Gagana Sāmoa. Tausaga 10. Tusi 1 9825170050

Citation preview

Tusi 1

Tausaga 10

Gagana Samoa nzaid © Ministry of Education, Sports and Culture, Sämoa, 2004

Gagana Sämoa Tausaga 10 Tusi Muamua

MÄLÖ O SÄMOA

MATÄGALUEGA O Ä·GA TAflLOGA MA AGANU‚

Agaga Fa⁄mälö E momdi atu le fa⁄mälö a le Matagaluega i tusitala mo a latou manulautï, onosa‹ ma galulue fa⁄tasi mo le tufifa⁄tasiga o lenei tusi täua. Suafa o tusitala: Le⁄pai S. Tapua£ Fosa Siliko Metita Va⁄fusuaga Faatafao Toia Elia Autagavaia Seiuli Tulitua Agafili Tuitolova⁄ — CDU Sämoan Organiser Elaine Lämeta — NZ Consultant

Designed, edited and typeset by by Egan-Reid Ltd, Auckland as part of the Sämoa Secondary Education Curriculum and Resources Project for © Government of Sämoa Ministry of Education, Sports and Culture, 2001. Reprinted 2004 with minor amendments. Funded by the New Zealand Agency for International Development, Nga Hoe Tuputupu-mai-tawhiti. Printed through Egan-Reid Ltd. Managing Contractor: Auckland UniServices Limited. ISBN 982–517–005–0

ANOTUSI Äutalaga 1: O LE SO·

5

Äutalaga 2: O LE VAFEÄLOAÅ (VÄTAPUIA)

19

Äutalaga 3: LÄflU O LE §IGA

25

Äutalaga 4: FAflFANUA

32

Äutalaga 5: FAflFIAFIAGA

39

Äutalaga 6: SAÅlIÅlIGA: Fausaga o fale i totonu o nufi

49

Äutalaga 7: FESOASOANI MO LE FAIÄ·GA

53

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 1: Fa’atinoga 1

O LE SO·

Gäluega §mata 1. Talanoa ma lau paga i tali o fesili nei: a. O ä ni uiga o le fipu so› e te lua iloa? Tusi i lalo ma lipoti atu i le vasega ¡toa. e. A fa⁄tino se so›, o ä tulaga ¤se¤se e aofia ai? Fa⁄tumu mai väisua o i lalo. Fa¡tinoga o se so› La⁄saga mo sä‹li‹liga E tatau ona:

Gäluega e fa⁄tino

Fa⁄ta⁄tia se ata mo le faiga o le sä‹li‹liga

1. Filifilia se ⁄utü i lalo o le matäfipu: Fa⁄aogäina o le Gagana Samoa / Gagana Peretania i luga o ala f⁄asalalau: leitiö / Televise Samoa / Nusipepa (e ese mai le Sävali). 2. Tusia ni fesili e lë sili atu i le tolu, e ta‹ta‹ina ai le sä‹li‹liga. E tämau i fesili nei le umi, loloto ma le lautele e o› i ai le sä‹li‹liga. 3. Filifili pe fa⁄pëfea ona maua ni fa⁄matalaga ma ni mau e tali ai fesili olo› fa⁄ta‹mua ai le sä‹li‹liga, ft. mau tufisa›, mau tusitusia, mau olo› va⁄ia mf. 4. Filifili ma täpena auala ole¡ fa⁄aogäina e aoao mai ai mau eseese. ft. fa⁄ta⁄tia fesili mo se fa⁄talanoaga; sauni pepa e fa⁄mäumau ai ni tülaga va⁄ia, mf. 5. Va⁄i po o talafeagai auala o sä‹li‹lia ai fa⁄matalaga ma fesili ta‹mua. 6. Fa⁄polokalame taimi ma sini e ao ona ausia i le fa⁄tinoga o le sa‹li‹liga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

5

ÄUTALAGA 1

2. Fa⁄logo i se fa⁄matalaga mai le faiä›ga e uiga i le fa⁄tinoga o se so› ma toe fa⁄opoopo ni isi fa⁄matalaga e te le‹ maua mo le väisua o i luga. 3. Faitau le fa⁄matalaga olo› i le väisua o i lalo ma toe fa⁄opoopo ni isi fa⁄matalaga e te le‹ maua mo le väisua o i luga.

O le So› Fa⁄leaganufi O le so› a nufi e lua. O le mäfutaga e fa⁄masani ai tagata ma fetufa¡i ai agaifanua, ma fa⁄olaola ai pea aganuu, ta⁄loga ma fa⁄fiafiaga. E fa⁄‹‹la ai taleni. O ni isi so›, e mäfua mai i se malaga na talimälö ai se nufi. A fa⁄malieina itü e lua, e momo› e toe fia mäfuta i se tulaga fa⁄uö, ona fai lea o le so›, ae fa⁄⁄utü i se fa⁄gätama, kirikiti, taulafoga, töloga, tägäti⁄, po o se lakapï. E feta⁄loloa‹. E talitalia ma salu‹ i ai itü e lua. E fa⁄titino i ai pïuga ma äga, tëuga ma lï⁄ga. E mamae i ai le faimealelei ma memea i ai fipu. §fai ua mäfanafana le so›, ›na teine lea o le isi nufi, ae tama le tasi. O le teine, ua aofia ai sa›tama‹ta‹ ma le aualuma. E tapena toga, fala ma le vaitä¤le o le tama. O le tama e sauni i le ›loa Sämoa, a o aso nei ua fa⁄tupe. O le fa⁄ifiga o le so›, o le taualuga lea o faigämea. O le po mulimuli, e muamua le umufono po o le aiavä, soso› ma le taligäsua, ona ta⁄itüfale lea, ae pöula. O le aso taumävae e ta‹ sua ona fa⁄ifi lea i taligätoga ma le ⁄va taumävae. E fusifusi ma feäsogi, o ni isi e mävae i loimata. E fa⁄e¤ le va⁄ po o le pasi, e tapisa le fa⁄töfä, e tälotalo lima se‹a o› ina lialia‹ solosolo, töfä soifua. O le so› e mäsani ona ifi atu i fa⁄falega (fa⁄ipoipoga ma fesäga‹ga o paolo). 4. Gälulue ta‹toalua. Tautala le isi ae fa⁄logo le tasi. Fa⁄matala i lau paga le so› i le 3 minute. Su¤ se isi au paga ma fa⁄matala i ai le so› i le 2 minute. Toe su¤ se isi au paga ma fa⁄matala iai le soo i le 1 le minute. Fesuia‹ paga. O e uma sa fa⁄logologo, ia fa⁄matala le so› i le 3, 2, 1 le minute. Fesuia‹ paga pe ¡ uma minute fa⁄tülagaina.

6

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 2

Fa⁄logo I Galue le tagata lava ia. 1. Fa⁄logo ma mulimuli i le pese a o usuina e le faiä›ga. 2. Fa⁄aogä ni ¡mataga se 2 o i lalo e tusi vave ai ni ou manatu i le pese. 3. E 2 – 3 minute le taimi e te fa⁄aogäina mo lea galuega. 䊑 O lofi manatu o le fatu pese olo› taumafai e tafi mai 䊑 O se manatu sili ia te afi olo› i le pese o le 䊑 O ni fipu e faigatä ›na ou malamalama ai o 䊑 O se mea e sili ona ou fia iloa o 䊑 O se mea ua ou mätauina i le fa⁄ta⁄tiaga o le pese o 4. Usu fa⁄tasi le pese ma le faiä›ga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

7

ÄUTALAGA 1

MANATU

FAflTÜLAGAGA

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Le mavaega e a Tavita ma Ionatana fluë loto e ua nutimomoia Ua fa⁄pena oe le manamea Oi talofa ›le¡ tete¡ O lofi fatu e ua ta¤ E väivai ai le tino O le uö moni fluë ›le¡ lilo

9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Ia malie lou finagalo i lafi fa⁄tali Ua lumäfale i moana ae tua i le papa E lë avatu o ni mäsei ae tufi ni lelei Pei o le fipu ua naumati o le nufi nei O nai afi fipu tafitino O faiva o Fiti ia lililo E mägalo mea uma I lo tä so›tino

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24.

flumai o Mësepa tä mävae ai fluë le loto e ua liu suävai O lau teu fa⁄aloalo o lenei ua i lofi fatu O le ma⁄ sälafa ua e tufi ai afi Malie o le papa i Taå Ma le faga i Lalau Le papa i Gälagala O le togäfau e, faitala

25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.

E lë galo oe i le agaga Pe ¡ ifi lenei soifua O le mävaega lea i Tuläfasä O le afiafi i Sisifo E te alala ai fle a ou tu mai i le vaveao i Sasa¤ O afi lenä e te tagoseu ai

32. 33. 34. 35. 36. 37. 38.

Lafi lüpë ›le¡ e sola Ma fa⁄ifo ane i le fafä ·le¡ e talafulu i le ana Na moe ai o le tama A iai o ni ou alofa Tu mai i le Päsopo‹a Lia‹ mai ai lou solosolo e, töfä! O LE PESE A PALAULI I LA LA SO· MA FALEALUPO

(Fatupese: Afioga Toleafoa Talitimu) 8

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 3

Talanoaga II Gälulue ta‹to⁄lua 1. Talanoa ma lau paga i lua tali ua iai. 2. Tusi i lalo se manatu e TASI ua lua fa⁄täuaina e momoli atu i le vasega. 3. Sauni se isi o ›ulua e momoli o ›ulua manatu i le tufifa⁄tasiga o le vasega. III Gälulue i le vasega ¡toa 1. Fai se li› i le ¢gäatotonu o le vasega. 2. Sau se to⁄tasi mai vaega ¤se¤se i totonu o le li›. 3. Auaua‹ ona fa⁄matala manatu mai väega. 4. Tusi i lalo ni manatu fa⁄opoopo ia ›utou tali sa fai. IV Gälulue i ni väega se 5 (aofa‹ o fuaifipu o le pese) 1. Vaevae le vasega i ni väega ae ia ta‹ to⁄fä tamaiti i le väega 2. Tofu le väega ma se fuaifipu o le pese ma le tali. 3. Toe faitau lëmü ta‹to⁄tasi le pese. 4. Tofu le tamaitiiti ma le galuega o mea nei na te faia i la latou fa⁄talanoaga a. ⁄umai le aotelega o le uiga o lea fuaifipu e. fa⁄feso›ta‹ / fa⁄tusatusa ni mea o i le fuaifipu ma le tali, i mea ua iloa e le tamaitiiti i. fai se fesili i se mea o i totonu o le fuaifipu o. fa⁄matala le fa⁄sologa o manatu i totonu o le fuaifipu 5. Fa⁄matala i le vasega atoa galuega a väega ta‹tasi ma talanoa i ai.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

9

ÄUTALAGA 1

V Fa⁄aogäina o le fa⁄fanua 1. Fa⁄aogä le fa⁄fanua o Sämoa e fa⁄sino ai nofoaga olo› a⁄fia i le pese 䊑 O le papa i Taå (Taga) 䊑 O le faga i Lalau (Siuvao i le va o Falelima ma Fagafau) 䊑 O le papa Gälagala (Fagalii) 䊑 O le Päsopo‹a (Tufutafoe) 䊑 O Falealupo 䊑 O Vailoa i Palauli 䊑 O le ana (Tufu) 䊑 O le fafä (Falealupo) ma Tufu 䊑 O le togäfau faitala (Sili Savaii) 䊑 Itülagi 䊑 Tuläfasä (Falealupo) VI Fa⁄sologa o le pese i ona väega 1. Galulue i väega ta‹ to¡lima. 2. Fa⁄vasega mai fa⁄ta⁄tiaga o manatu o le fatupese i fuaifipu ta‹tasi. O lona uiga, o le ä le manatu ⁄utü i fuaifipu ta‹tasi; o le ä le fa⁄sologa o manatu i totonu o le fuaifipu.

