudskem

zapel

izročilu

1793

pesem

hudo

si

vmorilo

jagne

mlad6“

—

omaguje,

hudo

iz

(glej

na

šle?“.

godi.“

Grundner

prevedel

vojaki

ste

mesto

Evropa

je

v

nemščine,

ČZN

1911

Koroško,

je

„pesmih

bodril

str.

80.

zapel

za

slov.

sl.).

Jarnik

deželski

Korošce

Ko

so

na

prišli

pesem,

v

ka¬

pravi: ,,Vina

Ino

iz

iz

Burgundije

obivno

Vam

na

Z

na

nami

Da

Tudi

Da

kakor

(1784—1844)

1809

je

ne

trkamo

veselite".

vam

mošna

luknjasta

Kir

smo

kitica).

odpre

plačovali

skrinja

(5.

hujajte

smo

Ino

o

pijemo

prav

mošna

mi

nobeden

glas

se

se

se

natočite

zdravje

glaže

„Temu

In

Šampanije

Nam

Ino

spraznjena

zvesto

vse

slovenski

mogočnem

dajali. 1

pesnik,

(zadnja

je

Napoleonu

Pokrite

Po

s

„On

Kar

celej

se

Jarnikove

oginj

se

ime

Le

vse

in

njemu

jaz

je,

se

cveti."

gre

se

sk6z

sprebrni

kliče

zapučšine.

novo

nove

vesi

pokončanje

imenujem

vojnikov

narode

planine

mdste,

razdej

stvarijo

starega

evropske

visoke

gradami

pravi:

Skoz

Iz

gore,

tega

Podobe

‘

z

zemli

Kir

vse

se

v

staro

proti

stvarnik

meč

novine

že

kitica).

povzdignil

pesem:

„Podrite

In

po

pokoja

kam

volk

molči.

Napoleonu

francoski

teri

jih

vi

kralja

Kakor

boj

se

„rajmah“,

leta

leta,

Svojga

ki

v

sta

vojni:

„Kje

bran“,

katerim

preč.

Napoleonu:

zložil

v

Jarnik

aprilu

45

12

„Moči

Evropejski

Stoletnikov

Raztrgajte

Da

L.

1809

odločena

(tudi

jes

Solze

meni

jes

Ko

Jarnik

je

bil

veseli,

„Modrice

kajti

so

spet

so

živele

ljudstvo,

gati

s

je

je

bila

vam

pogledam

da

vas

k

čedam

v

ne

deželi,

truska

se

več

ga

z

tudi

pesnik

„gromenjam“

in

razliva

Goratan 114

Zvrhnji

Rož,

Beljak,

Vojne

večinoma

od

množice,

dežele.

skrbeti

Rožek

za

ta

ki

so

Težko

vojna

so

dva-

celo

marširale

breme

krdela

in

je

tod,

težilo

jih

zala¬

proviantom.

kota.

Število

sajale

tega

R.

tudi

Karnten

XVIII.

pred

vor

1.1803—1804,

povsod

ki

Osoj

rane,

in

bila,

in

6

2

„Na

3

Tork

4

„Na

5

Hermann

7.

mojo

=

ki

je

je

nastala

Skrčilo,

je

dogodki

sta

jih

je

poročala

vladi

v

začetku

in

8.

v

med

deželi

velika

ljudstvom

so

la¬

raz¬

330

sl.

1811

črpal

tudi

št.

5.

str.

iz

je

po¬

115.

vojna

poročil

državnih

Povsod

zapuščine.

album

dobo

tedanjih

zahtevo.

stoletja

Vodnikov

Carinthia

je

koalicijska

Mars.

Slovence 11

III.

nje

V to

„Volkswirtschaftliches

oskrbnika

prva

XIX.

boljše.

