Gagana Sāmoa. Tausaga 12. Tusi 1 9825170573

Citation preview

Gagana Samoa Yr12 Bk1

2/6/04

2:57 PM

Page 1

Gagana g Gagana Samoa Samoa

Tusi 1

Tausaga 12 Tausaga 12

Tusi 1

Gagana Samoa nzaid © Ministry of Education, Sports and Culture, Sämoa, 2004

Gagana Sämoa Tausaga 12 Tusi Muamua

MÄLÖ O SÄMOA

MATAGALUEGA O A·GA TAflLOGA MA AGANU‚

Agaga Fa⁄mälö E momoli atu le fa⁄mälö a le Matagaluega i tusitala mo manulauti, onosa‹ ma galulue fa⁄tasi mo le tufifa⁄tasiga o lenei tusi täua. Tusitala: Elaine Ufagafä Lameta Agafili Tuitolova⁄ Fa⁄tonu o Tusitusiga: Agafili Tuitolova⁄

© Ministry of Education, Sports and Culture, Sämoa, 2004 Designed, edited and typeset by Egan-Reid Ltd, Auckland, as part of the Sämoa Secondary Education Curriculum and Resources Project for: Government of Sämoa Ministry of Education, Sports and Culture, 2004. Funded by the New Zealand Agency for International Development, Nga Hoe Tuputupu-mai-tawhiti. Printed through Egan-Reid Ltd. Managing Contractor: Auckland UniServices Limited. ISBN 982-517-057-3

Anotusi Äutalaga 1 Gagana Fa‘amauina – Tala Fatu

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

5

Äutalaga 2 Sa‹li‹liga

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

44

Äutalaga 3 Fa⁄tufugaga o Fale Sämoa, Va⁄, Tatau

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

○

61

-Autalaga

1

Gagana Fa‘amauina – Tala Fatu ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia flusia E tatau ona mafai e tamaiti ona:

Gagana

Feliua‹ faaupuga ma fuaiupu e fa⁄ali ai lagona, mafaufauga ma fautuaina ai se tulaga e tatau ona fai. Ia talafeauga feliua‹ga o faaupuga ma fuaiupu ma le uiga o le lagona ⁄utü; vä‹li‹li le kalama o fuaiupu, ma le fesoota‹ga o palakalafa ina ia fesoota‹ uiga; ona fa⁄aogä le gagana faauigalua ma le Gagana o Lauga i ni tulaga e talafeagai ma le ⁄utü; talanoa ma iloilo auala e fausia ai upu fou – vaega o upu, tala⁄ga o upu, faaofi mai o upu mai isi gagana ft. (a) ia iloa le a⁄ o le upu (root), (e) ia iloa le uiga, (i) ia iloa le fa⁄aogäina o le upu ia talafeagai ma lona uiga, ma le ⁄utü e fa⁄aogä i ai.

A›ina o Gagana

Mata‹tü o latou tomai i tusitusiga ma faitaulaulu i le au‹li‹li o a latou fa⁄tinoga ma fautuaga mai isi, ia iloa ona mätau vaega täua o galuega tusitusi ma fautuaina tusitusiga a isi tamaiti mo le fa⁄leleia atili; fa⁄aogä auala e fetufina‹ tatau ai upu, fuiupu ma fuaiupu ia tusa lea ma se ⁄utü, taimi, ma ë o fa⁄tatau i ai; iloilo ma faaali manatu i fa⁄liliuga oloo iai nei e pei o ni isi o tusi ma siata ua fa⁄mauina i le Gagana Sämoa.

Faamaumauga ma fetufaaiga

Iloilo vaega täua o tala fatu ma fai ni o latou manatu i fäiä o nei vaega ma le ⁄utü o le tala; fetufaä‹ i uiga ma le ⁄utü o äta faalemäfaufau o fa⁄aogäina i tala fatu; folasia ifiga o ni su¤su¤ga sa faia i se matäfipu i ni faaupuga logolelei e talafeagai ma ë o faalogologo ft. seminä, lipoti; fa⁄ali ni manatu i matäfipu talanoaina ma ia aumai ni mau e lagolago ai manatu. Ia mafai foi ona tali fuaitau atu i manatu fa⁄alia ma manino ni faamaoniga e te¤na ai pe lagolago i se mau. Ia fausia ma fa⁄aogä faaupuga logolelei ma logomälie e talafeagai ma e o faalogologo;

5

6 faitau ma maua le agaga fiafia ma naunau i tala fatu, ma ia mälamalama i le loloto o faitaulaulu o moomia. Ia maua e tamaiti mälamalamaga i: ❑ tagata o le tala: uiga, manatu, lagona, amioga, talitonuga ❑ feso›ta‹ga i le va o tagata o le tala ❑ ⁄uga ❑ fatuä‹ga o tala fatu ❑ lagona, va⁄iga, manatu po o le leo o le tusitala ❑ fete¤na‹ga o i le tala ❑ feso›ta‹ga o le taimi, nofoaga na tusia ai le tala ma lona fa⁄sologa,

fatufatuga, ma le gagana fa⁄aogäina. mälamalama i aga a tusitala, ma ë faamatala, ma ni mafua⁄ga o le fa⁄aogäina o ia aga i tala fatu; auai i faatalatalanoaga o matäfipu eseese ma faaali manatu i se tulaga e tatau ona fai, ia faalautele manatu i le aumaia o ni pine po o ni fa⁄ta‹ta‹ga, ma iloa fetufina‹ mafaufauga ona o ni faamatalaga po o ni mau foi a isi; faataatia mai vaogagana o tusitusiga eseese, ma faamatala le fäiä o le ⁄utü, aufaitau, le auivi, ma le gagana o faaaogäina ft. tala fatu; malamalama, iloilo ma faalautele ⁄utü o tusitusiga ma ia fa⁄fesootai atu ma so latou iloa ua iai po o ni isi tusitusiga ina ia mälamalama loloto i ai; faaali manatu i mafua⁄ga o tusitusiga ma aga a tusitala, ma ia mafai ona faatusatusa tusitusiga eseese i o latou mafuaaga, fausaga ma fa⁄aogaga o le gagana.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

7

Fa⁄tinoga 1

Gagana Fa⁄mauina i le Tausaga 9, 10, 11 O tomai o le Gagana Fa⁄mauina olo› fa⁄solo mai i tusi a le Tausaga 9 ona galuea‹ina. Olo› ›to›to atu i le siata olo› i lalo Äutalaga ma Matäfipu o le Gagana Fa⁄mauina olo› aofia ai. E täua ona outou toe taga‹ lelei i tusi ia mo ni fa⁄pupulaga atili o matäfipu olo› iai. O le Gagana Fa⁄mauina i tusi a le Tausaga 12 ua galuea‹ina le loloto o faitaulaulu, malamalamaga i fatua‹ga o tala ma aga a tusitala, aemaise le mafai ona fa⁄tino tusitusiga e fa⁄ali ai ö outou manatu i tala ¤se¤se. O fa⁄matalaga o aga ¤se¤se o tusiga tala ua na› na fa⁄mataali i tusi o le Tausaga lenei ona o le manatu maualuga sa outou auiliilia ia vaega i tusi a le Tausaga 9, 10, ma le 11. Tausaga

Äutalaga

Matäfipu ⁄utü olo› iai

Tausaga 9 Tusi 2

Äutalaga 1: Fatua‹ga Tala

Fatua‹ga o tala fatu Aga fa⁄tusitala: • Fa⁄matala o le tala – aogä o suinauna • Fa⁄aogaga o le gagana – filifilia o upu, fa⁄upuga, fuaiupu ft. soänauna, soäveape • fa⁄talanoaga • gagana fa⁄tusatusa • upu si‹ • gagana fa⁄uigalua • agana / upu tausua • fa⁄tagataola • fuaiupu ¤se¤se • fau o le gagana fa⁄mauina Tala fatu pupufi: ‘O le Galu Lolo’ ‘O La ma Malaga ma Lafi Pua⁄’ ‘Fagotaga’

Tausaga 9 Tusi 3

Äutalaga 3: Gagana Fa⁄mauina

Tausaga 10 Äutalaga 1: Tusi 2 Gagana Fa⁄mauina

Tala fatu pupufi ‘O le tufiga fautasi’ • Fatua‹ga o tala fatu pupufi • Tagata o le tala • Tusitusiga i tala fatu pupufi Tala fatu pupufi ‘Maunu mai Loimata o Apaula’ ‘O se olaga puapuagatia e ifi manuia’ ‘Salote ma Lemalie’ Fatuä‹ga o tala: • taimi • nofoaga • ⁄uga • feso›ta‹ga o nofoaga ma mea e tutupu • tagata o le tala • fete¤na‹ga

– AUTALAGA 1

8 Tausaga

Äutalaga

Matäfipu ⁄utü olo› iai

Tausaga 10 Tusi 2

Aga fa⁄tusitala • fatuä‹ga o fuaiupu ma pä¢ • upu täutü • tepa i tua • talanoaga • uigä (irony) • fa⁄‹la • fa⁄tagataola • gagana fa⁄tusatusa • upu tutusa amataga • fau o le gagana fa⁄mauina Tusitusiga i tala fatu • fa⁄tusatusaga o tala fatu • ⁄uga o le tala ma lona feso›ta‹ga ma le olaga i Sämoa i aso nei • tagata o le tala ma suiga • nofoaga o le tala ma le fatua‹ga o le tala

Tausaga 11 Äutalaga 1: Tusi 1 Talatufi, Fagogo, Pese

Talatufi, Fagogo, Pese ‘Ua atoa tino o Va⁄tausili’ ‘O le toe aso nai Moamoa’ ‘O Tafitofau ma Ogafau’ ‘O Sina ma Tauveve’ Pese o le Siapo Fatua‹ga o tala • mamanu o talatufi, fagogo, pese • tagata o le tala • ⁄uga • va⁄iga po o le leo o tusitala Aga fa⁄tusitala • fa⁄ataataga ma fa⁄tusatusaga • talanoaga • tagi a le fagogo • fa⁄ila • gagana o alagafipu ma muagagana • pä¢ • ituaiga fuaiupu • upu täutü • tala fa⁄tino

Tausaga 11 Äutalaga 2: Tusi 2 Gagana Fa⁄mauina

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

Tala fatu pupufi ‘Fa⁄manuiaga Motusia’ • faitaulaulu • fa⁄aogaga o le gagana • tala fa⁄tino • fau o le gagana fa⁄mauina • ⁄uga o le ala • tagata o le tala • gagana • aga a le tusitala • fa⁄sologa o le tala