10

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

MANATU

FAflTULAGAGA

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Le mavaega e a Tavita ma Ionatana fluë loto e ua nutimomoia Ua fa⁄pena oe le manamea Oi talofa ›le¡ tete¡ O lofi fatu e ua ta¤ E väivai ai le tino O le uö moni fluë ›le¡ lilo

9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Ia malie lou finagalo i lafi fa⁄tali Ua lumäfale i moana ae tua i le papa E lë avatu o ni mäsei ae tufi ni lelei Pei o le fipu ua naumati o le nufi nei O nai afi fipu tafitino O faiva o Fiti ia lililo E mägalo mea uma I lo tä so›tino

17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24.

flumai o Mësepa tä mävae ai fluë le loto e ua liu suävai O lau teu fa⁄aloalo o lenei ua i lofi fatu O le ma⁄ sälafa ua e tufi ai afi Malie o le papa i Taå Ma le faga i Lalau Le papa i Gälagala O le togäfau e, faitala

25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.

E lë galo oe i le agaga Pe ¡ ifi lenei soifua O le mävaega lea i Tuläfasä O le afiafi i Sisifo E te alala ai fle a ou tu mai i le vaveao i Sasa¤ O afi lenä e te tagoseu ai

32. 33. 34. 35. 36. 37. 38.

Lafi lüpë ›le¡ e sola Ma fa⁄ifo ane i le fafä ·le¡ e talafulu i le ana Na moe ai o le tama A iai o ni ou alofa Tu mai i le Päsopo‹a Lia‹ mai ai lou solosolo e, töfä!

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

11

ÄUTALAGA 1

3. Lïpoti mai i le vasega e se tagata se to⁄tasi galuega a le väega. Ia mautinoa mai : O le ä le agaga o le pese ¡toa? O le ä le agaga o le fuaifipu sa outou talanoaina? O ä aga a le fatu pese e momoli mai le agaga o le pese i ona fuaifipu ¤se¤se? ft. fa⁄sologa o manatu i totonu o se fuaifipu, uiga o fipu ma le fa⁄aogaga o le gagana.

Fa’atinoga 4

§ufaipese 1. Usu fa⁄tasi e le vasega le pese, i ona vaega e fa o se ⁄ufaipese Sämoa 䊑 fa⁄sala 䊑 ¢loto 䊑 ato 䊑 malü 2. Ia iai se fuataimi (fa⁄luma) 3. Fa⁄aogä se fala e ta, po o mea faifa⁄ïli fa⁄neionapo ft.piano, kïtara, selo mf.

Fa’atinoga 5

Iloiloga 1. Talanoa i väega o le Gagana mai tülaga o fipu i se fuaifipu. ft.

Ua

fa⁄pënä

fa⁄ilo taimi

veape

oe

le

manamea.

suinauna muänauna

nauna

Pe iai ni isi fuaifipu e fa⁄pea o latou fausaga i le pese? Fai ni au fuaifipu se 3 e fa⁄pea o latou fausaga. 2. Lisi uma mai veape o i le fuaifipu muamua. 3. O ä fipu e tafi mai ai pe ⁄umaia lagona fa⁄noanoa? Talanoa i fipu:

fluë! e, ft. › lofi loto e’ ‘lafi pele e’ ‘mavaega e’ O ä taimi e fa⁄aogä tele ai fipu ia? Fa⁄aogä fipu ia i sau lava palakalafa.

12

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

4. Liliuga o veape e avea ma nauna, pei o le upu ‘mävaega’. O ä upu ⁄utü ma o latou liliuga e avea ai ma nauna? ft. mävae + ga

veape

mävaega

nauna

O ä ni isi fipu e pei o lea olo› i le pese? 5. O fipu ⁄utü e soso› fa⁄tasi ona avea lea ma fipu e tasi. ft. so›tino = so› + tino. Talanoa i uiga o fipu ta‹tasi ft. so›, tino, ma fa⁄solo ai i uiga o le tufifa⁄tasiga o fipu ia. Tafi mai ni isi fipu e fa⁄pea o latou fausaga i le pese. Fa⁄aogä ni isi o fipu ia i ni fuaifipu ft. tafitino, talafulu, faitala

Fa’atinoga 6

Fa⁄lautelega Mävaega Galulue i le vasega ¡toa. 1. O le ä le mea e tafi o le mävaega? 2. O ai e faia? 3. fliseä e fai ai? 4. O ä ni fipu ma ni fa⁄fipuga e fai ai? 5. O le ä se mea tou te iloa i mävaega e tolu olo› täfia i lalo? 6. Fa⁄logo a o fa⁄matala e le faiä›ga mavaega nei. Galulue i väega. 7. Vaetolu le vasega Väega 1 Mävaega aTävita ma Iönatana (1 Samuelu 20 f42) Väega 2 Mävaega a Iäkopo ma Läpana i Mësepa (Kenese 37 f49) Väega 3 Mävaega a Sina Tapuitea ma To‹vä i Tuläfasä 8. Talanoa i tulaga nei e fa⁄tatau i le mävaega a la tou väega. O ai na faia? O fea na fai ai? fliseä na fai ai? O ä fipu ma fa⁄fipuga na fai ai? O le ä se feso›taiga o lenei mavaega ma le agaga o le pese?

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

13

ÄUTALAGA 1

9. Fa⁄tino le mävaega o fa⁄talanoaina e la tou väega. Mävaega a Tävita ma Ionatana 1 Samuelu 20 f. 42 “Ia iai Ieova i le va o oe ma afi, i le va foi o lau fänau ma lafi fanau e fa⁄vavau.” Mävaega a Iäkopo ma Läpana i Mësepa Kenese 31 f. 49 “Ia silasila mai Ieova ia te i täfia pe¡ ta tëte⁄ ¤se¤se o oe ma afi. Ia tu Mësepa i lo ta va. Ia fai lenei faupu¤ga ma⁄ ma molimau ia i täfia. “ Mävaega a Sina Tapuitea ma To‹vä “A ou tu mai i Sisifo e te alala ai. A ou tu mai i Sasa¤ e te tagoseu ai.” O le tala lena a Tapuitea i lona tuagane o To‹vä.

Fa’atinoga 7

Feliua‹ga Galulue i le vasega ¡toa 1. Galulue fa⁄tasi ma tamaiti i le feliua‹ga o le fuaifipu muamua o le pese i le gagana faigöfie. 2. Liliu ni isi o fipu o i laina ta‹tasi i ni fipu e tutusa uiga. 3. Feliua‹ i ni isi o fuaitau. ft. Gagana o Aso Uma

O i talofa ole¡ tëte⁄.

Gagana Fa⁄aloalo

Ia malie lou finagalo i lafi fa⁄tali

Gagana Fa⁄failauga

Le mävaega lea i Tuläfasä (laina 12, 14)

Gagana Fa⁄fitifiti

E lë ⁄vatua ni mäsei ae tufi ni lelei mf.

Galulue i väega 4. Vaevae le vasega i väega e 4.

14

Väega 1

Fuaifipu 2 Toe fa⁄fipu laina ta‹tasi o le fuaifipu 2 o le solo i le Gagana Faigöfie po o le Gagana o Aso Uma.

Vaega 2

Fuaifipu 3 Feliua‹ pe liliu fipu ia mai laina ta‹tasi o le fuaifipu 3 i a outou lava fipu: laina 17 mävae laina 18 ua liu suävai laina 19 lau teu fa⁄aloalo laina 20 ma⁄ sälafa mf.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 8

Vaega 3

Fuaifipu 4 Liliu le fuaifipu i ona laina taitasi i le agaga olo› fa⁄aogäina ai po o le Gagana Fa⁄failäuga

Vaega 4

Fuaifipu 5 Sui fipu ia olo› i le Fuaifipu 5 i ni isi fipu e tutusa ma o latou fiiga olo› fa⁄aogäina ai. laina 32 lafi lupe laina 33 fa⁄ifo laina 34 talafulu laina 35 Päsopo‹a

Tusitusiga I Fa⁄matalaga o le Gäluega 1: Palakalafa 1. Tusi se palakalafa e fa⁄matala ai le mea e tafi o le so›. 2. Ia tusa ma le ⁄fa itulau le fimi o le palakalafa. 3. Ia aofia fima väega nei i lau palakalafa: a. O le fipu olo› fa⁄matalaina ft. O le so› o se.... e. O le ⁄u¡iga e aofia ai ft. O le so› o se mafutaga a ni fa⁄potopotoga tetele.... i. O ni fa⁄ta‹ta‹ga ft. O le so› o se mafutaga a ni fa⁄potopotoga tetele e pei o ⁄utalavou, nufi, ä›ga mf. o. O tulaga patino e aofia ai, e pei o ni fa⁄tinoga, fa⁄sologa, fa⁄aloaloga, ma a⁄fiaga u. O ni täua. 4. Ia fa⁄solo fa⁄pea lau palakalafa: Manatu tomua

O le fa⁄matalaina o le so› (a,e,i,o i luga)

Manatu ⁄utü ma fa⁄ta‹ta‹ga

O ni täua o le so› ( u o i luga)

Manatu lagolago

O ni fa⁄lautelega, fa⁄ta‹ta‹ga mo täua ua tafia ft. mo ë ⁄uai ai, o mea na fa⁄tino e fa⁄iloa ai täua o le so›.