Pisatelj

na

Jarnikove

domovino 11 ,

slov.

bilo

Jahren.“

vsekala

Iz

ni

objavil razpravo:

hundert

jih

druga

Kitica

temi

Vetrinja

ki

1

se

da

bolezni. 6

Diirmvirth,

posestev

je

prebivalstva

nalezljive

Toda

aus

se

Slovenji

morala

Posledica

svetil

lepa

gospodarje.

skoraj

ki

da

perpele“.

dolina,

menjali

domovino“,

Avstrije.

mir

„Tork“ 3

Čez

trikrat

(rosi) 11 . 1

perdružijo“. 2

časa

Zarja

Ziljska

zdej

nekaj

mojo

od

k

deli

pertečo,

vidim,

Ptujam

srečo

„Na

gori

proti

hlapčije

vam

dolina)

„Kdar

jarem

gnusne

pesmi

Ziljska

napnite

svoj

podnebje

v

Kir

vam

ketine

mirno

toži

let

rodovi

sledovi,

h

koroški

koncu

deželi.

13

Vsled

tega

malo

jelo

veselja

z

do

novim

časih

so

povsod

(tudi

bile

zelo

majhne.

je

po

kočah,

tom

pa

v

delati

so

zimi

so

ljubavno

jalnega

In

te

se

sledijo

čase,

volj

skrbi

ni

ne

vselej

kajti

babe

Še

gustje 2

s

špot

tudi

pa

neč

nečistost

ne

časa

nie

nečisti

„bo

Carinthia

2

gostinje

mosh

nekatieri

I.

—

pa

pri

se

v

so

gostije.

bi

pa

so

in

In

hrano.

ti

sc

mo¬

bivale

pomagale

kme¬

Imele

izrodki

soci-

verzih:

imaš

(pustiš)

so

temno

„Svovenjem

Mi

imamo

nedeljo

verzi

hiši,

slabo

rivno

v

žalostne.

stran

njegovih

OBAceju“.

zategadelj

so

pa

mesto

in

o

bile

pričakajo,

doma

se

slabih

je,

če je

skues

118 — 119.

tu

in

slabe

do¬

otroci

in

igrajo,

ženah,

Naj

se

vozijo

tam

doma

kajti

ni

žena nezvesta,

maA)

gratou

moj

da

žena

visoko

shivlenje

ana.varjemi

str.

da

sprejemajo

Gastinnen)

in

(1905),

plače

počivanje.’

neomožene

fanti.

popivajo

shovnier

slabih

maš.“

dragota,

anu

ljubezni

deklza

1

nesreč

da

Drabosnjaka

(Sledijo

o

maraš,

najedo,

uganjajo,

popri¬

poroča,

stanovanje

naš

komaj

je

(die

marsikatero

pečenk

moke.

vzrok

ne

kne

—

Drabosnjakovih

mesta:

kmetje

tako,

zanstuam

zrcalijo

dotična

in

v

paštibah

za

se

si

Osoj

poleti

kmečkimi

gor

u

samo

se

vojske.

(„oferce“),

prosto

zmirom

Akoravno

„Tedei

zato

razsvetljujejo

napijo

soli

mož

vdajajo

Še

nekateri

nagi.

delale,

uesele

za

vsebini

žganja

brez

pa

po

ueči

'1'i

Posebno

ker

napol

ta

poslov

„Gostinje“

zrcalijo

razmere

razmere

rajmov.

niso

razmerje

„Ti

Socijalne

službo.

iz

bi

delu,

Delavske

deželi

jo

proti

tožili

živil.

v

so

Hirzegger

gostinje

imele

življenja

1

za

cenah

snedle

da

povsod

življenja

pomanjkanju

dekle

ter

—

mržnja

namesto

so

visokih

Franc

letno

po

Zato

Namesto

sodnik

omožene

stopiti

in

delavcev,

počivalo,

dela.

manjkalo

odpomoglo

samo

vse je

pogumom

Dvorni

rajo

dela,

Drabosnjak)

Živine

lahko

pomanjkanje

pcrjatou“.

Fantje

se

14

Pravica je

nost

iz

se

hiš,

je

in

sedanji

skrila,

mrtva.