9

Fa⁄tinoga 2

Toe fa⁄manatu 1. Vaevae le vasega i ni vaega se 6. Fa⁄numera vaega. 2. Fa⁄soa tala nei i vaega ina ia tofu le vaega ma ni tala se 2. E lelei pe ¡ toe aumai tusi olo› iai tala nei e fa⁄aogä mo le taimi o le galuega lenei. i. ‘O le Galu Lolo’ ii. ‘O La ma Malaga ma Lafi Pua⁄’ iii. ‘Fagotaga’ iv. ‘O le Tufiga Fautasi’ v. ‘Maunu mai Loimata o Apaula’ vi. ‘O se olaga puapuagatia e ifi manuia’ vii. ‘Salote ma Lemalie’ viii. ‘Ua atoa tino o Va⁄tausili’ ix. ‘O le toe aso nai Moamoa’ x. ‘O Tafitofau ma Ogafau’ xi. ‘O Sina ma Tauveve’ xii. ‘Fa⁄manuiaga Motusia’. 3. Fa⁄tusatusa tala a le tou vaega i itü olo› avatu i pusa olo› i lalo. 4. E matuä täua le aumai o le aotelega o fa⁄tusatusaga ina ia manino ua outou malamalama i itü ¤se¤se o le fatua‹ga o tala. 5. Fa⁄talanoa i le vasega atoa pe fetufaa‹ vaega taito⁄lua ft. Vaega 1 ma le Vaega 2 mf. ⁄uga taimi tagata ⁄utü aga a le tusitala: o le ma o le tala: (e mafai ona fa⁄opoopo i tala nofoaga uiga, aga e tolu ua avatu i lalo) manatu, talitonuga fatufatuga fa⁄matala fa⁄tusatusa le tala: o le tala fa⁄aogaga o amataga le gagana ogatotonu ft.: fa⁄ifiga gagana uigalua soanauna soaveape fuaiupu upu täutü Tala 1

Tala 2

Aotelega

– AUTALAGA 1

10

Fa⁄tinoga 3

Au‹li‹li fesili o tala fatu ma Fa⁄naunauga ia ⁄usia O le ⁄utü o le äutalaga lenei o tala fatu. Sa mafuli galuega o le Gagana Fa⁄mauina o le Tausaga 9 i le Tausaga 11 i tala pupufi. O aga fa⁄aogä a tusitala i tala fatu ua lë tele se ¤se¤sega mai tala pupufi. Pau o lea ona o le pupufi o tala pupufi, ua mo›mia ai le fatuä‹ e tusitala o itü ¤se¤se i se taimi vave. E iai faiga po o auala a le tusitala e vave ai le lalagaina o ia itü. O se fa⁄ta‹ta‹ga e vave ona iloa e le ⁄ufaitau uiga, lagona, talitonuga mf. o le tagata ⁄utü o se tala pufipufi i mea olo› tutupu, o ona mafaufauga, o lana tautala i isi tagata, o le gagana olo› fa⁄aogä i le tala mf. Ua tatau ona maua⁄ ö outou iloa i itü ¤se¤se o le Gagana Fa⁄mauina olo› fa⁄manino i tusi a le Tausaga 9 i le Tausaga 11. O galuega o le Tausaga 12 i le äutalaga lenei olo› una‹ina le mafai ona outou feaofa‹ tomai ¤se¤se o le Gagana Fa⁄mauina mai isi tausaga e vä‹li‹li ai tala fatu, ma fa⁄ali manatu anoa i fesili ¤se¤se ole¡ su¤su¤ina ai. 1. Galulue i vaega ta‹to⁄lua. 2. Au‹li‹li fesili o le Gagana Fa⁄mauina olo› avatu i itü nei: ❑ Vase lalo o upu ⁄utü ❑ Fa⁄talanoa matäfipu e tatau ona aofia i le tali ❑ Fa⁄talanoa le fa⁄vasegaga ma le fa⁄sologa o le tali, fa⁄ali i se ata a tou tali 3. Toe faitau lelei fa⁄naunauga ia ⁄usia olo› i le amataga o le äutalaga. O fea o ia fa⁄naunauga e feso›ta‹ ma fesili olo› su¤su¤ ai tomai o tala fatu? 4. Fa⁄talanoa i le vasega atoa a outou tali o le fesili 2 ma le 3. 5. Teu lelei a outou tali o le galuega lenei auä tou te toe fo‹ mai i ai i le fa⁄ifiga o le äutalaga.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

11

Sämoa School Certificate Gagana Sämoa 1998 FESILI 4-A : TALA FATU

Filifili se tala fatu sa e su¤su¤ina. i. Fa⁄matala mai tagata ⁄utü o lea tala, i mea e tutusa ai manatu ma fa⁄tinoga. 5 togi MA Fa⁄malamalama mai ni a›a›ga e mafai ona feso›ta‹ mai i o tatou olaga. 5 togi PO O LEA FOÅ ii. Fa⁄matala mai se fe¤se¤sea‹ga a ni tagata se to⁄lua o se tala fatu na e su¤su¤ina. MA Fa⁄malamalama mai po o le ä se taunufiga, pe lelei pe leaga.

Sämoa School Certificate Gagana Sämoa 2002 FESILI 4-A : TALA FATU

Filifili se tala fatu sa e su¤su¤ina. 1. i. Fa⁄matala mai se tagata ⁄utü na e su¤su¤ina. Tafi mai lona igoa. Fa⁄matala manino ni ona uiga, o ana aga, ma ni ona lagona na e fiafia ai i lea tagata. O le ä le ituaiga gagana sa fa⁄aogäina e lea tagata na e fiafia i ai? 5 togi MA Fa⁄matala ni ana gaoioiga na faia i taimi o se fa⁄fitauli na tula‹ mai ina ia fö‹a lea fa⁄fitauli. PO O LEA FOÅ 2. i. Fa⁄matala mai se vaega o le tala fatu na e su¤su¤ina e fetaui lelei lona fa⁄uigaga ma le fa⁄upuga ‘E sili le toa e pule i lona loto, i lo le toa e a¤a le ›lo.’ 5 togi MA ii. Fa⁄matala mai se feso›ta‹ga ma le faaupuga ‘A ita nofo i lalo’. 5 togi

– AUTALAGA 1

12

Sämoa School Certificate Gagana Sämoa 2003 Filifili se tala fatu sa e su¤su¤ina. 1. i. Fa⁄matala mai se tagata ⁄utü na e su¤su¤ina. O ä a⁄fiaga o lona olaga i nofoaga na fatufatu ai le tala? 5 togi MA Fa⁄matala se fa⁄fitauli na tupu pe na fa⁄pefea ona ia ⁄lofia pe fö‹a. 5 togi PO O LEA FOÅ 2. i. Fa⁄matala mai se vaega o le tala fatu na e su¤su¤ina e fetaui lelei lona fa⁄uigaga ma le fa⁄upuga ‘E sili le manu e tasi ua i lou lima i lö manu e lua olo› tata⁄ i le vaomatua’. 5 togi MA Fa⁄malamalama mai se feso›ta‹ga ma le fa⁄upuga, ‘E lelei le mativa fesäga‹’. 5 togi

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

13

TALA FATU: ‘flLAGA IA, O LE LOTOTELE’ Fa⁄matalaina e Aiono Fanaafi Le Tagaloa mai le tusi a Armstrong Sperry.

Ata 1.0 fllaga ia, o le Lototele

Fa⁄tinoga 4

fl› le‹ faitauina le tala 1. Fetufa‹ le vasega atoa ma le faiä›ga i tulaga nei: a. O ai na tusia le tala? e. O ai na fa⁄liliuina i le Gagana Sämoa? 2. Faitau ma fa⁄talanoa e le vasega atoa nisi o fa⁄matalaga i le tusitala ma nofoaga olo› i le tala. ft. O le ä se sao o le olaga o le tusitala i le fatua‹ga o le tala lenei ‘fllaga ia, o le Lototele’?

– AUTALAGA 1

14

Tusitala: Armstrong Sperry 1897–1976 O Armstrong Sperry o se ali‹ Amerika ua tafitafia i lona faiva o tusigatala fa⁄pea le tusiata. Na fanau o ia i le setete o Connecticut i le aso 7 o Novema 1897, ma maliu i le aso 26 Aperila 1976. E to⁄lua alo o Armstrong, o le tama ma le teine. E 38 tala na ia tusia mai le 1933 i le 1967. Sa fa⁄failele lona naunau i tusigatala a› tuputupu a¤ i lona ¡iga ma fa⁄logologo i tala sa tufitufitaliga mai e ona tua¡, i ä latou folauga i itu e fia o le lalolagi. O se isi o ia tala na matuä pu¤a lona fia su¤su¤ atili i atumotu polenisia. O le tala lea na fa⁄matala e le tamä o lona tamä i le matagofie o laufanua o le motu o Bora Bora ma ona tagata, ina ua afätia ai lo latou va⁄. O le tausaga e 1940 na tu lau¤le¤le ai Armstrong i Bora Bora. O se va⁄iga na matuä maofa ai o ia ona o laufanua maualuluga o le motu e foliga e mänu sa› a¤ lava i le sami ma fa⁄tü i se maualuga pe tusa ma le 2000 futu. Sa nofo Armstrong i le motu mo ni nai masina ma ia mätauina le olaga o tagata aemaise lo latou lotoa ma le finau e ä¤a fitä o le soifuaga na feagai ma i latou. Ua aupito i sili ona lauiloa Armstrong i le tala ua tafia fa⁄peretania ‘Call it Courage’ po o le ‘fllaga ia, o le Lototele’. Na ia tusia le tala i le 1940 ma ia maua ai le fa⁄iloga taualoa i le 1941 i Amerika, ona o se tala mo tamaiti ua matuä maoa¤ lona fatua‹ga. O le tala lenei ua silia i le 60 tausaga olo› lolomi pea. Ua fa⁄liliu i le tele o isi gagana e aofia ai ma le Gagana Sämoa. O le tala fo‹ lenei olo› lolomiina i Peretania i lalo o le ulutala ‘The Boy Who was Afraid.’ Sa fa⁄tino ma pu¤ina le tala mo se ata televise ia Aperila i le tausaga e 1974. O Hikueru O le motu o Hikueru o se isi o nofoaga o le tala ‘fllaga ia, o le Lototele’. O Hikueru o se motu o le Atu Tuämotu. O le motu e fa⁄lapotopoto umi (oval) ae 15 kilomita le umi. O le tusigäigoa o le 1988 na iloa ai e 123 tagata olo› nonofo ai ma e fa⁄lagolago lo latou tamaoaiga i le popo. Va⁄i i le fa⁄fanua.

14°S Takapoto Tikehau 15°S

Rangiroa Toau KauehiTaiaro

16°S Tuanake Nihiru Reka-Reka Hiti Tepoto Tekokota Haraiki Hikueru Amanu Marokau

17°S

18°S

19°S 150°W

148°W

146°W

144°W

142°W

140°W

Ata 2.0 Atu Tuämotu ma Hikueru

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

15 3. Fa⁄sino i se fa⁄fanua o le Pasefika motu ma atunufi nei: ❑ Atu Tuämotu ❑ Bora Bora ❑ Hikueru ❑ Sämoa. 4. Fa⁄mata o ä ni uiga o atumotu ia e tutusa ai ma Sämoa? Aiseä? 5. O ä ni uiga o tagata, o laufanua ma le tau o atumotu ia, e ono fa⁄aogä i le fatufatuga o le tala? O se fa⁄ta‹ta‹ga, o tagata olo› ⁄inä le Atu Tuämotu o tagata Polenisia – o ä uiga, talitonuga o tagata Polenisia a› le‹ fa⁄talaleleiina? ❑ O le ä se feso›ta‹ga ma uiga ma aga a tagata o le tala? ❑ O ä ni uiga ole tau? O le ä se feso›ta‹ga ma mea e tutupu i le tala? ❑ O ä foliga ma uiga o laufanua? ft. O Hikueru o se motu ⁄mu. E fa⁄pefea ona maua a latou mea⁄i? ❑ O ä ni mea e fa⁄täuaina i ia atumotu i ä latou tu ma agaifanua? O le ä se feso›ta‹ga ma mea e tutupu i le tala? 6. Su¤ vave le tusi, mätau ata ma vaega o le tala: i. O le Sola⁄ga ii. O le Vasa Loloa iii. O le Motu iv. O Lali. 7. O ä ni o outou manatu: ❑ O fea olo› fatufatu ai le tala? ❑ O ai olo› i le tala? ❑ O ä mea olo› tutupu i le tala ma lo latou fa⁄sologa pe¡ taga‹ i ulutala o vaega ta‹tasi ma ata?