Manatu e fa⁄iu ai

O se fuaifipu po o ni fuaifipu e fa⁄ifi ai ft. aotelega o täua o se so›; o se fautuaga; o se mo›mo›ga mf.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

15

ÄUTALAGA 1

II

Tapenaga mo tusitusiga

Tautala 4,3,2 minute 1. Fa⁄aogä ni li› se lua ia iai uma le vasega. O le ⁄fa o le vasega e i le li› i totonu. 2. O isi tamaiti e i le li› i fafo, ae paga ma isi o i le li› i totonu. 3. Ia fa⁄fesäga‹ päga. 4. §mata i le li› i totonu. Fa⁄matala i lau päga le mea e tafi o le so› i le 4 minute. Mafaufau i väega e tatau ona aofia i lau fa⁄matalaga ma le fa⁄sologa. 5. Fa⁄ta⁄milo le li› i le itü taumatau pe lua sitepu. 6. Tautala pea le sa tautala muamua i le 3 minute e fa⁄matala le so›. 7. Fa⁄ta⁄milo le li› i le itü taumatau pe lua sitepu. 8. Tautala pea le sa tautala muamua i le 2 minute e fa⁄matala le so›. 9. Fa⁄solo i sitepu fima o i luga; ae tautala e o i le li› i fafo i le 3, 2, 1 minute. III 䊑

IV 䊑

V 䊑

16

Tusitusiga muamua Tusi lau palakalafa i sona tapenaga muamua Iloiloga o le tusitusiga muamua Ave i lau päga e faitau ma aumai ni fautuaga i väega nei: 䊑 manatu fa⁄alia 䊑 fa⁄vasëgaga 䊑 feso›ta‹ga o fuaifipu 䊑 fipu ma o latou fa⁄aogaga Teuteuga Fa⁄aogä fautuaga e teuteu ai lau palakalafa. Ave i le faiä›ga kopi uma e lua o lau palakalafa e aofia ai ma fautuaga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 9

Galuega tusitusi fa⁄opoopo 1. Tusi se palakalafa e toe fa⁄matala ai le uiga o le pese. 2. Tusi se tala o se so› sa e ⁄uai mo se nusipepa. 3. Tusi se tusi fa⁄fetai i e na talimälö i le so›. 4. Tusi se fa⁄salalauga i le nusipepa e fa⁄fetai ai i e na talimälö i le so›. 5. Galulue i väega ta‹to⁄lua. Fatu se pese e lua ni ona fuaifipu e fa⁄mävae ai i se so›. 6. Tala toe fa⁄matala. Toe fa⁄matala mai i au lava fipu le so› i le va o nufi olo› i le pese. Po o: Tusi sau tala fa⁄pea o oe sa e iai ma e molimauina va⁄iga fima o le so› a nufi e lua. Aotelega o va⁄iga o le so›. 7. Fa⁄uigaga: Fa⁄feso›ta‹ i se palakalafa se tasi le mävaega a Tävita ma Ionatana ma le so› a nufi e lua. 8. Fa⁄fipu le talanoaga i le va o Tävita ma Ionatana ina ole¡ taumävae. Fa⁄fipu i au lava fipu ma ou lagona mai lou mälamalamaga i le ⁄utü. 9. Fai sau TAUTALAGA e fa⁄alia ai le agaga fa⁄fitifiti ona o se taumafaiga väivai. (O oe o le tinä Vailoa). 10. Tusiga o Lïpoti. Tapena sau lipoti fa⁄pea sa e auai atu i le so› lea. Manatua e aafia itu nei: O le ä? O ai? Anafea? I fea? flisea? 11. Tusi fa⁄fetai: Fa⁄pea o oe o le kapeteni o le Sau⁄i (aukilikiti a Falealupo). Tusi sau tusi fa⁄fetai i le kapeteni o le Faifaiaso Palauli e fa⁄fetai i ai mo le tali leleia o outou.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

17

ÄUTALAGA 1

Fa’atinoga 10

Gäluega fai 1. Gälulue taito⁄lua e tusi mai se ata o se ¡iga e lumäfale i le moana ae tuäfale i le papa. 2. Gälulue le vasega ¡toa e fa⁄tino se fa⁄äloaloga fa⁄sämoa sa fai i le so›. ft. 䊑 ⁄iavä, si‹laulau, ta‹gäsua m.f. 3. Gälulue i väega e fa⁄tino le folafolaga o se fa⁄aloalo sa fai i le so›. 4. Tusigäata: Väega 1 — Tusi le ata o se papa olo› täfia i le pese. Väega 2 — Tusi le ata o le faga Väega 3 — Tusi le ata o le togäfau Väega 4 — Tusi le ata o le mävaega i tuläfasä Väega 5 — Tusi le ata o Tapuitea i le vaveao 5. 䊑 䊑 䊑 䊑

Fa’atinoga 11

Meataulima flumai sau lä⁄u (fau) ma se sapelu mo le tägäpate. flumai ⁄pa pulu o pulumämoe mo polo kilikiti flumai lä⁄u mo tägäpaopao flumai ›fe ma se seleloi ma mätau mo le faugäofe fägota.

Su¤su¤ga Aotele mai le pese ¡toa i au lava fipu. Ia aofia ai le mäfua⁄ga, uiga, väega & itü¡iga gagana olo› iai i le pese. Ia aofia ai foi le feso›ta‹ga o le pese ma le täua o le so›. 150 – 200 fipu.

18

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 2: Fa’atinoga 1

LE VAFEÄLOA’I (VÄTAPUIA)

O le ä le vafeäloa‹? O le va i le gagana faigöfie, o le avanoa ua tuä›i ai le isi mea ma le tasi e pei o le avanoa o kesi e lua, mf. A fuatia fo‹ le va o le isi mea ma le tasi ona iloa ai lea o le mamao po o le latalata. E mafai fo‹ ona tafi o le äva. ft. Ua äva le täpuni o le pusa mf. Peitai, ¡fai loa ole¡ tautala i le va e tusa ma le faafeagai ai ma le faatinoga e le tagata soifua i ona tafa e fia, ona mautinoa lelei ai lea, e faalagolago le tafileleia po o le tauleagaina o soo se tagata ola, i lana tausiga lelei o le va (va feäloa‹). E lë gata la i lenä, ae ao lava ina mälamalama le tama ma le teine Sämoa “o le vafeäloa‹ po o le vatapuia”, o le pa lea e lë tatau ona sopo‹a, e teufatu ma tausi i ai e puipui malu ina nei sätia ona o le faatamala. E mafai ona atagia le tausia lelei o le va fealoa‹ i lau gagana, faatasi ma au gäluega faatino. O le mafua⁄ga lenä e faaosofia ai le tagata i lona fia fai mea lelei ma lona fia tagata iloa i mea matagöfie ma täua i lona tuä›i, ona o lana tausiga o le va. E mafai ona iloa i lana savali, lana tu, nofo, tautala ma ana mea e fai. O vafealoa‹ po o vätapuia nei e ao ina faapelepele ma tausia lelei ina nei faaleagaina: I.

va o mätua ma fänau

II. va o le tuagane ma le tuafafine III. va o le matai ma lona ⁄u¡iga IV. va o le tamälii ma le tuläfale

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

19

ÄUTALAGA 2

20

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 2

I. Va o mätua ma fänau E iai le fuaitau faapea: “E fafaga tama a manu i i⁄ ma fuga o lä⁄u ae o fänau a tagata e fafaga i upu ma tala.” O le auala lea e pululima ai e le Sämoa lana fänau. E faatonu ma a›a› ina ia tautatala faaaloalo ma mïgao. E lë gata i lea ae faatonu fo‹ i le tu, nofo ma savali. ft. flua e te tautala tu ma tagata. ‘ flua e te ⁄i savali.’ flua e te tautala ma le mama.’ ma le anoanoai o tu ma aga e faasino e le matua auä lava le tülaga o le tausiga o le vafeäloaloa‹. E lë gata i lea a o galuega fai. ft. O tama e fägogota, fai maumaga, teine fai laufala, lalaga mf. Oloo faamanino ma faamamafa mai fo‹ e le Tusi Paia, le alagätatau ona iloa lelei e le fänau le vafeäloaloa‹ ma mätua. “Ia e ava i lou tamä ma lou tinä ina ia faalevalevaina ai ou aso i le nuu ole¡ fo⁄iina mai e Ieova lou Atua ia te oe.” E ao ina mälamalama tamaiti, e iai taunuuga o le vafealoai. §fai e tausia ma faataunuuina lelei, e manuia, auä soo se mea lava e fai ft. laulauina o le taumafataga, gäsesega, faiga o le vai fafano mf. o avanoa ia e mafai ona faamanuia ai e mätua fänau ona o le lelei o le faatinoga o le vafeäloaloa‹ lea, ae ¡fai ole¡ solia le va lea ona taunuu lea i le malaia. II. Va o le tuagane ma le tuafafine O le vafeäloa‹ o le tuagane ma le tuafafine i le tausiga e leai sona ¤se¤sega ma le vafeäloa‹ o fänau ma mätua. E faaeteete gatä ma ilitata i ai le tagata ona e iai ona tapu ma taualoa. O le ala lea e galue ai le tuagane e faamalie, faapelepele ma faataunuu ma le faamaoni le tausiga o le va lea auä e mamala. E ao ai i le tuagane ona ola ma oti mo le puipuiga o lona tuafafine po o lana feagaiga. O le mea uliuli i le mata o le tuagane lona tuafafine. O le mafuaaga lea e mu ai ona mata i le faataunuuga o lana tautua aemaise o le mata⁄lia i lana puipuiga ona o lona agaga maualuga ia faaipoipo lelei lana feagaiga. E lë gata ai la i le faaeaea o le tuagane i le taimi ae lei nofotane ae faaauau lava seia oo ina tuua lenei ölaga. O le va feagai ai fo‹ la o le tuafafine ma lona tuagane e maualuga aua o lona faamoemoega lea i soo se mea. O mea sili fo‹ e fai e le tamaitai mo lona tuagane auä lava le söloga lelei o lo la va nonofo ai. III. Va o le matai ma lona auaiga O le vafeäloa‹ o le matai ma lona ⁄u¡iga e tatau ai ona tutusa tagata uma o lona ¡iga i lana vaai ae le faapito. O le matai o ia o le tausi mea a lona aiga; e ao lava ina tausia i le alofa ma faapalepale lona ¡iga ae le› le säuä. Soo se matai e lelei lona va ma lona ¡iga e filemu ma fai mea lelei i ai lona ⁄u¡iga i lea tülaga; e le tatau ona faalogologotigä pe vaavaai laumata ae o le va e tatau ona faamafanafana, fesoota‹ ae le fesopoa‹, fesäla‹ ma fetä⁄ia‹.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

21

ÄUTALAGA 2

22

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 2

IV. Va o le tamälii ma le tuläfale O le va po o le feagai ai o le tuläfale ma le tamälii, o se tülaga aloa‹a ma le mata‹na i tu ma aga a o tätou tagata. O se tülaga ogaoga fo‹ pe ¡ vaai i le tülaga o tiute fai o le tuläfale. E lë gata ina avea ma fofoga o le tamalii ae o ni isi o ana nafa tauave e mata mea lelei mo le tamälii auä a mäe⁄, ona teu fo‹ lea o ia e tusa ma lana galuega sa fai.

Fa’atinoga 2

Fesili/fautuaga/manatu 1. Tali mai i le palakalafa “Po o le ä le vafealoa‹?” 2. E täua tele faamatalaga i va nei ona e mafai ona faapea ane, o le faatäuaina ma le tausia o va nei o le fatu lea o la tätou faasamoa. ft. Pe sa› se manatu faapea o ni isi o poutü o la tätou faasämoa o le ¡lofa’, ‘fa⁄aloalo’, ma le ‘tautua’. O nei mea uma e fesootai atu i le vätapuia. O lona uiga o le faatinoina o le alofa, fa⁄aloalo ma le tautua e faalagolago pe fesootai atu i vatapuia ia. O ä tätou aganuu ma agaifanua uma e poupou i le vätapuia e afua ai ona faatino la tätou faaaloalo, alofa, ma tautua.

Fa’atinoga 3

Talanoaga: 䊑 䊑 䊑

Vaevae le vasega i väega e ono Faatino faatonuga o i lalo. Manatua le vafeäloa‹

Faatonuga: 1. Fa⁄äfe le faife⁄u e taumafa, 2. Su¤gätapaa 3. fli⁄igaga 4. Asamoga 5. Toma⁄ga 6. Faanoi ua e ma‹ 7. flisi i lau uö i lana mea⁄i 8. Fai i ou mätua o oe e te fia alu i fiafia a lo ›utou nufi ma le malaga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

23

ÄUTALAGA 2

Tusigä Palakalafa Fa⁄aogä lau api Faamatala mai le va tausi o le tama ma le teine I mea nei; 䊑 lavalava 䊑 mea⁄i 䊑 tä¤lega 䊑 galuega 䊑 tausuaga 䊑 fe¤se¤sea‹ga Ua aafia le vafealoaloa‹ o le tama ma le teine. Toe tusi i lau api le talanoaga a le teine ma lona tuagane. Manatua le va. Sina:

Sole Pae, alu muamua e fai le mea⁄i ona e alu ai lea i tou ta⁄loga

Pae:

Alu i ai se isi e fai

Sina:

Ua tai oso oso mai lou gutu ona ou alu atu lea ta i le salu lea.