Otroci

znajo

Resnice

greh.

so

„štimana“.

deklice

ubijajo!

biti

deklice.

liepe

In

na

je

Navas

Kuker

Da

prečrno

ne

Pri

ljudje

so

odrli,

pri

bolna,

vsako

pri

igro,

je

brum-

zbežal

že

pomrli

ljudeh

nekaterih

veliki

pa

ni

celo

samo

je

razširjeno.

bile

se

a

„brumne“

čiste,

po

od

vezh

tah

bodite

da

želi,

ljubiti

Kmet-poet

sedaj

se

se

pa

celo

da

bi

bratci,

in

„skues

sestre

več

bere,

svoj

sramujejo,

vrane

ni

če

da

plod

morajo

zapeljujejo

to

in

šrift

vsi

prijatelji.

pegerati

vesievo

rezhe

rane

Drabosnjak

veliko

da

nečistost

vgerati

nausmileni

socijalne

mi.“

pokopana,

kakor

njegovi

raimov

naviem

pa

derejo

pravi,

so

biti,

sedaj

noči

vsi

mogov

videl,

Čistost je

opravljanje

dakna

odkriva

govori.

ni

doshtiveli

pregovor,

mene

so

smo

ludmi

je

kajti

jas

zaite

mad

ljudeh

koncu

bom

Globoke

danje

so

gratali“,

nam

usmiljeni

zelo

in

zbuditi,

pomočnik

drugega

zhednofti

shlaht

pomujale

Fantje

,,Zait

jih

in

Prej

same.

brumni

je

mogoče

zarastel,

eden

kvartati

nobeden

Goljufija

se

bi

ni je

častijo.

Ane

zelo

je

prišel,

ljubezen

„Ta

pa

je

kje

mira,

zaspala,

pravice

čas

gledajo,

ne

nečistost

ljudmi

pot

strašen

ko

ljubezni

med

v

kakor

kamen

Amen".

slov.

teh

resnice

taku

koroškega

okornih

je

v

njih,

ljudstva,

verzih.

oni

Mogoče

so

slika

ki

je

te¬

dobe.'

Ustno

izročilo

o

Schusterjevem

Avtobiografski

življenju.

—

podatki.

V.

Med

ročilo

o

1

Klgft.

ljudstvom

življenju

Prim.

tudi:

1909/1910.

str.

se

našega

Beitrage

7.

in

8.

je

do

današnjih

kmeta-poeta,

zur

naš

Volksliteratur

dni

ohranilo

Drabosnjak

Kiirntcns.

ustno

še

Gymn.

iz¬

danes

Progr.

15

živi

med

tudi

o

rojaki.

Tu

(Wernberg

navaja

pri

prepovedali,

se

tam

govori

Schuster

v

svojih

spisih

sebi.

Haderlap

stvari

pa

torej

govori

nanaša

Belaci)

na

to,

„Lubi

Jas

V

prad

Tu

sim

Da

vjeste

Jas

viefte

utam

si

Vino

Jas

neki

neprijetni

Mesto,

ki

je

mad

velko

vezhi

sanesou

svesou

kruh

breshkode

vsah

ludi

godi

dnarjou

bo

namo 7

sovrashnk

tui

terdu

meni

kakuje.

rezhi

perjatela

dober

se

prov

velko

rozhe

mou

glih

greva

ludi

modraga

pomagati

moi

pa

suo

menei

vendar

leizh

ludmi

vezha

kai

deva

ni

pomenkenje

ta

bol 1

koperskakuje 5

shkoda

na

utgnou

noi

doro

ima

gre

damam

poet

prate

ano

jeft

doro

dovolj

vielt.“

dela,

ker

je

kmet.

pravi:

Da

pridajo

prad

Koroške

bukvice

2

Mesto

težko

je

napak.

pa

Ta

nisem

3

Tiskovna

4

v

s

Mogoče:

4

=

v

1

=

ne

nedel

kmen

niemi

'

(spisal),

izdavanje

dovol

unediu 4

„rajmanja“

„Radi

tiskovnih

O

„OBACeju“.

knism

ukupa

pokoja

buase6

mam

pa

zvelko

stuerou

usi

pyje

brez

kmen

dasim

viefte

Jas

ki

se

Tu

jas

foushijo

te

Vernbergi

nadaljno

škodo“.

svojem

deua

seshano

mam

glih

Da

Mesto,

jas

Pa

Sai

pa

niemi

sim

mu

z

gratou

ta

mam

mena

Vender

v

shribou

bras

pridajo

Sedei

Tudi

se

davonik

Da

sam

paver

sim

main 3

Radi

veliko

in

knjige

periatou

an

Svezhiera

pobrali

so

glasi:

moi

sim

Jas

imel

tudi

se

Qumei

tiskane

je

poet

„Drabozniku

: 1

pokoja

str.