– AUTALAGA 1

16

Fa⁄tinoga 5

Faitauina o le tala Matäfipu I – O le Sola⁄ga, 2–10 1. Faitau e le faiä›ga le Matäfipu Muamua o le tala: ‘O le Sola⁄ga’ ae fa⁄logo ma mulimuli i ai le vasega. O le fa⁄moemoe ia una‹ina loto o le vasega e fiafia e faitau le tala ma ia amata ona mätau vaega fa⁄tulagaina. 2. A o fa⁄logologo, fa⁄tumu fa⁄aupogaleveleve i upu po o ni fuiupu talafeagai e fa⁄matala ai foliga, uiga, talitonuga, fäiä, va mf. 3. Fa⁄talanoa a tou tali i le vasega atoa. Fa⁄opoopo ia tou fa⁄aupogaleveleve.

Laufanua ma le olaga o Hikueru

Mafatu

O isi tagata Hikueru

4. Galulue ta‹to⁄fä. Fa⁄talanoa tali o fesili olo› avatu e fa⁄tatau i le matäfipu lenei. 5. Tusi tali i api.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

17

Fesili o le Matäfipu I – O le Sola⁄ga, 2–10

Ata 3.0 O le Sola⁄ga

1. Oto›to mai i se palakalafa (pe tusa ma le 8 fuaiupu) le ⁄utü o le vaega lenei. Fa⁄vasega lau palakalafa i ni vaega se tolu: o le amataga o le vaega, o le ogatotonu, ma le fa⁄ifiga. 2. O ai olo› fa⁄matalaina le tala? E fa⁄pefea ona e iloa? 3. Fa⁄matala i se palakalafa se tasi le tagata e iai Mafatu e pei ona fa⁄alia i ona uiga ma lagona i le matäfipu muamua lenei o le tala. Aumai ni pinefa⁄mau mai le tala e lagolagoina ou manatu. 4. O se isi auala e fa⁄iloa ai uiga o tagata o se tala o lo latou va fealoa‹ ma isi tagata o le tala. E iloa i a latou upu, i o latou mafaufauga, ma amio fa⁄alia. Fa⁄matala le va fealoa‹ o Mafatu ma tagata nei i le amataga o le tala. Tavana Nui tagata matutua o le nufi tupulaga o Hikueru Kana 5. O le ä le mafua⁄ga o le fefe o Mafatu i le sami? 6. O le ä le täua o le fefe o Mafatu i le fatufatuga o le tala? 7. O se tasi auala olo› fa⁄aogä e le tusitala e fa⁄malosi ai va⁄iga ma lagona i le tala o le fa⁄tusatusa. Faitau le fuaiupu atoa i itulau olo› iai. Tafi mai po o ä mea olo› fa⁄tusatusa i fuaiupu nei. Aiseä e fa⁄aogä ai e le tusitala fa⁄tusatusaga?

– AUTALAGA 1

18 Itulau e 2 . . . a› pei o le oneone le to⁄tele o tagata polenisia; a› pei o afimumü le ⁄⁄sa o ö latou loto tetele Itulau e 4 . . . ma ua nunumi fa⁄lausului e le au le va⁄ o Mafatu ma lona tina Itulau e 4 . . . Na fa⁄fuase‹ ona po e peisea£ ua ufitia le la e se apa⁄u o se atafa Itulau e 9 . . . O le malü o le aloalo ua foliga e pei o se tioata uliuli ua pisipisia i le pupula o ataata o fetü o le lagi 8. O le ä le uiga o le ‘tapua‹a e tagata Polenisia o le lototele’? fliseä na tapua‹a ai e tagata Polenisia le lototele? (itulau e 3) 9. O ä ni mo›mo›ga o le nufi mo le atali‹ o le latou ali‹ sili? 10. Na fa⁄pefea ona fa⁄iloa e tama tane o Hikueru lo latou loto fa⁄tama tane? (itulau e 7) 11. fliseä na fa⁄esea ai Mafatu e le nufi? Na fa⁄pefea ona fa⁄iloa lo latou fa⁄esea o Mafatu? 12. Fa⁄mata e fa⁄esea Mafatu pe ana lë o se atali‹ o le ali‹ sili? fliseä? Nofoaga ma taimi 13. Fa⁄matala le feso›ta‹ga o nofoaga ma taimi olo› fatufatu ai le tala ma mea olo› tutupu, talitonuga ma uiga o ë olo› i le tala. Fete¤na‹ga 14. Fa⁄matala le fete¤na‹ga olo› i le loto o Mafatu i lona va ma tupulaga o le nufi.

Ata 4.0 O Kivi olo› ta‹ le alava⁄

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

19

Fa⁄tinoga 6

Faitauina o le tala Matäfipu II – O le Vasa Loloa, 11–21 1. Galulue taito⁄tasi. Faitau le mätafipu e lua o le tala: Vasa Loloa. 2. Tali fesli o le matäfipu lenei i ä tou api. 3. Fa⁄talanoa a tou tali i vaega ta‹to⁄fä. 4. Fetufaa‹ i le vasega atoa.

Fesili o le Matäfipu II – O le Vasa Loloa, 11–21 1. ·to›to mai mea na tutupu i le amataga, ogatotonu ma le fa⁄ifiga o le matäfipu lenei. 2. O le ä le vaitausaga olo› iai le sola⁄ga i le vasa loloa? E fa⁄pefea ona e iloa? (itulau 12.) 3. Aiseä e täua ai lea vaitausaga i le fatufatuga o le ⁄uga o le tala? 4. O ä ni suiga olo› atagia mai i ä Mafatu i le matäfipu lenei? Aumai ni mau si‹ e fa⁄lautele ai ou manatu. 5. O le ä le sao o Uli ma Kivi i le tala? 6. Fa⁄matala le uiga o laina nei: Itulau 14 Palakalafa 2 ‘Ua amata ona vanuvanu le ogasami na iai lo la va⁄, ma ua agi mai nei le matagi ma ua peisea£ o taumafai e sasa ma isiisi i galu e pupue.’ Itulau 14 Pakalafa 4 ‘E ma¤u le atamai o tua¡ o tagata Polenisia aua o le vaa e ta atoa mai lava i le ogala⁄u o le tamanu, ma e leai ni teuga tele, a o lenei ua tusa lava o se isi vaega totino o le vasa.’ 7. fliseä na fa⁄pea ai Mafatu . . . ‘se ua moni lava lofi fefe i le atua o lenei moana’. (itulau 15 Palakalafa 1.) 8. Itulau 16: ‘Na fa⁄maliuliu ane le la i lona tulaga . . .’. O le ä le tafi o le aga fa⁄tusitala lea? O le ä sona aogä i le agaga o le fuaifipu ma le tulaga olo› iai le gasologa o le tala?

– AUTALAGA 1

20

Ata 5.0 O le nufi

9. O ai Maui? Lisi mai upu olo› fa⁄tatau i ai. 10. O le ä le fa⁄fitauli tügä olo› feagai ma le tama ma lana maile (itulau 16). 11. O fea le itulagi na tafea i ai le va⁄ mai Hikueru? 12. Fa⁄matala le uiga o fuaiupu nei ma aga fa⁄tusitala olo› fa⁄aogäina: Itulau 19 (laina e lua mulimuli): ‘Ua na› na fafati atu nei galu i le a⁄u ma e tusa o latou leo o ni pesega a ni tautai väivai ma le leo o›lo.’ Itulau 20 Palakalafa 1: ‘Na tolotolo lemu mai le po e pei o se gaoi ma ua ufitia ai le lalolagi i le pogisa.’

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

21 13. Fa⁄tumu pusa ia e ›to›to ai va⁄iga o le tala i le matäfipu lenei. Fa⁄matala au‹li‹li se va⁄iga se tasi.

matafaga oneone

14. O ä ni eseesega o Mafatu i le matäfipu lenei ma le matäfipu muamua? Aumai ni pinefa⁄mau mai le tala.

Ata 6.0 Fa⁄olatia i le motu

– AUTALAGA 1

22

Fa⁄tinoga 7

Faitauina o le tala Matäfipu III – O le Motu, 22–34 1. Galulue taito⁄tasi. Faitau le matäfipu e tolu o le tala: O le Motu. 2. Tali fesli o le matäfipu lenei i ä tou api. 3. Fa⁄talanoa a tou tali i vaega ta‹to⁄fä. 4. Fetufaa‹ i le vasega atoa.

Fesili o le Matäfipu II – O le Motu, 22–34

Ata 7.0 O le Motu

1. O ä foliga o le motu e iloa ai na gaosia mai se mauga mu? (itulau 24.) 2. O ä ni suiga o Mafatu i le matäfipu lenei? E fa⁄pefea ona e iloa? 3. E täua le lisi mai o suiga, ma fa⁄matala mau si‹ e fa⁄maonia ai. Manatua o aga a tagata e iloa i o latou mafaufauga, upu, tafitinoga, amioga mf. 4. Tusi sau fa⁄fanua e fa⁄ata ma fa⁄igoa ai vaega ma va⁄iga o le motu pei ona täfia i itulau 25–27. 5. O ä foliga o le motu na masalomia ai e Mafatu sa iai ni tagata? (itulau 28–29.) 6. O le ä le motu lea ua iai Mafatu ae na fa⁄pefea fo‹ o na ia iloa? 7. O le ä le mea e sili i le agaga o Mafatu ua ia ⁄usia? Aiseä? (itulau 32.) O le ä le ¤se¤sega o Mafatu i le taimi lea ma le amataga o le tala? 8. ·to›to mai mea na tutupu i le amataga, ogatotonu ma le fa⁄ifiga o le matäfipu lenei. 9. O le ä le täua ‘O le Motu’ i le fatufatuga o le ⁄uga o le tala? ft. O lona uiga – tafi mai le ⁄uga o le tala, tafi mai po o ä foliga ma uiga o laufanua o le motu olo› fesoasoani i mea na tutupu, ma le fatufatuga o le ⁄uga o le tala. – GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

23

Fa⁄tinoga 8

Faitauina o le tala Matäfipu IV – O Lali, 35–56 1. Galulue taito⁄tasi. Faitau le mätafipu e fa o le tala: O Lali. 2. Tali fesli o le matäfipu lenei i ä tou api. 3. Fa⁄talanoa a tou tali i vaega ta‹to⁄fä. 4. Fetufaa‹ i le vasega atoa.