Pae:

A leai se isi e faia le mea⁄i, mälölö.

Sina:

Toeitiiti ona ou alu atu lea po lou gutu.

Pae:

Ia sau pe lë oso ai se tipolo i lou mata. [Na tagi Sina]

24

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 3: Fa’atinoga 1

LÄflU O LE §IGA

Lä⁄u O Le §iga E mälie, ma suamalie le ¡iga moni. Ou te mimita i lofi tupu⁄ga, o afi o le Sämoa ma Amerika. O Tapalua Ki o le matai, ma Lölua lona faletua. E to⁄fä la läfia fänau. O la la tama matua, o Ioane, soso› ma Mele le teine. O tua o Mele, o Nina a o le uii o Iäkopo lofi tamä. O le 2000, na maliu ai Tapalua, a ua 66 tausaga o lona soifua. Olo› soifua pea Lölua ma o le matuatausi. O Ioane, oloo ⁄vea ma pätele ma oloo galue nei i Niu Sila.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

25

ÄUTALAGA 3

O Mele na usu mai i ai Sefo Pöpea fa⁄e¤ le gafa o le teine o Ma‹mau. Ua maliu foi Sefo. O Nina, oloo nofotane i Tutuila iä Seufi ma ua to⁄lua la läua fänau teine, o Selau ma Afe. O lofi tinä, o Lynn. Na sau i Sämoa o se pisikoa faiaoga o le Faasaenisi, a o aso na o le malaulau o le penisina a Iäkopo. E to⁄fä i mätou; e papa¤ James, Loretta ma Rose Marie, ae tofilua la ma mäopo ma lofi tamä. Ou te uliuli, ae ou te lë po lago. O afi o le aliio¡iga. Ou te fia ola pea i Sämoa, ma oti i Sämoa. Ia ⁄vea foi le igoa, §rona ma faata‹ta‹ga lelei i fänau a le nufi.

Fa’atinoga 2

Talanoaga 1. O le ä le faiä a Ioane iäTapalua ma Löfia? 2. O le ä le tafi fa⁄aloalo a Ioane i ona mätua? 3. O le ä le tafi a Tapalua iä Ioane? 4. O le ä le tafi a Lölua iä Ioane? 5. O le ä la le tafi a Tapalua ma Lölua iä Ioane? 6. O le ä le fäiä a Tapalua ma Lölua iä Ioane, Mele, Nina ma Iäkopo? 7. O le ä le tülaga o Ioane i le fänau? 8. O le ä le tülaga o Iäkopo i le ¡iga? 9. O le ä le tülaga o Lölua i le ¡iga? 10. O le ä le fäiä a Ma‹mau iä Mele? 11. O le ä le tafi a Selau iä §rona? 12. O ai na tusia le tala o le ¡iga o Tapalua ma Lölua? 13. Ua fia ni tupulaga a Tapalua ma Lölua? 14. O le ä le tülaga o le suafa Tapalua i le ¡iga ma le nufi 15. Afai o Tapalua o le matai täua o le nufi, a potopoto faletua ma tausi, o lë fea väega o le fale e tatau ona nofo ai Lölua? 16. A potopoto le aualuma, o fea e nofo ai Mele? 17. A potopoto le nufi ae afio ai Pätele Ioane, o fea e nofo ai? 18. O ai tagata¤se o le ¡ga? 19. O le ä le fäiä a ia tagata i le suafa Tapalua? 20. O ai tagata moni o le ¡iga? 21. E iai ni tamafai? 22. O ai le nofotane, o le fuaimamao? 23. O ai la tagata totolua o le ¡iga?

26

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 3

Lä⁄u O Le §iga FÄIÄ A TAGATA O LE §IGA

䉱=䊊

Tapalua

䉭

䉱=䊊

Ioane Sefo Popea

䊊

䉭=䊊

Mele

䉭=䊊

Niko

Seufi

Nina

䊊=䉭 䊊

Maimau Selau

Faamaile

Lölua

䊊

Meäpusi

Rapi Afe

䉭=䊊

Iäkopo

Lynn

䉭 䊊

䊊 䊊

§rona James Loretta Rose Marie

䉭 Ki

FAflMATALAGA

䉭 tane (ola) =

䉱

䊊

䊉

tane (maliu)

fafine ola

fafine oti

usu pai iä läfai tupuga mai (faaee le gafa o ...)

Fa’atinoga 4

Vaai i le Lä⁄u o le ¡iga o Tapalua ma Lölua Faatonuga: Nonofo ta‹toatolu fa⁄lapotopoto 䊑 Vaevae fesili o le talanoaga i vaega (itulau 26) 䊑 Tali mai fesili ma faamaumau 䊑 Lipoti auaua‹ i le vasega

Fa’atinoga 5

Fäiä Ma Le Matai O tagata uma o le ¡iga e i lalo o le va⁄iga a le matai. O i latou uma o le fänau a le matai, auä o lo latou faasinomaga lënä i totonu o le nuu, peita‹ e ¤se¤se tafi po fäiä o tagata o le ⁄iga (⁄u¡iga) i le matai. Faataitaiga: 1. suli moni o le ¡iga

= sulitupolata

2. suli tamafai o le ¡iga

= suli sa›tä

3. faiavä & nofotane

= suli tüpolo

4. Tagata¤se

= suli tüpea

䊑 䊑 䊑

Vaai i le lä⁄u o le ¡iga o Tapalua Ta‹toaono faafesäga‹ Faatutumu avanoa i fäiä sa› a tagata ua täfia ma le matai (Faaaogä lau ⁄pi)

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

27

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 6

1. Mele

=

2. Iäkopo

=

3. Ma‹mau

=

4. Sefo

=

5. Lorretta ma Selau

=

6. Seufi, Lynn, ma Lölua

=

7. Faamaile, Meäpusi ma Ki 2

=

Tufi fa⁄tasi le vasega ma talanoa ma le faiäoga Talanoa i uiga o upu fou o i lalo: 䊑 matai (alii/tulafale 䊑 䊑 ⁄u¡iga 䊑 䊑 matuatausi 䊑 䊑 aualuma 䊑 䊑 fa⁄e¤ le gafa 䊑 䊑

Fa’atinoga 7

taule⁄le⁄ faasinomaga suli alii›¡iga uii fuaimamao

Olaga O Le Tagata Faataitaiga:

Faasologa Faigofie

pepe (tama)

tamaitiiti

taule⁄le⁄

Matuatausi

toea‹na

faamatuätagata

Fa⁄solo mai le olaga o le tama‹ta‹ (teine)

28

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 8

Ulufalega O Le Olaga O Le Sämoa Tamaitiiti

Teineitiiti

A›ga

A›ga

Fa⁄taulele⁄

Aualuma Sikolasipi Matai

Faife⁄u Matai

Faletua Tausi

flugafaapae Faipule Faitulafono

Fa’atinoga 9

Va⁄i I Le Fa⁄tulagaga O Ulufalega O Le Sämoa Fa⁄tonuga: 䊑 Fai väega e 4 a le vasega 䊑 Talanoa i tali o fesili ma fa⁄maumau Tali na› fesili a la outou väega Fesili: Väega 1: 1. A uma lau a›ga, o lë fea o ulufalega na e te fia ulufale i ai? Aiseä? 2. O ä uma suiga (laasaga) o le olaga e aofia i le olaga fa⁄tamaitiiti? Väega 2: 3. § ™ ulufale atu i le fa⁄taulele⁄ po o le aualuma (tamaitai) o ä ni tomai e a›a›ina ai? 4. O ä nafa a le aualuma e täua tele i le ¡iga Sämoa? Väega 3: 5. fliseä e matuä tatau ai ona muamua ulufale i le fa⁄taulele⁄ po o le aualuma a o le‹ ⁄vea ma matai? Väega 4; 6. O ä ni aafiaga o tagata o le ¡iga pe ¡ fai o le matai, e fa⁄pito manü iä Tasi? 䊑 Tufifa⁄tasi le väega: 䊑 Auaua‹ väega i luma o le vasega e fa⁄matala tali o ä latou tala. 䊑 Sii tali o fesili i ⁄pi 䊑 Ao ma togi 䊑 Fai fa⁄sa›ga GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

29

ÄUTALAGA 3

Fa’atinoga 10

Fa⁄tonuga: 1. 䊑 䊑 䊑 䊑 䊑

䊑

Tusi lelei i lau ⁄pi le LÄflU o lou §IGA Ia amata mai i le tamä o le täma o lou tamä po o lou tinä foi. O lona uiga ia 4 (fa) tupulaga. Fa⁄aogä fa⁄iloilo o ali‹ ma tama‹ta‹ Fa⁄matala mai le LÄflU O LOU §IGA, i ni palakalafa se lua. Tusi ni au fesili se lima i le Lä⁄u o lou Ä‹ga Fai paga; faafesäga‹. Fai auaua‹ i lau paga au fesili e lima, ae tali mai e ia. A uma au fesili, ona fai auaua‹ mai foi lea o fesili e lima a lau paga ae tali oe. E tatau ona ⁄ve i lau paga le Lä⁄u o lou §iga, e vaai i ai ma tali mai i au fesili. Faitau i lau paga le tala tusia o le La⁄u o lou ¡iga ae faalogologo ia. Fesuia‹.

2. Vaai I Le Lä⁄u O Le §iga O Tapalua & Lölua Faamalamalama i lau vasega uiga ma feso›ta‹ga o tagata e mafua mai i upu nei: 䊑 tausoga 䊑 osi¡iga 䊑 feagaiga 䊑 malosi o le ¡iga 䊑 faiävä 䊑 vätapuia 䊑 nofotane 䊑 nafa o le ¡iga 䊑 mäupaolo 䊑 measina 䊑 tu ai le tuaniu 䊑 Faaaogä upu na i ni au lava fuaiupu, a ia maua lelei le uiga. 䊑 Ao ⁄pi ma togi. Ia manatua ni fasa›ga e fai

30

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 3

3.

Faitau Le Tala (Gafa) O Le §iga O Tala Ma Lupe Ia E Mälamalama Ona Tusi Lea O Le Lä⁄u O Le §iga O Le Tagata Ia.

Na usu Tala iä Lupe fa⁄e¤ le gafa e to⁄tolu le fanau; o Manu le tama, I¤ le teine, ma Ne‹ le teine. Ua maliliu uma seivagana Ne‹ olo› ola. Usuia I¤ e Nuu ona maua lea o le teine o Tauvela. (maliu e lei nofotane) Usuia Ne‹ e Falao faaee le gafa o le tama o Motumotu. Usu Motumotu ia Ta¤leasaasa ona maua lea o Teuila FAAAUAU E ·E LE LAflU O LE §IGA O TALA MA LUPE

䉭=䊊 䉭

GAGANA SÄMOA

䊊

䊊

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

31

A¯utalaga 4: Fa’atinoga 1

FAflFANUA

Gäluega §mata 1. Talanoa ma lau päga i ni mea ua lua iloa ia Sämoa ma ona laufanua ft: motu

— — — — —

aofa‹ga igoa itulagi e iai mata⁄ga e te lua iloa aofa‹ga o tagata

2. Tusi sa lua ata e fa⁄vasega i ai matäfipu na lua talanoaina. Ia fa⁄aogä ni li› po o ni pusa fo‹ ma ¡ü e fa⁄iloa mai ai le feso›ta‹ga o väega o ni matäfipu na lua talanoaina ft. SÄMOA

Fai sa lua lipoti i le vasega e uiga i la lua ata 3. Talanoaga a le vasega ¡toa. 䊑 Fa⁄logologo i lipoti a isi vaega 䊑 O a ni tulaga e tutusa/eseese ai ma la lua ata? 䊑 Faapipii uma a tou ata i se itu e tasi o lo tou potu. Tou te toe foi mai i ata nei pe ¡ maea lenei äutalaga e faatusatusa se suiga o lo tou iloa ole¡ iai.