1X7

verz

naj

(boljše)

pomota:

tem

blagu.

morem.

opombi.

V

„Svovenjem

pač

pomenil:

OBACeju“

Komaj

je vse

sem

polno

sešribou

utegnil.

mam.

(masc)-praznik,

sim

bi

ludi

ni“

v

razumljivo.

bolj

Tu

unediu

jaz

posebno

stuerou,

ko

kmečki

praznik

perskajuje

in

tudi

(priskakuje).

nedelja.

*

16

odgovarja

pri

Vrbi,

pred

so

popolnoma

ki

mi

cerkvijo

baje

rada

S

hodila

jevanje

viefte

Do

u

si

bosnjaku

lomonove

v

hiši

mi

zaprli

v

sam

jetno.

v

da

in

tiskarsko

o

tiskarni

prepoved

sila

in

svoje

—

*

Mogoče

1

Slov.

jc

gled.

in

zaslužil:

to

vsah

ludi

obrnemo

knjige

na

In

so

mu

da

so

ki

tudi

imel

na

pisatel¬

kontiseirali,

hiši.

knjige

stavca

tiskarna

Marijino

pač

(ali

dom,

je,

v

da

je

se

je

bi

bi

bii

ver¬

bile

na¬

poroča

po¬

kleti,

ki

kjer

v

kaki

je

lepo

Ppripovedka

ljudstvo

knjige

kaka

doma

ni

nastati

spredaj.

posamezne

to

pasion“,

knjig

ima

Da

njegovi

je

Trstenjak.

da

da

Vrbi

mu

radi

kakor

morale

podobo

kjer

češ

Sa¬

pri

ki

Anton

take,

„Marijin

nastala,

Logu

tiskarja,

niso

Izključeno

pa

v

prodaja.

in

Dra-

žegen ; ‘,

Schusterja

sovražnik,

so

nekoč

tiskarja,

tudi

so

poznamo,

način

na

doma

da

tiskane

jih

Kleber

poroča

Knjige

knjig

—

preneslo

mogoče

komisija

ogla¬

tiskovine.

je,

da

kajti

imel

na

„Kolomonov

stari

ovadil

doma

ta

praviti,

sicer

brezdvomno

konfiscirala

„rajme“,

je

luči!

ima

pač

pa

prerokoval.

4

naj

Drabosnjakova

ni

in

in

sam

OBACeja)

Gotovo

dekleta

bo

vedel

tiskarni

kmečki

izdajanja

Svovenjega

„prerok“

brashkode

Drabosnjak

ga

ali

stala

kjer

je

O

knjige,

delo

ali

izdal

je

imel

potem

tiskarni

mo .

„Šibilje“.

ker

tiskal

je

mlada

ljudje

godi

pripovedoval,

zapuščeni

vlaga

mestni

je

tudi

da

je

vzeli,

knjige.

Tiskane

ročilo,

je

in

ne

ta

nekaj

dnarjou

—

ga

ter

da

je

knjige

stale

knjige

Rožeku,

tiskarja

imel

je

Jezercu

nedeljah

Posebno

kruh

menei

velko

Cavznik

bukve“

tiskal

Kleber

je

jim

ob

v

ponujal.

stari

pravil,

da

pomagati

prijatelj

vse

oblegali.

dober

se

Cavznika"

Drabosnjaka

vendar

mou

kai

vendar

ljudem

Tudi

je

„starega

so

kar

buase

kruh

da

njemu,

usi

tam

In

? 1

je

je

k

dasim

Sai

Dober

mi

doma

viefte

Jas

jih

in

pravil

pisateljevanjem

Tu

ki

je

poročilu

je

na

kak

nahajajo

kako

koncu.

drugo

se

prepovedan

v

njih

službo,

ki

način

mesta,

mu

je

ki

nekaj

obelodanil

bi

jih

nesla.

bila

17

zaplenila

vsaka

nanda

Mogoče

I.!