Fesili o le Matäfipu IV – O Lali, 35–56

Ata 8.0 O Lali

1. Fa⁄matala le aogä o le magälafu (itulau 35). 2. Fa⁄matala le tufiina i lalo o le tamanu. 3. O ä ni mea ua tatou iloa i ä Mafatu i le itulau e 37? Aumai ni pine fa⁄mau. 4. E fa⁄pefea ona tatou iloa le ola fa⁄tuatua o Mafatu? (Itulau 37, 41.) 5. O ä ni molimau e le taumate na ⁄inä le motu? 6. Tusi ma fa⁄igoa se ata o vaega o le fale o Mafatu. 7. O le ä se suiga o Mafatu ua iloa i le fasiga o le malie ma le fasiga o le pua⁄ ⁄ivao? 8. Fa⁄vasega la⁄saga o le faiga o le va⁄ o Mafatu i se ata. 9. Fa⁄iloa mai le telë o le va⁄ i lona umi, loloto ma le lautele.

– AUTALAGA 1

24

Ata 9.0 O le fasiga o le malie

10. Vaogagana. Fa⁄matala le uiga o upu nei e pei ona fa⁄aogä ai i le tala: magälafu tafatafäilagi matamatämatagi (42) alititai ulutu‹ taunalalai (46) tïvao loaloa mä¤a lafola (51) 11. ‘Ona alaga lototele lea ma tauvala⁄u Uli’ (itulau 44). O le ä se feso›ta‹ga o le fuaitau lenei, suiga o Mafatu, ma le ⁄uga o le tala? 12. O le ä le täua o le ula nifo i fa⁄moemoega o Mafatu? (itulau 45–46.)

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

25

Ata 10.0 O le fasiga o le pua⁄ ⁄ivao

13. O le ä se agaifanua o le fa⁄samiga o le va⁄ o Mafatu na ia faia? (itulau 46.) 14. Ina ua i le sami lona va⁄, o nisi o lagona sa o› i ä Mafatu o le mimita, fiafia, faafetai, ma le fa⁄maualalo. fliseä e fa⁄maualalo ai? O lea uiga e tafi mai ai o Mafatu o se tagata _____________________ ? Auä e _____________________________________________________ 15. Fa⁄matala le täua o le paå o le ›¤ a Mafatu i le sami i le fatua‹ga o le ⁄uga o le tala. (itulau 47.) – AUTALAGA 1

26 16. Fa⁄matala le va o Mafatu ma lona tamä. E fa⁄pefea ona e iloa mai le tala? 17. ·to›to mai mea na tutupu i le amataga, ogatotonu ma le fa⁄ifiga o le matäfipu lenei.

18. O ä ni faigata na feagai ma le malaga i le toe fo‹ i Hikueru? Si‹ mai ni upu fa⁄tusatusa olo› fa⁄aogä (itulau 51). 19. O ä ni uiga fa⁄alia o Mafatu i taimi fïtä o le malaga e iloa ai ua ia fa⁄to‹lalo lona fefe? (itulau 51–53.) 20. O le ä se manatu o le fa⁄matala o le tala i le mafua⁄ga na lë feoti ai le auva⁄. (itulau 53.) 21. O ä mea sa matauina e le nufi i le taimi na tufiuta ai le va⁄ o Mafatu? 22. Va⁄i i fuaitau nei olo› i le itulau 56. ‘E lë mafaia ona tineia le lototele olo› mumü mai i ona mata’ ‘. . . musaesae le lototele i o latou agaga’ ‘. . . Alaga ia, o le lototele’ Fa⁄matala le feso›ta‹ga o fuaitau nei, tagata o le tala, ma le ⁄uga o le tala.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

27

Fa⁄tinoga 9

Aotelega O fesili o le fa⁄tinoga lenei e aotele ai vaega täua o se tala. Ua aofia ai: 1. fluga. 2. Tagata o le tala. 3. Nofoaga ma taimi. 4. Fa⁄matala o le tala. 5. Va⁄iga ma lagona o le aufaitau. 6. Fatufatuga o le tala: i. Galulue i vaega ta‹to⁄ono. ii. Tofu le tagata ma le vaega täua olo› i luga e sa‹li‹li i ai. iii. Galulue i vaega ta‹tasi nei e ono. O lona uiga o sui uma olo› nafa ma le ⁄uga, e tatau ona galulue fa⁄tasi. O sui e nafa ma le tagata o le tala, ia galulue fa⁄tasi mf. iv. Fa⁄talanoa tali o fesili ma fa⁄tino galuega olo› avatu mo nafa ta‹tasi ona toe fo‹ lea o sui i ä latou vaega na ulua‹ vaevae i ai e fa⁄talanoa tali o nafa uma. E täua le fa⁄aogä o tali sa aumai i galuega o matäfipu ta‹tasi o le tala. v. Galulue ta‹to⁄tasi e fa⁄maumau tali o fesili uma i lau api.

1. fluga O le ä le ⁄uga o le tala lenei? Fa⁄matala auala fa⁄tusitala olo› aumai ai le ⁄uga o le tala.

2. Tagata o le tala Tagata ⁄utü O äi olo› ⁄utü i ai le tala? O ä uiga o lea tagata? E fa⁄pefea ona fa⁄iloa e le tusitala le ituaiga tagata e iai le tagata ⁄utü o le tala? ft. i ä latou amio; i ö latou mafaufauga ma manatu; i ä latou tala e fai, o le ituaiga gagana e fa⁄aogä; i upu, mafaufauga, ma uiga fa⁄alia o isi tagata i ai; i suiga e fa⁄alia i le tagata ⁄utü a› fa⁄gasolo le tala. O isi tagata o le tala E täua fo‹ isi tagata olo› i se tala. O ai isi tagata olo› i le tala lenei? Aiseä e fa⁄aogä ai e le tusitala nei tagata? Ft. E täua i le fatua‹ga o mea e tutupu i le tala. E fa⁄iloa ai le ¤se¤sega ma le tagata ⁄utü. E fa⁄ali ai ni feso›ta‹ga ma le tagata ⁄utü. Fa⁄tino le galuega lenei mo le fa⁄pupulaga atili o tagata o le tala. i. Tusi i ni pepa malö igoa o tagata o le tala ft.

Mafatu

Tavana Nui

Kana

Tagata matutua o Hikueru

Uli

– AUTALAGA 1

28 ii. Tusi upu ta‹tasi nei i ni pepa malö ma vaevae ia tofu le tagata ma ni ana pepa. E mafai fo‹ ona fa⁄opoopo e outou nisi upu.

pala⁄i

lotoa

finau

lotovaivai

alofa

fa⁄maoni

fa⁄gutugutulua

tapua‹

maluali‹

fa⁄tuatua

uo uo foa

magoivi

sogasoga

lototele

manafanafa

fa⁄tauagafau

agamalu

fa⁄palepale

ma¤ma¤

malosi

segia

iii. Auaua‹ e tufi pepa i lalo o igoa o tagata o le tala e fetaui i ai. Aumai ni mafua⁄ga. Talanoa le vaega pe talia. A mäe⁄ ona tusi lea i ä outou api upu mo le tagata ⁄utü ma mausi‹ mai le tala e fa⁄maonia ai.

3. Nofoaga ma taimi E seäseä tasi se nofoaga e fa⁄mautü i ai se tala. E täua ona mälamalama la tou vaega i nofoaga olo› tutupu ai vaega o le tala ma ni fesuia‹ga o iai. E täua le vaitaimi olo› fatufatu ai se tala auä e feso›ta‹ i talitonuga, tu ma aga, mea e tutupu i se tala, ma lona ⁄uga. Fa⁄matala foliga o nofoaga ⁄utü o le tala. E mafai ona e fa⁄aogäina upu, fa⁄fanua, po o se ata fo‹. O ä a⁄fiaga o le tagata ⁄utü o le tala i nofoaga na fatufatu ai le tala? O ä a⁄fiaga o le fatufatuga o le tala i nofoaga olo› iai? ft. O Hikueru ma talitonuga o tagata i le vaitau a› le‹ o› mai o le fa⁄misionare na mafua ai nisi mea na tutupu e pei o . . .

4. Fa⁄matala o le tala O ai olo› fa⁄matalaina le tala? E fa⁄pefea ona e iloa? O ä ni a⁄fiaga o mea ua iloa e le aufaitau ona o va⁄iga po o talitonuga o le fa⁄matala?

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

29

5. Va⁄iga ma lagona o le aufaitau O ä ni ou manatu i le tala – i ona tagata, i lona ⁄uga? O ä ni itu e talafeagai ai le tala ma lou olaga, ma le lalolagi olo› e ola ai?

6. Fatufatuga o le tala O fa⁄pe£ ona fatufatu le tala? O ä aga olo› fa⁄aogä e le tusitala e fatufatu ai le tala? a. Vaevae le vasega i ni vaega se 4. Ia tofu le vaega ma le matäfipu o le tala. Fa⁄ta‹ta‹ga: ❑ Vaega 1 – O le Sola⁄ga ❑ Vaega 2 – O le Vasa Loloa ❑ Vaega 3 – O le Motu ❑ Vaega 4 – O Lali. e. Mo matäfipu ta‹tasi o le tala, fa⁄tino galuega nei: Fa⁄ta‹ta‹ga Matäfipu 1 Otooto mea na tutupu i le matäfipu lenei (20 upu)

O le Sola⁄ga Tusi se ata (diagram) o le tumutumuga o le matäfipu

Otootoga o O le tumutumuga mea na tutupu o le matäfipu lenei ft. o se mea na tupu, po o ni manatu täua, po o mafaufauga e feso›ta‹ i le ⁄uga o le tala)

Aumai se upu si‹ mai le matäfipu e fa⁄maonia ai lona tumutumuga

Upu si‹ e fa⁄maonia ai le tumutumuga o le matäfipu

Tusi mai aga olo› fa⁄aogä e le tusitala i le matäfipu lenei ma mau si‹

Aga a le tusitala ma mau si‹

i. Fa⁄talanoa ma fa⁄mautü tali. o. Toe vaevae le vasega i ni vaega ta‹to⁄fä – ia tofu le vaega ma sui mai i matäfipu ta‹tasi o le tala. O lona uiga ua iai le tala atoa i vaega uma. u. Fa⁄solo le fetufaa‹ga i vaega, amata mai le sui na iloiloina le Matäfipu I ma fa⁄solo se ia o› i le Matäfipu IV. Fa⁄matala e sui ta‹to⁄tasi le ata ua ia tapenaina mo lana matäfipu o le tala. Tusi i api ina ia atoa vaega o le tala i au fa⁄maumauga.