32

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

Tufutafoe

Papa

Itu Asau J.S.S.

Sataua

Vaisala

Auala

Asau

Falelima

GAGANA SÄMOA

ITU O TANE No.2

Aopo

Taga

Palauli Sisifo J.S.S.

Gagaemalae Salailua

Savaii Sisifo J.S.S.

Sagone

Letui

Itu O Tane No.2 J.S.S.

SAVAII SISIFO

Faiaai Fogasavaii/Vaipua

Samata luta

Samata itai

ITU ASAUŁ ITU ASAU No.1 Neiafu No.2

Falealupa

Sasina

Tutaga Saleaula

Patamea

Gautavai Gataivai Puleia

Palauli Sili

Satupaitea

Paiauii J.S.S.

Tatua

Faleu

Samatau

Siufaga

AANAŁ No.2 Pata

Satuimalufiluti Apolima uta Aana No.2 J.S.S.

Utualii

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA Matautu

Savaia

Safaatoa

Faleaseela

Aleisa

Saanapu

Sataoa

Safata J.S.S.

Tafitoala

Valee

Lotolaga

SAFATA

Apia Laulii

Saoluafata

Solosolo Salelesi Anoamaa J.S.S.

Luatuanuu

Falefa

Faleapuna

Lufilufi

Upolu Island

Siumu

Mulivai

Vaovai

Poutasi

Palalaua J.S.S.

FALEALILI

Matatufu

LEPA/LOTOFAGA

Tiavea

Saleapaga Sapoe Lepa Satalo Lotofaga Aufaga Sapunaoa Lepa/Lotofaga J.S.S. Salesatele Salani

Nene

Falealili J.S.S.

Satitoa Ulutogia Vailoa Lalomanu

Lotopue

Saleaaumua

Samusu Aleipata J.S.S.

ALEIPATA

Fagaloa J.S.S. Lona ANOAMAAŁ Uafato No.2 Taelefaga FAGALOA

Sauano

VAIMAUAGA ANOAMAAŁ Lalomauga Manunu No.1 Falevao

Faleata J.S.S.

Vailea

Faleula Saina Vaigaga Vaiusu

FALEATA

SAGAGA

Salamumu

LEFAGA Lefaga J.S.S.

Falelatai

AANA No.1

Leauvaa Tuanai Levi Afega Malie

Sagaga J.S.S.

Saleimoa

Leulumoega

Faleasiu Fasitoo uta Nofoalii Fasitoa tai Vailuutai Satapuela

Aana No.1 J.S.S. Mulifanua

Manono uta

Salua

Manono Is.

lim

o Ap

t ai

r St a Apolima Is.

Salelologa

Salelavalu

Mataaevave J.S.S.

FAASALELEAGAŁ Safotulafai Sapapalii No.1 Lolamaiava

Saipipi Amoa J.S.S. Saasaai Faga

Lano

Asaga

Puapua

FAASALELEAGAŁ No.2

ITU O TANE No.1

Samalaeulu

Vaipouli College

Itu O Tane No.1 J.S.S.

Laumoli

PALAULI

Safune

Samauga

Safotu

ÄUTALAGA 4

33

ÄUTALAGA 4

Fa’atinoga 2

Fa⁄logo Talatuu 1. Talanoa i le vasega ¡toa. a. O le ä le uiga o le talatufi? e. O ä ni talatuu ua tou iloa? i. Fa⁄matala vave lava ni talatuu ua tou iloa i le vasega. o. O ä ni täua o le talatufi? u. O ä ni väega e maua i se talatufi? E fa⁄pëfea ona fa⁄solo nei väega? 2. Fa⁄logo i se talatufi a. Fa⁄logo a o fa⁄matala e le faiä›ga le talatufi i le mäfua⁄ga o le igoa o Sämoa. e. Mäfaufau i le uiga ma le fa⁄matalaga o le ala na maua ai le igoa o Sämoa. i. Gälulue i päga 䊑 Fa⁄matala e le isi ae fa⁄logologo le isi i le talatufi mo le 3 minute. 䊑 Fesuia‹ päga. Toe fa⁄matala e lea sa tautala muamua le talatufi i le 2 minute 䊑 Fesuia‹ päga. Toe fa⁄matala e lea lava sa tautala le talatufi i le 1 minute.

Talatufi i le igoa Sämoa (Mäfua⁄ga) E tele tusi ma ni tala tufitaliga e maua i ai lenei väega ma e ¤se¤se fo‹ e pei lava o taofiga o le atunuu. A ua filifilia le Tala i lalo i se manatu e fa⁄auau ai pea le sao täua o se tasi o tamä matua o le Matägaluega ua i le lä itü o le vai, e pei o ona mo›mo›ga ia fa⁄auau pea le täua o talatufi a Sämoa mo Sämoa i le Itülau muamua o lana tusi.

Mäfua⁄ga O Le Igoa O Sämoa O le tala na tusia e le afioga a Gätoloaifä⁄na Pesetä S. Siö ua tufimälö. “Sa iai le ulugäli‹ o Papa le tane a o ‡le¤le le fafine i Manu¡. Sa o› ina ma‹ ‡le¤le i lona ma‹taga ona silasila mai lea o Tagaloaälagi i le manava o Eleele o gaoioi pea lona moa pe a ta⁄tia e mälölö, ona saunoa mai lea o Tagaloaäagi i lea ulugäli‹. “Ele¤le ¡fai e te ola a o se tama ona fa⁄igoa lea iä Moa, e fa⁄manatu ai le moa o lou manava e gaoioi pea pe¡ e mälölö.” Sa o› loa ina ola ‡le¤le o le tama, ona tü mai lea o Salevao o le aitu ma fa⁄pea mai i le ulugäli‹, “Fa⁄igoa lä‹a le tama iä Moa, e tusa ma le finagalo o Tagaloaälagi.” Sa fa⁄pea loa ona fai, ona fa⁄logo lea o i latou i le vivini o manu i le vaeluapo ona fa⁄pea lea o Salevao “Ia fa⁄igoa 34

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 4

foi manu la ua vivini mai o moa e pei o le tama auä ua faailoga e ia manu le fanau mai o le tama i lo latou vivini”, ona fa⁄igoa foi lea e le ulugäli‹ ia manu ua vivini mai o moa, ona faapea lea o Salevao, “Ua uma ona ou foaina i le papa le vai e fa⁄tä¤le ai le tama, o lea, o mai tatou o e fa⁄tä¤le le tama i le vai.” Sa ö loa i le vaveao le ulugäli‹ ma Salevao fa⁄tä¤le le tama i le vai, ona fa⁄pea atu lea o Salevao. “O le vai lenei ia Sä iä Moa.” ona igoa loa lea o le vai lenei o Sä ia Moa a fa⁄pufipufi o Sämoa. Sa ¡mata ona fa⁄solo le gafa o lenei tama o Moa ma maua ai le Tuimanu⁄ i Manu⁄, i le ua amata ona fa⁄sa i Manu⁄ ona toe tafi le manu le lä o le moa, ona sa suafa ai lo latou Tuimanu⁄, a ua tafi loa o le manu i Manu⁄ ua oo mai i le aso nei”. Mo faiä›ga: O le ä le afaina foi pe¡ e faamatala le Sa Moa a Lufasiaitu auä o le isi lena tala i le mafuaaga o le igoa Sämoa ma atonu o le tala lenä a le Itü Sisifo. E taofi foi o le ¤se¤sega o ia tala e le täua, a o lo latou mau i ia tala e täua.

Fa’atinoga 3

Fa⁄lautelega 1. Gälulue i ni vaega ta‹ to⁄fä 䊑 Talanoa ma fa⁄tumu e outou lava le talatufi i ona ⁄utü ma lo latou fa⁄sologa. 䊑 Faitau i le talatufi ua tusia e fesoasoani ia outou. 䊑 Fa⁄ta‹ta‹ga: Fa⁄sologa Vaega 1 — Vaega 2 Vaega 3 Vaega 4 䊑 䊑

Täua Palakalafa 1

Ua na › se fa⁄ta‹ta‹ga ae filifili outou pe fia väega, fa⁄sologa, ma le täua o vaega taitasi. Lipoti i le vasega.

2. Fa⁄logo ma tusi i lalo 䊑 Toe fa⁄logo i se isi talatufi i le mäfua⁄ga o le igoa o Sämoa o faamatala e le faiäoga 䊑 Tusi i lalo väega olo› e mätauina o le talatufi a o e fa⁄logologo. 䊑 O ä ni mea e tutusa pe ¤se¤se ai talatufi e lua ua outou fa⁄logologo ai?

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

35

ÄUTALAGA 4

3. O Igoa o Motu o le Atu Sämoa Ua maua le mäfua⁄ga o le igoa Sämoa, e talafeauga foi ona se‹ fa⁄lautele ia atagia se mäfaufauga fa⁄pogai, i le mafua⁄ga o le fa⁄igoaina o motu o le Atu Sämoa. 䊑 O le igoa Savai‹: O le ulugali‹ o Sa le tane a o Vai‹ le fafine. 䊑 O le igoa Upolu: O le ulugäli‹ o º le tane a o Polu le fafine 䊑 O le igoa o Tutuila: O le ulugäli‹ o Tutu le tane a o le fafine o Ila. 䊑 O le igoa Manu⁄, o le manu⁄ o le ulu o le tamaitiiti e faapea na tuai ona tali ina ua fänau, ma manu⁄ ai lona ulu, ona maua lea o Manu⁄. O Manu⁄, o motu e nonofo ai Sä Tuimanu¡. (§iga po o tagata o le Tuimanu⁄)

Fa’atinoga 4

Fa⁄aogaga o le Faafanua Gälulue ta‹to⁄tasi Fa⁄aogä lau fa⁄fanua o Sämoa e aofia ai ma Amerika Sämoa e fai ai gäluega ia. a. Fa⁄sino itulagi ia: ITÜLAGI 䊑 Mätü 䊑

Saute

䊑

Sasa¤

䊑

Sisifo

䊑

Mätü i Sasa¤

䊑

Mätü i Sisifo

䊑

Saute i Sasa¤

䊑

Saute i Sisifo

䊑

Fa⁄sino i lau fa⁄fanua: lou nufi.

䊑

le nufi o lou tamä

䊑

le nufi o lou tinä

䊑

O le ä le itülagi e iai le taulaga mai lou nufi?

䊑

Fa⁄sino mai le taulaga o Apia

䊑

Mai le nufi o lou tamä i le taulaga, o le ä le itülagi lenä?

䊑

Fa⁄sino le nufi o lou tinä. Fa⁄sino le nufi o lou tamä. O fea itülagi ia?

䊑

O fea le itülagi e iai le faleä›ga mai lou äiga?