Verjetno

Drabosnjak

tero

je

na

per

Tudi

je

so

tiskal

katerim

knjige.

rastlin.

živali,

posebno

in

zataknjenih.

vzdigat,

je

ki

kar

je

vedel

je

Bil

je

je

je

mož

je

je

je

slabo

na

medvede

obrit,

Nosil je

s

in

in

zagovarjal

krajci

je

s

je

na

večkrat

hodil

Kolemonovim

v

Bo-

mu

brigal

in

Tudi

stari

za

podobe

panjih

polno

s

in

ki

ptice,

ure

je

kmetje

domačega

bilo

nosil

Govoril

moža,

živali

iz

je

pogovarjala.

dimnikarje.

obleko

jih

Brančik

dandanes

sim

Schusterju

dosti

končnicah,

kakor še

hlače

o

Rožu

ni

poet

svinčnik

besedi

se

vsaki

zapiso¬

postave.

nagačene

in

širokimi

šaljivec

in

ka¬

raime

sproti

imel

tudi

v

pri

kakor

Cavznik

imel

v

Drabosnjak

je

vezani

imel

tudi

je

Andrej

potrjuje

moral

bil

je

„Te

srednje

je

v

da

da

stari

mož

vedno

hiši

pa

klobuku

jih

bil

Tak

se

gladko

Koroške.

Na

nosil.

pesnil,

je

kateri

je

svoji

rad

v

jo

Slikal

Bil

sukna.

seboj,

sta

in jih

Francozi.

izumil

402:

Ferdi¬

knjigo,

„rajmov“,

pripovedoval,

Gospodaril

V

razn i h

delu

je

Toliko

pod

njive

je

delom

verz

obdržati

pripovedovali,

gospodarstvo.

slov.

to,

katere

časa

„Kadar

koncu

med

lete 11 .

„rajmah“.

tudi

popravljal.

mi

vsakem

za

nastal

Trstenjak:

OBACeja“

glavi

posebno

OBACe

A.

tudi

Drabosnjak

v

s

je

po

delu

še

pripovedovati:

Ljudje

v

—

„rajme“,

torbico

pri

Poročam

rovničah,

na

Da

dele

Cavznik

navadno

je

„Svojega

usnjato

„šrifte“.

Svovenji

svoje

mogel

cenzura

poroča

imel

moirni

ni

Stari

zmeraj

je

kar

oral,

koncu

zložil,

vati.

je.

je

(Slov. gled.)

naredov

on

pa

zapisaval

brazdi.“

sam

avstrijska

v

platna

„šriftov 11

kmeti

zaklade

žegnom.

VI.

Zadnja

O

Cavznik

8

je

do

zadnjih

mi

9leten

šolarje

dobe

in

govem

je

letih

večkrat

slične

Schusterjevega

zatrjeval,

fantin

poročilu

ko

klical

reči.

bi

leta.

da

je

k

ga

hodil

sebi

Cavznik

bil

je

še

na

in

je

Schuster

življenja

poznal

Strmec

jim

rojen

torej

v

vemo

in

sicer,

šolo.

razkazoval

januarja

še

leta

jako

ko

malo.

je

bil

Drabosnjak

knjige,

1830.

1838

Po

in

po¬

nje¬

1839

18

živel

na

govih

svojem

staršev,

Toda

na

fare,

(zu

(„Senectus

št.

22.

je

je

žene

Drabosnjaka

v

od

toliko

24.

krstni

je

bil

je

torej

bil

tem

1810

knjigi

še

onsko

pisano

od

vati

bi

bilo

več

kmet,

(88

let)

ki

je

kliče

umrl,

na

B.