– AUTALAGA 1

30

Fa⁄tinoga 10

Su¤su¤ina o le Gagana Fa⁄mauina O fesili e su¤su¤ ai le Gagana Fa⁄mauina olo› sa‹lia ni tulaga täua se lua. O le tulaga muamua, olo› sa‹lia po o le ä lou iloa o le tala (solo, pese, tala fa⁄tino). E ao ona e mata‹tüina lou iloa o se tala i ni au lava fesili ft. Ua ou faitaua fa⁄lua pe sili atu fo‹ le tala lenei? Ou te manatuaina tagata o le tala, nofoaga, taimi? Ou te manatuaina le fa⁄sologa o mea na tutupu i le tala? E mafai ona ou fa⁄matalaina uiga o tagata o le tala ma fa⁄maonia i ni mau si‹? E mafai ona ou talanoa atu i le va o tagata o le tala? E mafai ona ou fa⁄matalaina le ⁄uga o le tala, ma ni ofi manatu i ai? E mafai ona ou talanoa i ni suiga o tagata o le tala ma ni mafua⁄ga? O le tulaga lonalua olo› sa‹lia, o le mafai ona fa⁄ali o ni ou manatu i le tala mf. E täua lou manatunatu i fesili nei: Ua ou malamalama i le tala? Ua ou mafaufau i manatu ⁄utü ma le ⁄uga o le tala? E mafai ona ou fa⁄manino ia manatu ⁄utü i se isi tagata? E täua lou mafaufau i tulaga ua fesiligia, ma fa⁄maumau ou manatu i se api auä lou sauniuni i su¤ga. O le fa⁄lautelega o nei fesili olo› avatu i le Fau o le Gagana Fa⁄mauina i tusi a le Tausaga 9 i le 11. E lelei pe ¡ toe fo‹ e va‹li‹li la⁄saga olo› iai.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

31

Fesili E mafuli fesili e su¤su¤ ai le Gagana Fa⁄mauina i ni vaega se lua. O le vaega e su¤su¤ ai lou iloa o le tala, ma le vaega e su¤su¤ ai le mafai ona fa⁄ali ou manatu i le tala ma ona vaega ¤se¤se. E lë tatau ona e talia fesili i le toe fa⁄matala lea o se tala. E lë iloa ai sou iloa o se tala, ma o faisu¤ga fo‹ ua latou iloa lelei tala. E täua ona e faitau ma mätau matäfipu ⁄utü olo› iai i fesili. E iloa ia i upu olo› fa⁄mamafa i ai le uiga o le fesili. E lelei ona e vaseina ia upu ina ia taula‹ i ai lau va⁄i a › taliina le fesili. E lua ni fesili olo› avatu e fai ma fa⁄ta‹ta‹ga o fesili e masani ona su¤su¤ina ai tomai o tala fatu. Olo› avatu fo‹ ma tapenaga o tali e mo›mia. E täua lo outou faitau au‹li‹li ma fa⁄tino galuega olo› avatu.

Fesili 1: Tagata o le tala Filifili se tagata olo› fa⁄alia i le tala ni suiga o lona tagata. ft. i ona mafaufauga, lagona, talitonuga, uiga fa⁄alia mf. Fa⁄matala lea tagata i le amataga ma le fa⁄ifiga o le tala, ma ia fa⁄manino mai pe na fa⁄pefea ona tutupu ia suiga.

La⁄saga 1: Mätau fipu ⁄utü O upu ia o fa⁄tonuga ma upu e iloa ai matäfipu e mo›mia i le tali o le fesili ft. filifili se tagata, fa⁄manino, fa⁄alia suiga, amataga, fa⁄ifiga o le tala, fa⁄pefea ona tutupu suiga. O lona uiga e tatau ona e filifilia se tagata o se tala olo› iai ni suiga po olo› suia i le fa⁄ifiga pe ¡ fa⁄tusatusa i le amataga.

La⁄saga 2: Fa⁄sologa ma fa⁄vasegaga o le tali E atagia i le fesili fa⁄sologa ma fa⁄vasegaga o manatu o le tali. 1. Galulue ta‹to⁄lua. 2. Fa⁄talanoa le a⁄no o le fesili i le fa⁄malamalama lea o uiga o upu ⁄utü. 3. Fa⁄ta⁄tia se lua fa⁄sologa o le tali ft.

Matäfipu

Palakalafa 1

tagata ⁄utü o le tala i le amataga

Palakalafa 2

tagata ⁄utü i le fa⁄ifiga o le tala

Palakalafa 3

mafua⁄ga o suiga

– AUTALAGA 1

32 O le fa⁄sologa o le tali e tatau ona fa⁄aogä le palakalafa muamua e fa⁄matala ai le tagata o le tala i le amataga o le tala. O le palakalafa lonalua e fa⁄matala ai le tagata i le fa⁄ifiga o le tala. O le palakalafa mulimuli po o le lua fo‹ mulimuli, e tatau ona fa⁄manino ai mafua⁄ga o suiga.

La⁄saga 3: Matäfipu e aofia i le tali E faigofie ona maua matäfipu po o manatu e tali ai le fesili pe afai sa lelei ona fa⁄maumau au tali o fa⁄tinoga o le Gagana Fa⁄mauina i tala fatu. E täua lou filifili mai o matäfipu e talafeagai tonu i le fesili e pei o: ❑ uiga ma aga a le tagata o le tala i le amataga ma le fa⁄ifiga o le tala. Tatou te iloa uiga ma aga a se tagata o le tala i: 1. lana gagana e fa⁄aogä i le va ma isi tagata o le tala. O se fa⁄ta‹ta‹ga tatou te iloa i lana gagana pe – fa⁄aloalo, loto ita, se mafutaga e vavalalata, lotomaualalo, agamalu, fa⁄maualuga, fa⁄sausili, fa⁄tupu filemu, alofa, lotoa, pala⁄i, fe⁄lofa‹. 2. ona uiga fa⁄alia. 3. ona mafaufauga, o ni ana miti, fuafuaga, o ni ona fa⁄moemoega. 4. upu, manatu, ma uiga fa⁄alia o isi tagata ia te ia ft. e fa⁄¤sea, e fa⁄eaea i ai, e inosia ma fäifai i ai, e fa⁄tuatuaina i mea e fai. E täua ona fä‹fa‹ mai ni upu, fuaiupu si‹ mai le tala e fa⁄pupula atili manatu ua e filifilia i uiga ma aga o le tagata o le tala ua filifilia. i. Galulue ta‹to⁄lua. ii. Fa⁄aogä le tala ‘fllaga ia, o le Lototele’. iii. Filifili se tagata o le tala ua suia i le fa⁄ifiga o le tala. iv. Fa⁄talanoa lea tagata e pei ona iai i le amataga o le tala – i ona uiga, aga, talitonuga, mafaufauga, o uiga o isi tagata ia te ia, o ö latou fa⁄naunauga mo ia. v. Lisi pe fa⁄⁄upogaleveleve ö oulua manatu. Manatua ia aumai ni mau si‹ e lagolagoina manatu ua filifilia. vi. Fa⁄talanoa uiga ma aga o lea tagata i le fa⁄ifiga o le tala. Lisi pe fa⁄⁄upogaleveleve a oulua tali. vii.Fa⁄talanoa mafua⁄ga o ia suiga.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

33

O se fa⁄ta‹ta‹ga

Mafatu O ona suiga ma mafua⁄ga i le tala ‘ fllaga ia, o le Lototele’ Amataga o le tala ❑ O le uiga o lona igoa o le loto toa ae loto väivai ma fefe tele i le sami ❑ E fa⁄logoina i lona ulu le taufäifai o le sami i lona pala⁄i ❑ Na inosia ma faifai e Hikueru i lona pala⁄i ‘ailoga a ai si ona tama i se i⁄

o sona faiva;’ ‘pe maua afea sona loto toa e ta‹ta‹ ai au a le nuu’ (itulau 5) ❑ Sa fa⁄esea e taulelea o le nufi – e lë auai i o latou faiva ma ta⁄loga ❑ Sa upu leagaina, amusia e lana uo o Kana – ‘Na o Mafatu ai ate lava e

le› alu i le faiva. E ¤se le pala⁄i o lea tama.’ ❑ E agamalu, e lë gaoiä – e iloa i le lë tali fuaitau atu i le faifai o ia ❑ E lagona le alofa i lona tama le ali‹ o le nufi – ‘e matuitui i lona loto le

pupula fa⁄noanoa a lona tama’ (itulau 6) ❑ O se tagata taumafai e ui i lona fefe ft. sa alu pea i fagotaga a lona tama

ma ona uso e ui ina fefe (itulau 6) ❑ Sa o›tia, mafatia, fa⁄noanoa ma maasiasi i le taufäifai o tupulaga ia te ia ❑ Sa lotomalosi i lona fa⁄moemoe e fa⁄fetaia‹ i lona fili o le sami ma

fa⁄to‹lalo ai

– AUTALAGA 1

34

Mafatu O ona suiga ma mafua⁄ga i le tala ‘ fllaga ia, o le Lototele’ Fa⁄ifiga o le tala ❑ Lototele, lotoa – ua fa⁄to‹lalo e ia lona fili o moana, lototele i ana folauga,

ua mafai ona toe maulu e aumai lana o¤ na paå i le sami, ‘lototele ua mumü mai ona ‹›imata’ (itulau 56) ❑ Finau – tauivi ma lona fili – le faigatä o le sami, le afätia na iai, ma tulaga

uma i le motu ❑ Mautonu i ana filifiliga ma fuafuaga fai mo le toe fo‹ i Hikueru ❑ Lë fa⁄logologo tigä – e ui i le to⁄tasi ma le mafatia i le afätia o lo la va⁄,

ae na malosi lona naunau ia ola ❑ E atamai ma sogasogä ana fuafuaga ft. faiga o le va⁄, tapenaga o le sola⁄ga

mai le motu pe ¡ o mai tagata fe⁄i ❑ E tapasäina lona olaga ft. O lona fa⁄tuatua ia Maui, e tulimata‹ lona

fa⁄moemoe e toe feiloa‹ ma lona tamä (itulau 37) ❑ Sa le fa⁄tufitufi i lona fefe ft na ia gaoia le tao e ui na fefe, ina ia ona iloa

ai e mafai ona ia faia ❑ E mausali lona talitonuga e toe fo‹ i lona nufi i se tulaga fa⁄eaea ❑ Ua iai sona agaga to⁄ ma ua mausali lona talitonuga i lona mafai ona

fa⁄tino lona fa⁄moemoe ft. mitamita i lona va⁄. Mafua⁄ga o suiga ❑ Agaga fa⁄noanoa ma le mafatia i le fäifai ma le fa⁄tauemu i ai o ana uo

ma le nufi i lona pala⁄i ❑ Agaga alofa i lona tamä o le ali‹ o Hikueru ❑ Maualuga lona fa⁄moemoe ia fa⁄eaina – ia fa⁄to‹lalo lona pala⁄i ❑ Filifili o ia ua tatau ona fa⁄fetaia‹ ma lona fili ‘ua tatau ona ma fagatua ma

le atua o le sami o Moana ma ia ou manumalo ai’ ❑ Filifili o ia ua tatau ona alu i se isi motu e nofo ai se‹ mafai ona fa⁄to‹lalo

i lona fefe ❑ Tulimata‹ o lona fa⁄moemoe ia iai se aso e fa⁄pea ai lona tama ‘o lou

atali‹ lenei o Mafatu o le uiga o lona igoa o le lototele!’ ❑ O mea uma na tutupu o avanoa ia na fa⁄fetaia‹ ai e Mafatu lona loto

fefe ma manumalo ai ft. folau to⁄tasi i le vasaloloa ma afatia ai o le iai i le motusa ua fa⁄malosia ai lona loto mo lona toe fo‹ i se tulaga fa⁄eaea fasiga o le pua⁄ ⁄ivao fasiga o le malie gaoiga o le tao mai le fata faitaulaga o le tofu i le moana e aumai lana ›¤

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

35

La⁄saga 4: Au‹li‹li se tali ua saunia 1. Galulue ta‹to⁄tasi. 2. Toe faitau le fesili ua fa⁄tonuina. 3. Faitau ma au‹li‹li le tali ua saunia: ❑ Fa⁄tumu pusa olo› avatu i autafa o le tala, e fa⁄iloa ai vaega ¤se¤se o le tali ma le talafeagai i le fesili. 4. Fetufaa‹ i le vasega atoa. Filifili se tagata olo› fa⁄alia i le tala ni suiga o lona tagata. ft. i ona mafaufauga, lagona, talitonuga, uiga fa⁄alia mf. Fa⁄matala lea tagata i le amataga ma le fa⁄ifiga o le tala, ma ia fa⁄manino mai pe na fa⁄pefea ona tutupu ia suiga.