䊑

Fa⁄sino mai Manu⁄.

e.

36

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 4

i.

Fa’atinoga 5

䊑

Fa⁄fanua o Sämoa Fa⁄sino mai

䊑

le uafu i Salelologa/Asau

䊑

le uafu i Mulifanua.

䊑

le uafu i Apia

䊑

Mai Mulifanua i Salelologa, o le ä le itülagi lënä?

䊑

Fa⁄sino mai Faleälupo.

䊑

Fa⁄sino mai Palauli

䊑

Tufi lou limatusi agavale ia Faleälupo, ae fa⁄tü lou limatusi taumatau iä Palauli. Faleälupo i Palauli; O le ä le itülagi?

䊑

Fa⁄sino le malaeva¡lele i Faleolo, Fagali‹, Maota ma Äsau

䊑

Fa⁄tusatusa itülagi o femalagä‹ga

Sä‹li‹liga Gälulue ta‹to¡tasi 1. Filifili mai se mea e tasi mai le lisi o i lalo 2. Fai sau sa‹li‹liga i le mäfua⁄ga ua fa⁄igoa ai lea mea i le igoa o iai nei. O lona uiga o le ä se talatufi mo lea igoa? 䊑 Fa⁄sino i le fa⁄fanua lona tülaga 䊑 Fa⁄matala gutu mai lona tülaga e pei o nufi e iai ma nufi tuä›i, itülagi ma motu. 䊑 Fa⁄matala gutu mai le talatufi ua maua i i lau sailiiliga. 䊑 flumai fo‹ se fa⁄matalaga tusitusia Lisi 䊑

nufi o lou tinä

䊑

nufi o lou tamä

䊑

vaitafe po o se mauga i lo tou nuu

䊑

igoa o se auala

䊑

pitonufi

䊑

motu

䊑

se mata⁄ga ft. ana o Va⁄tausili

䊑

malae

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

37

ÄUTALAGA 4

Tapenaga mo le Sa‹li‹liga 1. Filifili lau ⁄utü mai le lisi 2. Mäfaufau po ai ole¡ e fesili i ai mo ni fa⁄matalaga tufisa›. 3. Mäfaufau po o ä ni tusi e te maua ai ni fa⁄matalaga tusitusia. 4. Tapena ni au fesili e fai i lë ›le¡ e fa⁄talanoaina 5. Alu ma sau api, peni, laau pu¤ leo pe¡ iai e fa⁄tino le fa⁄talanoaga. 6. Tusi i lalo le talatufi. 7. Tapena le fa⁄matalaga tufigutu 8. Lipoti mai i le vasega 9. Fa⁄sino mai i lau faafanua mea ¤se¤se olo› patino i ai su¤su¤ga a isi.

Fa’atinoga 6

Toe Tepa i Tua 䊑 䊑

38

Taga‹ i ä outou siata sa tusia muamua Faamatala mai po o le ä se suiga o lou iloa ua iai iä Sämoa.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 5: Fa’atinoga 1

FAflFIAFIAGA

Galuega §mata 1. Fa⁄taga a. Sä‹li i tamaiti se fuataimi onomea e. Usu le laulausiva lauiloa “Fa⁄uta o le mea matuä lelei…… i. Fai se tautalaga ¡mata a le fuataimi ma ni ana faiga e fa⁄ala ai lana aufaipese. o. Va⁄i i le fuataimi i le taimi e oso ai le pati ma le po. 2. Gälulue i väega a. Talanoa ma tusi i se pepa telë upu uma tou te iloa e aofia i lalo o fa⁄fiafiaga. e. Fa⁄vasega mai le fa⁄sologa o fa⁄fiafiaga fa⁄sämoa ua tou iloa i. Lipoti mai i le vasega o. Fa⁄pipi‹ a tou pepa i se puipui o le fale.

Fa’atinoga 2

Faitaugälaulu flutü:

Fa⁄fiafiaga

Ua galoma tauasuasu o gasesega o le afiafi ma ua feagai le savili ma fetäfia‹ga o mau manogi o gasesega a ¡iga o le nufi. Ua laulauina taumafa aupito i mo›mia mai o tatou alofitai ma le vao ma o le tino lenä o le upu e fai i Papäfu, o le nufi talimälö. Na mäe⁄ talisuäga o le afiafi a ua fetaui foi ma faigälotu ma e le‹ vasa‹ le va o le logo ma le toe tatagi o foafoa o le taga. Na pei o le pati le alu o tagata i le malae ole¡ fai ai fiafia. Ua malama pei o le ao le malae i le fa⁄itüalalua o laina mölï penisini ae ua päpätutu‹ tulimanu uma i le ⁄umaimoa. Oka, ua nanamu üfi ma fagusausau ma fila laumaile a teine o le Laulelei o Amoa. Ua taugälalai üfi ma tusi tavi› a le ⁄ufa⁄fiafia. Ua savali mai le tamäloa fuataimi i luma ma tätä äna lä⁄u, fa⁄ta‹ta‹ le po ma le pati, o le tulolo ma le nofo, ›na fola manino lea i luma o le aofia le mäfua⁄ga o le tufitufilä⁄u fa⁄manuiti o Tole⁄foa ma GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

39

ÄUTALAGA 5

le äualuma ona o le fa⁄moemoe. Ua lë mä le mativa ⁄e ua mo›mia se fesoasoani i le itü tau sëleni, e toe atia¤ ai le mauga o le Atua na malolo i le afä i le 1966. Na tüla‹ le tufia o lo mätou nufi ma tali fuaitau. “Ua lelei, ⁄umaia lou fanoga ae älo i ou faiva.” Na liliu mai le toea‹na ma vala⁄u. “Papäfu, sasa⁄ fa⁄oti le utu a le faimea. flua ne‹ toe tufia se mea”. Ua tatala le po fiafia i le pese o le feiloa‹ga na tomua i le laulausiva. Ua pati le aofia ⁄e fa⁄ali le tomai o le fuataimi. Lëtioa a logologoä le tagata nei a fia matua ma sinasina lona lauao a o le gaoioi a le moamoäfiti. O fati ma upu e matuä mälie i le fa⁄logo. Taia ia la pe ¡ mäualuga le pese ae se‹ fa⁄oioi mai ai le fa⁄sala ⁄e fetalia‹ ma le malü, o le matuä mea lelei lava. Ua fa⁄solo le po fiafia ma ua sïoa le saoaluma. O mäfilufilu ma säsä ⁄e tovä i va⁄iga fa⁄solo o le tala fa⁄koneseti i le Lälelei o le Naila. E ¤se le onomea o tagata i o lätou tofiga ae o le väega aupito i mälie i lafi matamata, o le taimi lea e felelei ane ai feli o le vaomatua o Aferika, së pei lava o ni tauläitu mo‹. O nai tamaiti na pito i luma ua lauë pe a sau le solo a feli ⁄e na pei e nene afi e se isi, ina ua paå le tïputa o le isi feli tafitifiti. E le‹ lagona se fia moe i le mälie ¤se¤se o fa⁄fiafiaga, ätili ai o le mone lava le lo›matua sa fai ma fa⁄luma. Ua lamalama fa⁄ifi le po ona lafo mai lea o le fa⁄tafiti i faletua o §iga ma tausi o le falefipolu ⁄e vala⁄u fa⁄aloalo mai i le afioga iä Samaläfilu e sausaunoa e taualuga le po. E lei älo tamala fo‹ lo mätou aualuma e tusa o lo lätou fanoga, auä fai mai latou ua ⁄vea le va⁄i ⁄e ävaga le mana› ‹na ua säusaunoa le ⁄ugafa⁄pae. Na tino lea lagona ‹na ua lagi mai “Ua fa⁄fetai Ua fa⁄fetai. Ua malie mata e va⁄i, ua tasi lava ›e i lofi nei fa⁄moemoe.” E ui i ia mälie ⁄e na seu lava ina ua tulitausi› le tamäloa ma le feli failele, ua täutau le laulau o le tamaitiiti i le fiasusu ⁄e üsi lelei le mäimoa talu le matapö, ma le matatiaiäla.

40

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

Fa⁄logo ma mätau le vasega atoa 䊑 Fa⁄logo a o faitau e le faiäoga le ⁄utü ¡toa. 䊑 Fa⁄iloga ni upu ma fa⁄upuga e lë › manino. 䊑 Fa⁄tumu pusa o i lalo i matäfipu mai le ⁄utü ua mafai ona e maua. Matäfipu

Fa⁄lautelega ma ni mau

Taimi? O fea? O ai? Mafua⁄ga? Fa⁄sologa o fa⁄fiafiäga O nisi matäfipu

䊑 䊑

Toe fa⁄logo a o faitau fa⁄lua e le faiä›ga le ⁄utü. Fa⁄tumu pea lau pepa o i luga. Fa⁄mäopoopo au tali auä gäluega i väega.

Faitau ma fa⁄talanoa a. Gälulue i väega ta‹to⁄fä pe ta‹to⁄lima e. Faitau lë leoa palakalafa i. Åa tofu le tagata ma lana gäluega e fa⁄tino e uiga i palakalafa. o. Fesuia‹ gäluega i palakalafa ¤se¤se. Gäluega:

i.

Aotelega

— ⁄umai e se isi le aotelega o manatu o i le palakalafa

ii. Fesili

— fai se fesili i se tülaga o i le palakalafa, Fa⁄aoga itü¡iga fesili ¤se¤se.

iii. Fa⁄fesoota‹ — fai se fa⁄matalaga o se feso›ta‹ga/ fa⁄tusatusaga o se mea o i le ⁄utü ma lou iloa po o se fa⁄fiafiaga na e auai. iv. Faalautele

— Fa⁄lautele e ›e se tülaga o i le ⁄utü

v. Tuliaufulu

fai sau fa⁄matalaga e tuliloa ai ni tülaga ua lelei ai po› ni mälosi⁄ga o le palakalafa i lona fa⁄aogäina o le gagana ma manatu fa⁄alia i le feso›ta‹ga o palakalafa i äga a le tusitala mf. Faitau fa⁄tasi fima e la tou väega le ⁄utü GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

41

ÄUTALAGA 5

flutü:

Fa⁄fiafiaga

Ua galoma tauasuasu o gäsesega o le afiafi ma fia feagai le savili ma fetafia‹ga o manogi o gäsesega a ¡iga o le nuu. Ua laulauina tufa⁄ga aupito i mo›mia mai o tatou alofitai ma le vao ma o le tino lenä o le upu e fai i Papäfu o le nufi talimälö. Na mae⁄ talisuäga o le afiafi a ua fetaui foi ma faigälotu ma e le‹ vasä‹ le va o le logo ma le toe tatägi o foafoa o le taga. Na pei o le pati le alu o tagata i le malae ole¡ fai ai fiafia. Ua malama pei o le ao le malae i le fa⁄itüalalua o laina mölï penisini ae ua päpätutü‹ tulimanu fima i le ⁄umaimoa. Oka ua nanämu üfi ma fagusausau ma fila laumaile a teine o le Laulelei o Ämoa. Ua taugälalai ufi ma tusi tavi› a le ⁄ufa⁄fiafia. 1. Aotelega 2. Fesili 3. Fa⁄feso›ta‹ 4. Fa⁄lautele 5. Tuliaufulu Ua savali mai le tamäloa fuataimi i luma ma tätä ana lä⁄u, fa⁄ta‹ta‹ le po ma le pati o le tulolo ma le nofo ona fola manino lea i luma o le aofia le mäfua⁄ga o le tufitufilä⁄u fa⁄manuiti o Tole⁄foa ma le aualuma ona o le fa⁄moemoe ua lë mä le mativa ⁄e ua mo›mia se fesoasoani i le itü tau sëleni e toe atia¤ ai le mauga o le Atua na malolo i le afä i le 1966. Na tula‹ le tufia o le mätou nufi ma tali fuaitau. “Ua lelei, ⁄umaia lou fanoga ae älo i ou faiva. Na liliu mai le toea‹na ma vala⁄u. “Papäfu sasa⁄ fa⁄oti le ütu a le faimea. flua nei toe tufia se mea”. 1. Aotelega 2. Fesili 3. Fa⁄feso›ta‹ 4. Fa⁄lautele 5. Tuliaufulu Ua tatala le po fiafia i le pese o le feiloa‹ga na tomua i le laulausiva. Ua pati le aofia ⁄e fa⁄ali le tomai o le fuataimi. Lëtioa a logologoä le tagata nei a ua matua ma sinasina lona lauao a o le gäoioi a le moamoäfiti. O fati ma upu e matuä mälie i le fa⁄logo. Taia ia la pe¡ mäualuga le pese ae se‹ fa⁄oioi mai ai le fa⁄sala ⁄e fetälia‹ ma le malü o le matuä mea lelei lava. 1. Aotelega 2. Fesili 3. Fa⁄feso›ta‹ 4. Fa⁄lautele 5. Tuliaufulu 42

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

Ua fa⁄solo le po fiafia ma ua sïoa le saoaluma. O Mäfilufilu ma säsä ae tovä i va⁄iga fa⁄solo o le tala fa⁄koneseti i le Lälelei o le Naila. E ¤se ma le onomea o tagata i o latou tofiga ae o le vaega aupito i mälie i lafi matamata o le taimi lea e felelei ane ai feli o le vaomatua o Aferika se pei lava o ni tauläitu mo‹. O nai tamaiti na pito i luma ua lauë pe ¡ sau le solo a feli ae na pei e nene afi e se isi ina ua paå le tïputa o le isi feli täfitifiti. 1. Aotelega 2. Fesili 3. Fa⁄feso›ta‹ 4. Fa⁄lautele 5. Tuliaufulu E le i lagona se fia moe i le mälie ¤se¤se o fa¡fiafiaga, atili ai o le mone lava le lo›matua sa fai ma fa⁄luma. Ua lamalama fa⁄ifi le po ona lafo mai lea o le fa⁄tafiti i faletua o §iga ma tausi o le faleupolu ae vala⁄u fa⁄aloalo mai i le afioga iä Samalaulu e sausaunoa e taualuga le po. E lei alo tamala foi lo matou aualuma e tusa o lo latou fanoga, auä fai mai latou ua ⁄vea le va⁄i ae ävaga le manao ina ua säusaunoa le ⁄ugafa⁄pae. Na tino lea lagona ina ua lagi mai “Ua fa⁄fetai Ua fa⁄fetai. Ua malie mata e va⁄i ua tasi lava oe i lofi nei faamoemoe.” E ui i ia mälie ae na seu lava ina ua tulitausi› le tamäloa ma le feli failele i le täutau o le läulau o le tamaitiiti i le fiasusu ae usi lelei le maimoa talu le matapö ma le matatiaiala. 1. Aotelega 2. Fesili 3. Fa⁄feso›ta‹ 4. Faalautele 䊑

5. Tuliaufulu Gälulue i le vasega ¡toa e talanoaina gäluega sa fai ma tali o fesili

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

43

ÄUTALAGA 5

Fesili 1. O le ä olo› ⁄uga i ai manatu o le tusitala? 2. O le ä se feso›ta‹ga o va⁄iga o fa⁄matalaina i le parakalafa 1 ma le upu e fai i Papäfu – O le nuu talimälö? 3. fliseä na sui ai taimi faatulagaina o le va o le faigälotu ma le taga? 4. Pei o le pati le alu o tagata “O le ä le uiga? 5. O le ⁄ufa⁄fiafia e o mai fea? Fa⁄matala ni fa⁄maoniga o lau tali. 6. O le ä le fa⁄moemoe o nei fa⁄fiafiaga o fa⁄matalaina? 7. O ä ni agava⁄ o i le fuataimi? 8. Toe fa⁄upu mai i le Gagana faigofie le upu a le tufia o Papäfu – Ia sa⁄ fa⁄oti le utu a le faimea. 9. E mafai ona e fa⁄matalaina i au lava upu le väega tonu lea e täfia o le fa⁄sala i le ⁄ufaipese? 10. O ai tonu ia e täfia o feli i le tala fa¡koneseti? 䊑 Usu mai le pese ‚a fa⁄fetai ua fa⁄fetai’

Fa’atinoga 3

Gagana Fa⁄tülagaga Tufi le upu sa› i totonu o le pusa o lona ⁄u¡iga. Fuaifipu

44

Ua galoma tauasuasu o gäsesega o le afiafi ma fia feägia‹ le savili ma fetäfia‹na ai mau manogi.

Upufa⁄ilo taimi

upu o taimi

veape

soäveape

upusoso›

upu fa⁄sino

nauna

soänauna

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

Iloiloga Fa⁄uigaga Fa⁄fetaui le upu fou ma lona uiga Upu fou

Uiga

1. galoma

a. tiotio

2. alofitai

e. sasala

3. päpätutu‹

i. falesä

4. vasa‹

o. talosaga

5. nanämu

u. siva Sämoa e säuni ai mo le taualuga

6. tufitufila⁄u fa⁄manuiti

f. siva Sämoa e fa⁄täga ai pese fa⁄sämoa moni

7. mauga o le Atua

g. mou

8. fanoga

l. tumu, leai se avanoa

9. mäfilufilu

m. e va ai

10. fa⁄tafiti

n. fa⁄solo mai lea nufi i lea nufi

11. matatiaiala

p. sami

12. moamoäfiti

s. leai se tatau t. fiafia tele e matamata i fa⁄fiafiaga i le po

Fa⁄tulagaga Sa› Toe tusi mai e oe le fa⁄sologa sa› o va⁄iga o mea ua tutupu i Papäfu i le afiafi se‹a o› ina po le po. 1. Fa⁄tafiti 2. Laulausiva 3. Talisuaga 4. Taualuga 5. Tala fa⁄koneseti 6. Mäfilufilu 7. Säsä 8. Pese o le Feiloa‹ga 9. Pese Ua fa⁄fetai; Ua fa⁄fetai…. 10. Fa⁄iloa mäfua⁄ga o le po fiafia

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

45

ÄUTALAGA 5

Feliua‹ga o le Gagana Tusi uiga fa⁄aloalo o fa⁄upuga nei 1. Sau Samaläfilu e siva 2. Matamata mai loa 3. Na tautala le tuua – Fai ou faiva 4. E ⁄ta ⁄e ua fofola fala o le toea‹na 5. Ua vela le kuka Fa⁄uiga i le uiga faigofie 1. Ua lë ›le lea 2. Sui le saoaluma 3. Matatiaiala 4. Sasa⁄ fa⁄oti le utu a le faimea 5. Ufi taugälalai 6. Sinasina lona lauao 7. O le mone lava

Fa’atinoga 4

Fa⁄tinoga Fa⁄tinoga 1 1. Le nonofo o le aufaipese fa¡samoa 2. Fa¡ta‹ta‹ – po, pati (itü¡iga ¤se¤se) ft tasi le pati, lua pati, tolu tolu fä, sau ia, fafa le po 3. Tulolo, Nofo 4. Fiti, lue 5. Fa⁄ta‹ta‹ väega o se ⁄ufaipese Sämoa. (Malü, usu tama, fa⁄sala, ato)

46

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 5

Fa⁄tinoga 2 —

Mäfilufilu, Fa⁄täga se pese po o ni pese se lua (pese Sämoa) E fua täga i upu, fati ma le taimi o le pese. Pese mo mäfilufilu 1. Nofo i Saläfai lofi motu 2. ·ka ·ka lafi honey 3. Mauga loa ma Mua fesili 4. Le matagi e, ua agi Fa⁄tinoga 3 — Säsä O le isi lea siva Sämoa e lë fa⁄aogäina se pese ae fua täga i le pa¢ o le fala. A tasele le fala o lona uiga ua sui le täga e fa¡tino. O lea fa¡tinoga e fa⁄matala mai e taga se gäseseina o se taumafa po o se fa⁄tinoga foi o se gäluega taulima. Fa⁄tinoga 4 — Siva Sämoa (tama‹ta‹) aiuli (ali‹) Usu se pese ae fa⁄täga e se tama‹ta‹ agava⁄ le siva Sämoa e aofia ai 1. mo¤mo¤ ma a⁄ le vae 2. ïfoïfo 3. se¤ 4. gaoioiga o lima, ulu, tino (vavai) 5. lalo ma fa⁄mane¤ne¤/fa⁄mäliuliu

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

47

ÄUTALAGA 5

Ia fa⁄täga e ni tama le ⁄iuli e aofia ai 1. fa⁄taupati 2. tuliususü 3. ta⁄valevale 4. tä le fiti

Fa’atinoga 5

Sä‹li‹liga Fa⁄fi⁄fiaga o aso lä ma aso nei. Ua uma ona outou faitau, talatalanoa, ma fa⁄tino fa⁄fiafiaga fa⁄sämoa. Peita‹ o nei aso ma le lolofi mai o tagata mäimoa fa⁄pea ma le alu i luma o le soifua fa⁄neionapö, ua iai ni suiga ua va⁄ia i tülaga o fa⁄fiafiaga ft. säsä,mäfilufilu. O ni isi o suiga ua aofia ai mea e fa⁄tino ai fa⁄fiafiaga ft. lä⁄u; o le gagana, o taga, o le pa¢, o tëuga mf. Filifili e oe se väega e tasi ua e iloa ua iai ni suiga. ft. o lä¤i. Fai sau sa‹lii‘liga e ao mai ai ni fa⁄matalaga i le suiga o lea tulaga. Tusi mai se itülau se tasi mo le ⁄ufaitau o se nusipepa e fa⁄matala ai le suiga o lea tülaga ma ni ou manatu i ai. Fa⁄solo fa⁄pea: 1. Folasaga 2. Tülaga i aso ua te⁄ 3. Tülaga ua iai nei 4. Fa⁄ifi i ni ou manatu i ai ft. tülaga e lelei/fa⁄lelei ai, a⁄fiaga o le aganufi, väfealoa‹ o tagata, se va⁄iga o le lumana‹.

Fa’atinoga 6

Lipoti o sä‹li‹liga 䊑 䊑

Ia folasia lipoti o sä‹li‹liga i totonu o le vasega. Fa⁄ali manatu i väega po› le vasega i le fesili lenei ma aumai ni mau e lagolago ai ni täofi:

O tumau pea mamänu o fa⁄fiafiaga sa mäsani ai?