Dra¬

Lesiak.

posestnik

je

umrl

smrtnem

pri

datumu

Bauerin“.

Andreja

tudi

Zato

Schusterja

1824

po

pa

kot

starec

je

je,

moža,

stoji:

1.

prepisu

iz

leta

da

eniga

v

še

potem,

ali

kmetije

prevzel

dane

letu

ljudstvo

zvrhnji

a

ko

tu

visoki

kmetijo,

u

pasi-

po¬

is

1818.“

Vpošte-

kdo

stoji

Drabosnjak

v

1810

Korantane

posestnik.

posestnik

kupil

v

V

Tedaj

stoji:

še

imenu,

dete.

prevedel

1841

Dne

poredniga

bil

je

—

druk

napraulano

vulgarnem

da

1818

paura

slišal

Leta

eniga

tedaj

je

pasion.

„u

Drabosnika,

1818

jih

poznali.

Marijin

je

1.

ki

Drabosenig“.

izšel

rajme

imajo

Drabosnjakovo

da

v

poetu

osebno

naslovu

tudi,

to,

tistega

kot

je

Drabofnjaka

da

še

obere

Shuefterja

fpraho

od

zadnje

1811

v

ljudskem

so

„vlgo

Vemo

Čudno

1.

J.

da

„Drabofinigg

poznal

oberen

(Drabollnigg

Hafner

toda pri

ker

kajti

skoraj,

seveda

je

Gašper

na

starosti.

umrla

župnik

kmet,

še

(„bey

Drabosnica

je

1824

svoje

je

stoji,

porodilo

Leta

koroshko

„paura“!

1834

izrecno

našen

najstarejšem

Andreja

v

o

zapisano:

V

Gotovo

Hafner,

je

Koratane“.

nemzhiga

recno

se

Andreja

igro.

bil

letu

bil

registru

septembra

88.

jo

že

izrecno:

bi

v

vlg.

pa

mrtvaškem

Drabosniku

marca

Schusterja

kmetiji,

od

u

so

kmet.

na

lete

Paura

je

še

umrl

Hafner

bil

vrednost,

kateri

oktobra

8.

12.

bi

poročila

svojo

ljudi,

nje¬

kriva.

Cavznikova

le

je

zvrhnjem

kajti

da

starosti

Drabosnjak-Schuster

v

Hafner,

da

visoki

poročilo

bržkone

stoji

trditev,

da

In

kmetije,

1834

takrat

pokopal

torej

navedeno,

Cavznikova

—

stara,

bil

še

Gašper

Katarina

let

je

pri

22

Ni

njegove

22.

po

živel.

stoji,

mors“).

72

1824

št.

sodimo

nasprotuje

kjer

Drabosnjakove

h.

da

ipsa

št.

Baurerin)

Leta

h.

Če

lahko

Drabosen)

Draboflnig“)

h.

še

posestvu,

šentjurske

bosni

bi

poročilu,

svojem

Drabosni

posestvu.

ni

iz¬

Gašper

starosti

kar

sledi

19

iz

navedenega,

v

Hafnerjeve

kajti

sem

pač

med

leti

1818—1824

prišlo

roke.

Pregledal

naletel

posestvo je

sem

na

tudi

veliko

uradno

dražb,

„Klagenfurter

a

Zeitung“

Drabosnjaka

nisem

te

dobe;

našel

med

žrtvami.

V

iščemo

bil

mrtvaških

našega

v

neki

župnik

dreja

Ker

Gabron

pregledal

toda

na

z

umrl

del

ga.

Tur

Drabosnjaku.

ljubljanskem

heurateter

ss.

bi

Ta

rojen

1764.

1825

bi

župnik

druge

še

Juh

v

Andrej

posebno

gostilnah

ga

žena

rPej

ga

in

je

Taglener,

Andrej

le

von

Andrej

57

ta

let

ondi

je

da

tam

je

tam

umrl.

delavec

Toda

ni

pa

k

na

An¬

knjigo

na

je

sporočil,

In

pa

še

nekaj

je

umrl

sem

Kostanjah

mi

da

Turah.