La⁄saga 5: Toe manatu O fesili o le Gagana Fa⁄mauina e masani ona sa‹lia ni vaega se lua: 1. O lou iloa o le tala / pese / solo / tala fa⁄tino. 2. O lou iloa fa⁄ali manatu i ai. i. Galulue ta‹to⁄lua. ii. Fa⁄talanoa lo lua iloa olo› iai i le tala lenei ma le mafai ona fa⁄alia o lua manatu i nisi o vaega täua o le tala: ❑ ⁄uga ❑ tagata o le tala.

– AUTALAGA 1

36

Mafatu O ona suiga ma mafua⁄ga i le tala ‘ fllaga ia, o le Lototele’ O Mafatu o se tagata na matuä tele ona suiga i le tala ‘Alaga ia, o le Lototele’ na tusia e Armstrong Sperry ae fa⁄liliuina e Aiono Fanaafi Le Tagaloa. O le palalafa atoa olo› fa⁄tatau ia Mafatu i le amataga o le tala.

O le taua o le palakalafa lenei o le

Toe fo‹ i le lisi o manatu na filifilia mo le vaega lenei. Matau po o fea manatu ua fa⁄aogä i le tali.

O le amataga o le tala olo› iloa ai o Mafatu o se tagata e tumu i le loto väivai ma le fefe i le sami, e ui o le uiga o lona igoa o le lototele. Ona o ia o le atali‹ o le ali‹ sili o Tavana Nui o lea na maualuga ai fa⁄moemoe o le nufi mo ia i sona loto toa e ta‹ta‹ina ai le nufi i ni aso o i luma. Peita‹ ua avea lona fefe i le sami ma mea na inosia ma faifai ai e Hikueru i lona pala⁄i ma fa⁄pea ‘ailoga a ⁄i si ona tama i se i⁄ o sona faiva;’ ‘pe maua afea sona loto toa e ta‹ta‹ ai ⁄u a le nuu’. O lona pala⁄i fo‹ sa fa⁄¤sea ai e taulelea o le nufi – e lë auai i o latou faiva ma ta⁄loga. E o› i lana uö o Kana na ia amusia fa⁄pea ‘Na o Mafatu ⁄i ate lava e le› alu i le faiva.’ E ¤se le pala⁄i o lea tama.’ Sa tumu o ia i le mafatia, fa⁄noanoa ma maasiasi i le taufäifai o tupulaga ia te ia. Sa lë tali fuaitau le tama i le fäifai o ia e le nufi, na› ona uiga agamalü ma lagona alofa i lona tama – ‘e matuitui i lona loto le pupula fa⁄noanoa a lona tama’. O le fa⁄ifiga o le tala ua iloa ai le telë o suiga o Mafatu. Ua lë toe pala⁄i a› se tagata lototele ma le loto toa ina ua tauivi ma ia fa⁄to‹lalo lona fili o moana ma faigatä na feagai ma ia i le vasa loloa ma le motu. Na toe taunufi i Hikueru ua tino leaga i le galala, ae na talitonu lona tamä o lona atali‹ lea ma ‘e lë mafai fo‹ ona tineia le lototele olo› mumü mai i ona i›imata’. Sa lë fa⁄logologo tigä i le vasa na afatia ai. E ui i lona to⁄tasi ma mafatia o le afätia o lo la va⁄ ma Uli, ae na malosi lona naunau ia ola. Ua fa⁄alia fo‹ i le ifiga o le tala o Mafatu o se tagata finau. E ui ina fefe ae na ia gaoia le tao mai le tulaga o le tupua o tagata fe⁄i. E tigä le fefe i le sami, ma faigatä sa feagai ma ia ae taumafai pea e ä¤a lona loto väivai. Sa lë fa⁄tufitufi i lona fefe ina ua osofa‹a e le pua⁄ ⁄ivao, ina ua osofa‹a o Uli e le malie, ina ua paå lana o¤ i le loloto o le moana ae na ia fa⁄fetaia‹ ma manumalo ai. O se tagata mautonu i ana filifiliga, atamai ma agava⁄ i ana fuafuaga fai mo le toe fo‹ i Hikueru. Ua fa⁄iloa i le faiga o lo la va⁄ ma le tapenaga o mea⁄i ma vaiinu. Sa fa⁄alia i lona fa⁄tuatua ia Maui o ia o se tagata e tapasäina lona olaga. O le fa⁄ifiga o le tala ua tatou iloa ai ua iai se agaga to⁄ o Mafatu ma ua mausalï lona talitonuga ia te ia lava.

O ä mafua⁄ga olo› aumai i le palakalafa lenei e pei ona mana›mia e le fesili?

Na suia Mafatu ona o lona fa⁄noanoa ma le mafatia i le fäifai ma le fa⁄tauemu a le nufi i lona pala⁄i aemaise ai o lona alofa i lona tamä, le Ali‹ Sili o Hikueru. O lea na filifili o ia ua tatau ona fa⁄fetaia‹ ma lona fili ‘ua tatau ona ma fagatua ma le atua o le sami o Moana ma ia ou manumalo ai’. O mea uma na tutupu i le tala o avanoa ia na fa⁄fetaia‹ ai e Mafatu lona loto fefe ma manumalo ai ft. O le folau to⁄tasi i le vasaloloa ma afatia ai; o le iai i le motusa ua fa⁄malosia ai lona loto mo lona toe fo‹ i se tulaga fa⁄eaea; fasiga o le pua⁄ ⁄ivao; fasiga o le malie; gaoiga o le tao mai le fata faitaulaga; o le tofu i le moana e aumai lana o¤; o tuliga ma tagata fe⁄i ma le toe folau ai i Hikueru. Sa maualuga ia te ia lona fa⁄moemoe ia mitamita lona tamä ia te ia, o lea na tautö ai e toe fo‹ i Hikueru i se tulaga fa⁄eaea ma fa⁄pea ai lona tamä ‘o lofi atali‹ lenei o Mafatu o le uiga o lona igoa o le lototele!’ O suiga o Mafatu na fa⁄alia i le tala na mafua ona o lona agaga finau e fa⁄to‹lalo le mea na fäifai ai Hikueru ia te ia, o lona loto fefe lea. Sa taula‹ lona loto, ma ana galuega uma i le toe fo‹ manumälö i lona tama, ma ia tineia ai le faatauemu o le nufi ia te ia.

O fa⁄pefea ona fa⁄ifi le tali?

O Mafatu o se tagata na suia mai le lotofefe, loto väivai, ma le pala⁄i i se tagata lototele ma loto toa.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

37

Fa⁄tinoga 11

Su¤su¤ina o le Gagana Fa⁄mauina – Tagata o se isi tala 1. Fa⁄aogä le fesili olo› avatu i le Fa⁄tinoga 10, la⁄saga ma galuega olo› iai e tapena ma tusi ai sau tali i se tagata o se isi tala olo› iloa ai ni suiga.

Fa⁄tinoga 12

Su¤su¤ina o le Gagana Fa⁄mauina – Nofoaga o le tala Fa⁄matala se nofoaga o le tala ma lona täua i le fatufatuga o le tala.

La⁄saga 1: Matau fipu ⁄utü 1. Vase upu ⁄utü o le fesili. 2. Fa⁄talanoa ma lau paga le uiga o le fesili, fa⁄sologa ma le fa⁄vasegaga o le tali. 3. Faitau fa⁄lautelega. O le fesili olo› fa⁄tatau i se feso›ta‹ga o se nofoaga olo› i le tala ma le fatufatuga o mea olo› tutupu i le tala. O ni fa⁄ta‹ta‹ga: O le ä se sao o le nofoaga ua filifilia i uiga ma aga o le tagata o le tala? O lona uiga e ono avea se nofoaga olo› iai i le tala ma mäfua⁄ga po o se auala e fa⁄alia nisi o talitonuga, mafaufauga, ma amio a tagata o le tala. E ono avea fo‹ nofoaga o le tala e malamalama ai le aufaitau i manatu o tagata o le tala i isi tagata olo› iai. Ia manatua o nofoaga o le tala ua lë na› laufanua o se nufi, atunufi, motu ae ua aofia ai le vaitau ölo› fatufatu ai le tala, ma le agaga o le tala. O mea uma ia e feso›ta‹ tele i le fatufatuga o ❑ uiga ma aga a tagata o le tala, ❑ ö latou talitonuga, ❑ le va o tagata o le tala, ❑ le ⁄uga o le tala, ❑ mea e tutupu i le tala.

O tala fatu e masani ona ¤se¤se nofoaga olo› fatua‹ ai. 4. O ä nofoaga olo› fatufatu ai le tala ‘fllaga ia, o le Lototele’ i le amataga, ogatotonu, ma le fa⁄ifiga? 5. O le ä le vaitau olo› fatufatu ai le tala? 6. O ä talitonuga o tagata i ia vaitau? O ai e tapua‹ i ai? O ä o latou talitonuga i le mafua⁄ga e tutupu ai nisi o mea e pei o afä?

– AUTALAGA 1

38

La⁄saga 2: Fa⁄sologa ma fa⁄vasegaga o le tali E lua vaega e tatau ona atagia mai i lau tali. O le tulaga muamua, e tatau ona iai se palakalafa e fa⁄matala ai se nofoaga (o le fesili ua mana›mia na› le tasi le nofoaga) ua e filifilia mai le tala. E tatau ona manino ma ma⁄ti fa⁄matalaga o le nofoaga ua e filifilia ft. i foliga o laufanua, o le tau e masani ai. Ia iai ni fa⁄matalaga o le vaitau olo› tutupu ai mea o le tala ma le agaga po o talitonuga, tu ma aga a tagata o lena vaitau. O lonalua, e mo›mia ona e fa⁄matala au‹li‹li täua o lenä nofoaga i le fatufatuga o le tala – i le ⁄uga o le tala, i tagata o le tala, i le va o tagata o le tala, o mea olo› tutupu ma le fa⁄sologa.

La⁄saga 3: Matäfipu e aofia i le tali 1. Galulue ta‹to⁄lua. 2. Filifili se nofoaga olo› täua i le fatufatuga o le tala ‘fllaga ia, o le Lototele’.

Täua i tagata o le tala fatufatuga o le tala ⁄uga o le tala

❑ ❑ ❑

❑

lë ola fa⁄lagolago ola finau to⁄tasi avanoa e fa⁄tupu ai lona lototele ft. tuliga pua⁄ fuafuaga mamao mo le toe fo‹ – faiga o le va⁄

❑ ❑ ❑

usu i ai M i aso uma e va⁄i po o ua o mai tagata fe⁄i

⁄uga o le tala

fatufatuga o le tala

fatufatuga o le tala

fanua laugatasi maualuga

e tufifua

feola

vaitafe, vai papatü, tama‹ afu i le matäfaga lafulemu lona vaomatua niu taufuifui togäfa‹ vaitafe, vai papatü, tama‹ afu i le matäfaga

O le Motu

malae tapua‹ o tagata fe⁄i

gaosia mai mauga mu

fatufatuga ⁄uga o le tala

e si›mia e le a⁄u

mea⁄i fasiga o le malie

fatufatuga o le tala

⁄uga o le tala

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

fatufatuga o le tala

2 ava – 1 e feagai ma le motu pupusa o tagata fe⁄i 1 na ofi mai ai le va⁄ o M & U

fa⁄tupu lona loto tele

39 3. Fa⁄talanoa foliga o lea nofoaga ft. si›si›maga, laufanua, tau, lagona mf. ma le täua i le tala. 4. Fa⁄aogä se fa⁄⁄upogaleveleve e fa⁄maumau ai o oulua manatu. 5. Fa⁄tusatusa a lua fa⁄tinoga ma le ata olo› avatu.