48

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 6:

SÄÅLIÅLIGA: FAUSAGA O FALE I TOTONU O NU‚

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

49

ÄUTALAGA 6

50

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 6

SÄÅLIÅLIGA: Fausaga o fale i totonu o lo matou nufi. La⁄saga mo le sä‹li‹liga Galuega e faatino E tatau ona: faataatia se äta mo le faia o le sailiiliga

1. O le ⁄utü ua filifilia o: Fausaga o fale i totonu o lo matou nufi. 2. Tusi ni fesili e lë sili atu i le tolu, e ta‹ta‹ina ai le sä‹li‹liga. E tämau i fesili nei le umi, loloto ma le lautele e o› i ai le sä‹li‹liga. 3. O le ä sau mate i le tülaga o iai itü¡igä fale i totonu o lo tou nufi? (hypothesis) ft. O le tülaga ua iai fausaga o fale i lo matou nufi ua atagia mai ai le fa⁄itiitia o le aofa‹ o ¡iga ma le lë gafatia o fausaga o aso lä. 4. Filifili pe fa⁄pëfea ona maua ni fa⁄matalaga ma ni mau e taliina ai fesili olo› fa⁄ta‹mua ai le sä‹li‹liga. ft. mau tufisa›, mau tusitusia, mau olo› va⁄ia mf. O le sä‹li‹liga lenei ole¡ patino i le fa⁄aogäina o mau i ni tulaga va⁄ia (observation) e ui o nisi fesili e öno mo›mia ai ni isi itü¡iga mau e fa⁄talanoa ai tagata. 5. Filifili ma tapena ⁄uala o le¡ fa⁄aogäina e aoao mai ai mau ¤se¤se ft. siata e fa⁄maumau ai fa⁄matalaga o le a aoina 6. Va⁄i po o talafeagai ⁄uala o sä‹li‹lia ai fa⁄matalaga ma fesili ta‹mua. 7. Fa⁄polokalame taimi ma sini e ao ona ⁄usia i le fa⁄tinoga o le sä‹li‹liga.

aoao, fa⁄maumau fa⁄matalaga e fa⁄aogä ai ⁄uala ua saunia.

1. Fa⁄aogä ⁄uala ua saunia mo le aoina ma le fa⁄mauina o fa⁄matalaga.

fetufina‹, felafolafoa‹, fefulisa‹ ma fa⁄vasega fa⁄matalaga ma mau i ⁄uala masani o su¤su¤ga; ia mausalï fa⁄matalaga talafeagai ua aoina

1. Mätau, fa⁄mäopoopo, fa⁄vasega fa⁄matalaga i ni tülaga ua aliä¤ mai i mau sa aoina. 2. Fa⁄mäopoopo ma tufifa⁄tasi tülaga ua älia¤ mai i ni siata, kalafi, mf.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

51

ÄUTALAGA 6

La⁄saga mo le sä‹li‹liga Galuega e faatino E tatau ona:

52

fai ni manatu lautele (generalisation) e talafeagai ma ifiga o sä‹li‹liga, ma ia iai ni mau e lagolago ai

1. Va⁄i i fesili sa ta‹mua ai le sä‹li‹liga. 2. Fa⁄aogä ifiga o fa⁄ali mai i siata, kalafi mf. e faia ai ni aotelega (generalisation) e tali ai fesili. 3. Aumai ni mau mai i ifiga nei e lagolagoina manatu o le aotelega.

fai se lipoti manino e au‹li‹li ai fa⁄matalaga ma fa⁄ifiga o le su¤su¤ga. Ia talafeagai le lipoti ma matäfipu tögia o le gagana tusitusi po o le gagana tautala.

1. Tusi se lipoti o lau sä‹li‹liga. Ia iai väega nei: a. Upu Tomua (Introduction): Täua o le ⁄utü, mäfua⁄ga o le filifilia o le ⁄utü, mf. e. Ata o le Sä‹li‹liga (Research Design): Fesili ta‹mua (research questions) Auala na fa⁄aogä e ao ai fa⁄matalaga, umi mf.(data collection methods, time etc) i. Ifiga (Results) Tali o fesili sa ta‹mua ai le su¤su¤ga (fa⁄aogä siata, kalafi e lagolago ma fa⁄lautele ai. o. Äotelega o manatu (Discussion) Fa⁄matala fa⁄lautele manatu ua maua mai i le sä‹li‹liga. Ia fa⁄fesootai atu manatu i ni täua lautele o le ⁄utü. u. Fa⁄ifiga (Conclusion) O se palakalafa e tä aofa‹ i ai le sä‹li‹liga mai lana ⁄utü, fesili ta‹mua, mau ua mäua ma o lätou täua i le ⁄utü.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

A¯utalaga 7:

FESOASOANI MO LE FAIÄ·GA TOMATAU: Fausaga o fale i totonu o lo matou nufi. La⁄saga

Fa⁄ta‹ta‹ga ma fautuaga

1. Filifilia se ⁄utü i lalo o le matäfipu:

E tasi le ⁄utü ole¡ fa⁄aogä ma o le ⁄uga o le fa⁄aogä lea e tamaiti o mau mai i tülaga va⁄ia (observation) ma le fa⁄aogä o ni iloa ua iai i tamaiti latou te faia se fa⁄matalaga taumate (hypothesis) e uiga i le ⁄utü, e mafai ona faaamaonia mai ifiga o le su¤su¤ga.

Fausaga o fale i totonu o lo matou nufi.

2. Tusi ni fesili e lë sili atu i le tolu, e ta‹ta‹ina ai le sä‹li‹liga. E tämau i fesili nei le fimi, loloto ma le lautele e o› i ai le sa‹li‹liga.

ft. O fesili nei e ono e fesoasoani ia te outou. Ae täua le FAflTALANOA o tamaiti ina ia ⁄umai e latou ma teuteu a latou lava fesili – ‹a ⁄ua fo‹ ne‹ tausisi ia tutusa uma fesili – se‹ vaganä ua fa⁄pea e aogä le tutusa uma o fesili e faigofie ai lenei sä‹li‹liga muamua. 1. O ä itüaigä fale ma o latou fausaga, ua iai nei i totonu o le nufi? 2. O le ä le fa⁄tülagaga o fale i vaifale o ¡iga ta‹tasi i totonu o le nuu? 3. O le ä se ¤se¤sega o ia fausaga ma tülaga i ona po ua mavae? 4. O ä ni mafua⁄ga o ia suiga? 5. O ä ni feso›ta‹ga o tülaga i le fausaga o fale ma le fa⁄sämoa? 6. O ä ni feso›ta‹ga o fausaga o fale ma le tamäoaiga o le nfiu? aofai o tagata i le aiga?, aogä o le fale? tulaga aloa‹a o tagata ft. matai, taule⁄le⁄, äualuma? puipuia mai fa⁄lavelave fa⁄nätura e pei o le afä? 7. O a ni fa⁄iuga e mafai ona faia i le tülaga o le fausaga o fale i totonu o le nufi, mai mau ua tufifa⁄tasia? 8. O a ni tulaga ole¡ iai i le lumanai?

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

53

ÄUTALAGA 7

54

La⁄saga

Fa⁄ta‹ta‹ga ma fautuaga

3. Filifili pe faapefea ona maua ni faamatalaga ma ni mau e taliina ai fesili olo› fa⁄ta‹mua ai le säiliiliga. ft. mau tufisa›, mau tusitusia, mau olo› va⁄ia mf. E faapefea ona fai? ft. savali i le auala ma mätau, fesili i tagata... 4. Filifili ma tapena ⁄uala o le¡ fa⁄aogäina e aoao mai ai mau eseese. ft. fa⁄ta⁄tia fesili mo se fa⁄talanoaga; sauni pepa e fa⁄maumau ai ni tulaga va⁄ia mf. 5. Va⁄i po o talafeagai ⁄uala o sä‹li‹lia ai fa⁄matalaga ma fesili ta‹mua. 6. Fa⁄polokalame taimi ma matäti⁄ e ao ona ⁄usia i le fa⁄tinoina o le sä‹li‹liga.

Ia fa⁄faigofie le sä‹li‹liga muamua lenei, olo› fa⁄mamafa ai le fa⁄aogä e tamaiti o la latou vaai, fa⁄logo, ma faitau i le aoaoina lea o a latou mau nai lo le fa⁄talanoaina o tagata e ui ina mo›mia i ni isi o fesili. Va⁄i i se siata o avatu e fai ma fa⁄ta‹ta‹ga. ft. E lelei ona fa⁄talanoa tamaiti ma sauni e latou a latou lava pepa.

7. Fa¡aogä ⁄uala ua saunia mo le aoina ma le fa¡mauina o fa⁄matalaga.

Ia faifai pea le siakiina o le tülaga ua oo iai sä‹li‹liga a tamaiti ma fa⁄talanoa ni tülaga ma ni fa⁄fitauli o aliali mai.

8. Mätau, fa⁄maopoopo, fa⁄vasega fa⁄matalaga i ni tulaga ua aliä¤ mai i mau sa aoina. 9. Fa⁄maopoopo ma tufifa⁄tasi tulaga ua aliä¤ mai i ni siata, kalafi, mf.

E mafai ona fa⁄aogä ni mau a se isi o tamaiti e fai ma fa⁄ta‹ta‹ga o le fa⁄vasegaina o tülaga ua aliali mai.

10. Va⁄i i fesili sa ta‹mua ai le sa‹li‹liga. 11. Fa⁄aogä ifiga o fa⁄ali mai i siata, kalafi mf. e faia ai ni manatu aotele (generalisation) e tali ai fesili. 12. Aumai ni mau mai i ifiga nei e lagolagoina manatu aotele.

Fai fa⁄tasi ma tamaiti se manatu aotele e ono maua mai i mau ua fa⁄alia i siata/ kalafi. Tufi le avanoa i tamaiti e fai e latou ni manatu aotele.

GAGANA SÄMOA

E tatau i tamaiti uma ona aumai ia te oe a latou ata ua fa⁄taatia mo le sä‹li‹liga ina ia mautinoa olo› manino tamaiti i galuega fai ma iloa fa⁄aogä taimi fa⁄tülagaina.

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

ÄUTALAGA 7

La⁄saga

Fa⁄ta‹ta‹ga ma fautuaga

13. Tusia se lipoti o lau sä‹li‹liga. Ia iai vaega nei: i. Upu Tomua (Introduction): Täua o le ¡utü, mafua⁄ga o le filifilia o le ⁄utü, mf. ii. Ata o le Sä‹li‹liga (Research Design): iii. Fesili ta‹mua (research questions) iv. fluala na fa⁄aogä e ao ai fa⁄matalaga, umi mf.(data collection methods, time etc) v. Ifiga (Results) vi. Tali o fesili sa ta‹mua ai le su¤su¤ga (fa⁄aogä siata, kalafi e lagolago ma fa⁄lautele ai. vii. Aotelega o manatu (Discussion) viii. Fa⁄matala fa⁄lautele ia ni manatu ua maua mai i le sä‹li‹liga. ix. Ia fa⁄fesootai atu manatu i ni täua lautele o le ¡utu. x. Fa⁄ifiga (Conclusion) xi. se palakalafa e ta aofa‹ i ai le sä‹li‹liga mai lona ⁄utü, fesili ta‹mua, mau ua maua ma o latou täua i le ⁄utü.

Ia fa⁄matala väega uma nei i tamaiti. Ia avatu le avanoa e fai se tapenaga muamua ona aumai lea ia te oe e avatu ai se fautuaga ona fa⁄to¡ tusi lea o le tapenaga mulimuli.

O ni isi vaevaega o tamaiti E mafai fo‹ ona galulue ta‹to⁄lua tamaiti i le faia o la latou sä‹li‹liga.

GAGANA SÄMOA

TAUSAGA 10 TUSI MUAMUA

55

Tusi 1

Tausaga 10

Gagana Samoa nzaid © Ministry of Education, Sports and Culture, Sämoa, 2004