Osojam,

pa

da

se

kot

v

—

gostilničar

je

A

v

„Den

+

tam

govori

zločinec

Jahre,

je

bil

ta

od

je

je

bil

je,

toži,

in

let

utegnil

pa

„biert“

mu

ukazal,

1825,

ver-

Provisus

cum

torej

rojen

Če

bil

biti

več

za

naj

1768.

se

je

je

naš

zmotil

iz

kmet-poet.

To

dokazuje

Hodil

denarjev,

denarje

še

bil

Leta

Drabosnjak

bratrov.“

nima

ber

ein

pijančevanju.

da

bi

Umberg.“

61.

bi

x

star,

bil

ker

napitah

gostilni

hvalil

61

zu

ne

stoji:

Schuster

Brand,

Juh

pa

pa

vdal

an

če

Tam

22 ten

Andreas

Schuster

pesem

„puca“,

Domačalah.

I.

mogoče

se

Drabosnjaku,

Andreas

star,

zapravljal.

o

Schuster

Andrej

nova

61

Schuster

Schuster

vselej

knjige

Hausname)

letnici,

„Ena

kot

drugi

trdi,

poročilo

begraben

fare, — bi

umrl

Osojah

Sterberegister

Naš

bil

v

da

da

mrtvimi.

mrtvaško

poročilo

mrtvaške

armer

umrli

je

zaman

pravil,

in

odgovoril,

Schuster.

bilo

(Kamnik

sacramentis

da

je

fari,

Drabosnjak

med

Lavrincem

Andrej

Damtschach.

9

je

Kostanjam,

urad

mi

župnije

gradu.

Nepopolno

Umberg

Oavznik

vprašanje

h

Neko

(šentjurske)

skočidolski

da

pravi,

Župni

tudi

v

Drabosnjaka

nobeden

vpoštevali

na

župnikom

ni

kmeta.

sodar

je

poročilo

en

Strmške

mogoče,

mi

Schusterja

spada

sin

koči;

Drugo

o

porednega

Drabosnjakov

živel

ni

knjigah

je

po

doma

„truca“.

pride.

Sedaj

20

pa

ga

tudi

je

pred

alkohol

sem

sem

posvetil

v

nismo

1

O

sedaj

1.

3.

Čas.

4.

5.

Č.

Z.

1912

N.

V.

skromnih

ni

in

ne

ves

vedeli,

virov

more

Schusterjevega

potrt.

Gotovo

književnem

naslikati

biti

je

sem

delovanju

o

življenje

popolno.

življenja,

zadovoljen

zu

Volksliteratur

Klagenfurt

o

XXV.

1.

str.

1.

str.

o

o

In

katerem

če

prej

. 1

priliki

zopet

kaj

več.

1906.

so

—

ki

trik

Strmcu

k

Programm

Kritika

pasionskih

v

igrah

Lj.

na

des

Zvonu

Staats-

1910.

Koroškem.

„Dom

sl.

koroškem

Srčna

na

O

„Duhovni

zgodovini

podpirali

in

in

60.

pesniku

A.

Schusterju-Drabosnjaku.

142

Iv. Grafenauer:

»Donesek

11.

Karntens.

1909/1910.

slovenskih

opomb

movini,

na

zur

črtic

Nekaj

1911.

njega

primerjaj:

Nekaj

Svet“

od

Drabosnjaka.

Delo

temo

Beitrage

2.

gre

podlagi

ničesar

Obergymnasiums

in

na

Schusterjevem

pa

in

kmeta

Drabosnjaka.

skoraj

Za

sram

uničil

Skušal

našega

njim

hvala

z

brambi“

praznoverja

vsem

iskanjem

Kostanjah

in

č.

po

sem

g.

nje

postanku.

med

župnikom

matrikah

sam

to

izpisal.

Č. Z. N.

koroškimi

v

1907.

Slovenci."

Drabosnjakovi

delo.

Podatke

iz

do¬

ma¬

Narodna

in

uniuerzitetna

knjižnica