La⁄saga 4: Au‹li‹li se tali ua saunia 1. Galulue ta‹to⁄tasi. 2. Toe faitau le fesili ua fa⁄tonuina. 3. Faitau ma au‹li‹li le tali ua saunia: ❑ Fa⁄tumu pusa olo› avatu i autafa o le tala, e fa⁄iloa ai vaega ¤se¤se o le tali ma le talafeagai i le fesili. 4. Fetufa⁄‹ i le vasega atoa. Fa⁄matala se nofoaga o le tala ma lona täua i le fatufatuga o le tala.

La⁄saga 5: Toe manatu O fesili o le Gagana Fa⁄mauina e masani ona sa‹lia ni vaega se lua: 1. O lou iloa o le tala / pese / solo / tala fa⁄tino. 2. O lou iloa fa⁄ali manatu i ai. i. Galulue ta‹to⁄lua. ii. Fa⁄talanoa lo lua iloa olo› iai i le tala lenei ma le mafai ona fa⁄alia o lua manatu i nisi o vaega täua o le tala: ❑ nofoaga o le tala ❑ ⁄uga ❑ tagata o le tala.

– AUTALAGA 1

40

Nofoaga o le tala ‘fllaga ia, o le Lototele’: Täua i le fatufatuga o le tala Palakalafa 1 Olo› tali ai le fesili – e fia vaega olo› täua ai le nofoaga o le tala i le tali lenei? Lisi.

Palakalafa 2 Fa⁄matalaga o le nofoaga. Lisi mai vaega o le nofoaga olo› täfia.

Palakalafa 3 O le täua o le nofoaga. Lisi mai itu olo› täua ai.

Palakalafa 4 O le täua o le nofoaga. Lisi mai itu olo› täua ai.

Palakalafa 4 O fa⁄pefea ona fa⁄ifi le tali?

O se tasi o nofoaga autü olo› fatufatu ai le tala fllaga ia, o le Lototele, o le Motu. E täua tele le nofoaga lenei i le fatufatuga o mea olo› tutupu i le tala, i le fatufatuga o suiga o le tagata ⁄utü o le tala, ma fa⁄pena ai ona täua i le fatufatuga o le ⁄uga o le tala. O le Motu na gaosia mai i mauga mu ma e iai se mauga maualuga i lona ogatotonu lemu. E iai se fanua laugatasi maualuga masalo e le mamao mai le mauga. E vaeluaina e le fanua laugatasi le motu i ni vaega se lua. E iloa atu i le itu i sisifo o le motu se isi motu pupusa. E si›mia le motu i se a⁄u tele ma na› le lua avanoa e ofi atu ai va⁄ i totonu, o le avatele e feagai ma le motu pupusa o tagata fe⁄i, ma le ava väiti na lafoa‹a ai le va⁄ o Mafatu ma Uli. O le itu fo‹ lea e iai se vai papatü po o se afu e lata i le matafaga na ulua‹ taunufi i ai le malaga afatia. Ona o le motu na gaosia e mauga mu, o lea e lafulemu ona laufanua, e ola lauusiusi ai niu, ulu, fa‹, moli, mago mf. E fetaula‹ solo fue o laau sosolo ma le anoano o manulele. O lona vaomatau e tamaoaiga i lä⁄u e iai tamanu ma ifi tetele. E maua ai fo‹ pua⁄ ⁄ivao. O le talafatai e feagai ma le avatele ma le motu pupusa, e iai se malae ta⁄laelae olo› iai se paepae maualuga olo› tu ai se tupua mataga ona foliga ma ni toega o se taulaga na osi. O le motu e tufifua ma o se motu sa, e osi ai taulaga ia Varua Iro le atua o tagata fe⁄i mai le motu pupusa. O le lafulemu o eleele o le motu, o le tamaoaiga o lona vaomatua, o le iai o le vai papatü i le matafaga na lafoaia i ai le malaga o nisi nei o uiga o le motu e täua i le fatufatuga o le tala ona o le maua ai o mea⁄i, mea inu, vai fofo o manu⁄ ua fa⁄olatia ai le malaga ma mafai ona fa⁄auau ai le tala. O le fanua laugatasi maualuga e täua i le fatufatuga o le tala ona i ina e usu i ai Mafatu i aso uma e va⁄i po ua o mai tagata fe⁄i e osi taulaga, ma o le faailo lena ua tatau ona o ese ma le motu. O le iai o le malae tapuai i le motu o se auala e faatupu ai le feteenaiga i le va o Mafatu ma tagata fe⁄i ina ua solia e Mafatu le malae ma gaoia le tao, ma ina ua ia molimauina le osiga o taulaga. O le iai fo‹ o le malae tapua‹ ua avea ma mea e una‹ina Mafatu ia vave gaoioiga mo le toe o ese mai le motu. O nisi nei o auala na faaalia ai suiga o Mafatu i se tagata lototele. O le tufifua o le motu ua täua i le fatufatuga o mea e tutupu i le tala, fa⁄alia o uiga o le tagata ⁄utü ma le ⁄uga o le tala. Ua avea ma mafua⁄ga o le galue toatasi o Mafatu e fa⁄taunufi tulaga e mo›mia mo lo la ola ma Uli. O le faiga o so la fale, o le gaosia o mea faigaluega, o le puipuia o lo la saogalemu, o le sa‹lia o mea⁄i, o le faiga o le va⁄, o avanoa uma nei na faaalia uiga sogasogä ma le finau o Mafatu. O lona feagai to⁄tasi ma manumalo ai i lu‹ sa iai i le motu ua fa⁄iloa suiga o lona tagata mai le pala⁄i ma matafefe i se tagata loto toa ma le lototele. O lona gaoia o le tao mai le fata faitaulaga, o le fasiga o le pua⁄ ⁄ivao, o le fasiga o le malie, o tuliga ma tagata uli fe⁄i, o fatufatuga ia o le tala i le motu ua iloa ai ua faafetaia‹ ma ua faatoilalo e Mafatu lona loto fefe. O le feagai to⁄tasi o Mafatu ma lu‹ na fa⁄malosia atili ai lona finau e toe foi i Hikueru i se tulaga fa⁄eaea e pei ona fa⁄iloa i lana tautoga ia Maui . . .’ou te toe fo‹ i lofi tama o Tavana Nui ma ole¡ fa⁄tumuina lofi tama i le olioli i lofi taunufi atu.’ O le motu sa tufifua ua täua tele i le fatufatuga o le tala ma le ⁄uga o le tala ona o avanoa sa faaalia ai le faaeaina o Mafatu i lu‹tau sa feagai ma ia.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

41

Fa⁄tinoga 13

Nofoaga o tala – o nisi faata‹ta‹ga Fa⁄matala se nofoaga o le tala ma lona täua i le fatufatuga o le tala. 1. Galulue ta‹to⁄tasi. 2. Fa⁄aogä La⁄saga 1–5 o le Fa⁄tinoga 12, e tapena ma tusi ai sau tali i le fesili lava lea mo le tala lenei ‘fllaga ia, o le Lototele’ ae fa⁄tatau lea i se TASI o nofoaga nei: ❑ Hikueru ❑ Malae Ta⁄laelae ❑ Vasa Loloa. 3. Au‹li‹li a tou tali i se fetufaa‹ga ma le faiä›ga. Fa⁄aogä fautuaga e toe teuteu ai lau tali. 4. Fa⁄aogä se isi tala fatu sa e faitau ai – e aofia ai tala pupufi. Tapena ma tusi sau tali mo le fesili lava lenei. 5. Ao i le faiä›ga.

Fa⁄tinoga 14

Su¤su¤ina o Tala Fatu Ua tatau ona lava lo outou malamalama i le tala ‘fllaga ia, o le Lototele’ e mafai ai ona tali i so› se fesili o talafeagai ma le tala. O le avanoa lenei e mafai ai ona outou toe tapenapena tali o fesili ¤se¤se auä le su¤ga fa⁄ifi o le tausaga. 1. Galulue i le vasega atoa. 2. Toe fo‹ i le Fa⁄tinoga 3 i fesili o su¤ga o le Sämoa School Certificate Tausaga 1998, 2002, 2003. 3. Toe fa⁄manatu uiga o fesili, matäfipu olo› mo›mia, ma fa⁄sologa o tali. 4. Vaevae le vasega ina ia iai ni tagata e taliina fesili ta‹tasi. Va⁄i o isi fesili e lë talafeagai i le tala lenei aemaise lava le ituaiga fesili olo› lonalua i fesili ta‹tasi. 5. Fa⁄aogä La⁄saga e 1–5 e pei ona iai i le Fa⁄tinoga 10 ma le 12 e tali ai fesili ua tufi atu i tagata ta‹to⁄tasi. 6. Fa⁄talanoa a tou tali i vaega ona fetufaa‹ ai lea i le vasega atoa. 7. Ao api i le faiä›ga. 8. E manaia fo‹ ae fai se fa⁄aliga o tali ¤se¤se i luga o le puipui ina ia va⁄i uma le vasega i tali ua saunia mo fesili ta‹tasi.

– AUTALAGA 1

42

Fa⁄tinoga 15

Toe Tepa i Tua – Fuatai: O le ä se tulaga o iai ou tomai i le Gagana Fa⁄mauina? O le galuega lenei na avatu i le Tusi 2 Tausaga 11. E aogä mo tausaga uma lava le iai o avanoa e toe mata‹tü ai tomai ma agava⁄ ua iloa. O le ala lea o le toe avatu i le tausaga lenei. O le fuatai ua fa⁄sämoa ai le ‘rating scale’. O le fuatai e fua ai le ⁄usia o se galuega mai le ‘e le‹ tagofia’ ma le ‘fa⁄to¡ tau amata’ e o› atu i se tulaga atoatoa. 1. Fa⁄aogä le fuatai olo› avatu e fa⁄iloa ai le tulaga olo› iai lou malamalama i le taimi nei i le Gagana Fa⁄mauina. 2. Mafaufau i ni suiga olo› mo›mia. Fa⁄tumu avanoa olo› avatu.

Fuatai o le Gagana Fa⁄mauina E le‹ tagofia

Fa⁄to¡ tau atiä¤

Ua ⁄usia

Lelei täpena

Ua lava täpena

Fa⁄matalaga o le fuatai Tulaga

Molimau

E le‹ tagofia

E leai se molimau ua faia galuega pe malamalama fo‹ i vaega o le Gagana Fa⁄mauina.

Fa⁄to¡ tau ¡mata

Fa⁄to¡ tau ¡mata le iloa fai galuega ma malamalama i uiga o le Gagana Fa⁄mauina.

Ua ⁄usia

Ua lava molimau i galuega sa fa⁄tino e iloa ai ua ⁄usia fa⁄naunauga mo le Gagana Fa⁄mauina e ui e le‹ leva ona iai i lea tulaga ma olo› iai ni vaega e lë› mausalï ai.

Lelei täpena

Ua tele ina lelei le fa⁄tinoga o galuega. E manino mai fo‹ i fa⁄tinoga ua lelei le iloa ma le malamalama i vaega fa⁄tulagaina. E iai mau e lagolagoina manatu e ui e täutü i ni uiga tufisa›.

Lava täpena

Ua lava le iloa ma le malamalama i vaega fa⁄tulagaina o le Gagana Fa⁄mauina. E manino i fa⁄tinoga o galuega le mafai ona au‹li‹li so› se vaega o se tala, pese, tala fa⁄tino mf. i tulaga uma o le Gagana Fa⁄mauina. Po o le ä le sui o le fatuga ae mafai ona va⁄i i itü uma ona ua maua⁄ tomai ma agava⁄ o le Gagana Fa⁄mauina. E mafai ona aumai mau si‹ e fa⁄lautele ai manatu fa⁄alia ma e fetäla‹ ona manatu.

O ä ni fa⁄tinoga ole¡ e faia ina ia faaleleia atili ai ou tomai ma agavaa o le Gagana Fa⁄mauina? Lisi i lalo au gaoioiga, taunufiga ma aso e fa⁄taunufi ai. Va⁄i i le fa⁄ta‹ta‹ga lea.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

43 Tulaga olo› mo›mia ona fa⁄leleia

Gaoioiga mo se suiga

Taunufiga e tatau ona iai pe ¡ mäe⁄

Aso e fa⁄taunufi ai

1. E lë› mautinoa 1.Toe fo‹ i tusi 2 1. Fa⁄tino galuega 12 Mati nisi o aga Tausaga 9, 10, o le Gagana fa⁄tusitala ft. 11 e faitau ma Fa⁄mauina o fa⁄ataataga ma au‹li‹li i tusi ia o latou galuega o iai fa⁄uigaga 2. Fa⁄tü se 2. Ia mautinoa: 14 Mati fa⁄lapotopotoga O ai e iai, taimi e o le Gagana fetaui ai, Fa⁄mauina a le fa⁄sologa o ⁄utü vasega mo le e talanoaina ma galulue atili i galulue i ai tulaga olo› fesoasoani e mo›mia mana›mia ma (Literary study auala e maua ai group)

Fa⁄talanoa a tou fuafuaga ma le faiä›ga ina ia iloa: 1. Galuega fai. 2. Aso e fa⁄taunufi ai. 3. Molimau e iloa ai ua fai. 4. Aso e toe fa⁄aogä ai le fuatai mo se iloiloga o suiga o tomai.

– AUTALAGA 1

-Autalaga

2

Sa‘ili‘iliga ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia flusia E tatau ona mafai e tamaiti ona:

Gagana

Feliua‹ faaupuga ma fuaiupu e fa⁄ali ai lagona, mafaufauga ma fautuaina ai se tulaga e tatau ona fai. Ia talafeauga feliua‹ga o faaupuga ma fuaiupu ma le uiga o le lagona ⁄utü; talanoa ma iloilo auala e fausia ai upu fou – vaega o upu, tala⁄ga o upu, faaofi mai o upu mai isi gagana ft. (a) ia iloa le a⁄ o le upu (root), (e) ia iloa le uiga, (i) ia iloa le fa⁄aogäina o le upu ia talafeagai ma lona uiga, ma le ⁄utü e fa⁄aogä i ai.

A›ina o Gagana

Fa⁄aogä auala e fetufina‹ tatau ai upu, fuiupu ma fuaiupu ia tusa lea ma se ⁄utü, taimi, ma ë o fa⁄tatatau iai; iloilo ma faaali manatu i fa⁄liliuga oloo iai nei e pei o ni isi o tusi ma siata ua fa⁄mauina i le Gagana Sämoa; su¤su¤ po o ä manatu o tagata lautele i le Gagana Sämoa. Ia tafi mai po o ä vaega/ tulaga olo› fa⁄aogä ai le Gagana Sämoa, ma le faaaogäina lea e tagata. ft. fa⁄aogäina o upu fou, faaliliuina o upu mai isi gagana, o matäfipu e mafai/lë mafai ona faaaogäina ai le Gagana Sämoa, suiga o le gagana mf. Ia iloilo le ä⁄fiaga o le gagana ona o manatu o tagata ma lo latou fa⁄aogäina po o le lë fa⁄aogäina foi o le gagana; iloilo ma faaali manatu i fa⁄liliuga oloo iai nei e pei o ni isi o tusi ma siata ua fa⁄mauina i le Gagana Sämoa; fa⁄ali manatu ma ni fa⁄naunauga mo le Gagana Sämoa ma lona lumanai.

Faamaumauga ma fetufaaiga

Faatino fetufaä‹ga eseese e pei o le seminä e folasia ai ifiga o ni su¤su¤ga po o sa‹li‹liga sa faia; fa⁄ali ni manatu i matäfipu talanoaina ma ia aumai ni mau e lagolago ai manatu. Ia mafai foi ona tali fuaitau atu i manatu fa⁄alia ma manino ni faamaoniga e te¤na ai pe lagolago i se mau. Ia fausia ma fa⁄aogä faaupuga logolelei ma logomälie e talafeagai ma e o faalogologo;

44

45 mälamalama i se tautalaga tufisa› po o le pu¤ina foi, ma ia mafai ona fa‹ mai matäfipu ⁄utü täua ma faaiuga ft. lipoti o su¤su¤ga a isi tamaiti; feaofa‹ mau eseese i le fausia o manatu i se ⁄utü.

Mo le faiä›ga

Ua lava ma totoe tapenapenaga o sa‹li‹liga i le Tausaga 9 Tusi 3, Tausaga 10 Tusi 3, Tausaga 11 Tusi 1 e fesoasoani i fa⁄tinoga o sa‹li‹liga e tamaiti. E lë gata i lea o ni ta‹ala täua tele fo‹ mo susuga a faiä›ga. O le fa⁄moemoe maualuga, ia si‹tia tomai ma agava⁄ o tamaiti e fa⁄tino ma tufifa⁄tasi lipoti o sa‹li‹liga ma ia taofia le itua‹ga lipoti olo› mafuli i le kopi sa› mai i tusi po o ë sa maua ai fa⁄matalaga. E täua le toe fa⁄fo‹ o le vasega i tusi uma ua täfia aemaise le Tusi 1 a le Tausaga 11, e iloilo la⁄saga o sa‹li‹liga ma fa⁄tinoga olo› iai. Ia fa⁄aogä galuega olo› iai e limata‹ta‹ina ai le fa⁄tinoga o le sa‹li‹liga lenei. O le sa‹li‹liga o le Tausaga 12 e ⁄utü i le Gagana Sämoa. E lua vaega fa⁄täuaina (1) o le faia o le sa‹li‹liga ma lona lipoti, ma le (2) o le faia o se seminä e folasia ai ifiga o le sa‹li‹liga. E ¤se¤se matäfipu ⁄utü o sa‹li‹liga, ae taga tutusa uma i fa⁄sitepu e tatau ona uia e fa⁄tino ai. Ua aofia ai le (1) fa⁄ta⁄tia o se fuafuaga mo le fa⁄tinoina o le sa‹li‹liga, (2) aoao o fa⁄matalaga ma mau, (3) auiliili, feaofa‹, fefulisa‹ ma fa⁄vasega mau (4) täaofa‹ manatu, ata po o uiga ua älia‹ mai i mau (5) tufifa⁄tasi i se lipoti. E mafai fo‹ ona aofia ai ma se lipoti tufisa› po o se seminä.

– AUTALAGA 2

46

Sa‹li‹liga: Gagana Sämoa PEPA O GALUEGA Fa⁄naunauga ia Ausia Fa⁄tino se sa‹li‹liga i le Gagana Sämoa; fa⁄ali manatu ma ni fa⁄naunauga mo le Gagana Sämoa ma lona lumanai: ❑ ❑ ❑ ❑ ❑

fa⁄ta⁄tia fuafuaga mo le fa⁄tinoina o le sa‹li‹liga aoao fa⁄matalaga ma mau auiliili, feaofa‹, fefulisa‹ ma fa⁄vasega mau täaofa‹ manatu, ata po o uiga ua älia‹ mai i mau tufifa⁄tasi i se lipoti.

Folasia ifiga o le sa‹li‹liga i se seminä.

Galuega fa⁄tino Filifili ni matäfipu se LUA mai le lisi olo› avatu. Fili ni ⁄utü TAÅTASI mai matäfipu e lua ua filifilia. Fa⁄tino sau sa‹li‹liga i le fatua‹ga o ni upu se lima mai i ⁄utü filifilia. Fa⁄aogä mau ua maua e tali ai fesili nei: 1 E fa⁄pefea ona fatua‹ upu o le Gagana Sämoa i le ⁄utü filifilia? 2 O ä ni ou manatu i sologa o le Gagana Sämoa a› fa⁄tupula‹a pea tulaga fa⁄neionapo olo› mo›mia ai ni upu fou? Tusi sau lipoti e lë silia ma le 400 upu po o le fa ni itulau o le pepa A4, e fa⁄matala ai le ifiga o lau sa‹li‹liga. Ia folasia lau lipoti i se seminä mo se 5 minute i la tou vasega. E 3 vaiaso le taimi fa⁄tulagaina mo le faia o sa‹li‹liga. O tulaga lautogia ma aiaiga olo› avatu i pusa.

Aofa‹ o togi Lipoti

= 30

Seminä = 20

50

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

47

FAflLAUTELEGA O GALUEGA Matäfipu ma ⁄utü 1. Filifili ni matäfipu se lua mai le lisi lenei: i. Tapua‹ga fa⁄kerisiano ii. Alafa⁄salalau: Nusipepa po o le Televise iii. Vaitau o le tausaga (vaevaega o le tausaga ft. i masina, tau e masani ai, fa⁄väegaina o le aso ma taimi) iv. Soifua Mälölöina v. Si›si›maga vi. Faigämälö vii.Femalagaa‹ga. 2. Filifili se ⁄utü se tasi i totonu o matäfipu e lua ua e filifilia. E mafai ona e aumai se isi ⁄utü e le› avatua i le lisi ae fesili muamua i lou faiä›ga. Matäfipu i. Tapua‹ga fa⁄kerisano

flutü 1. Aso fa⁄ilogaina ft. Aso Maliu, Kerisimasi 2. Fa⁄manatuga 3. Papatisoga mf.

ii. Alafa⁄salalau

Nusipepa po o le Televise 1. Talafou 2. Tala mai nufimamao 3. Fa⁄salalau fa⁄pisinisi 4. Fa⁄silasilaga mf.

iii. Vaitau o le tausaga

1. 2. 3. 4.

iv. Ta⁄loga (onaponei)

1. Lakapi 2. Netipolo 3. Soka mf

v. Feso›ta‹ga

Tau o le tausaga Vaevaega o le aso i le 24 itula Tai Tala o le tau mf

1. Fa⁄onaponei –komipiuta, fa⁄uaealesi, imeli 2. Leitio mf

vi. Faigämälö

1. Palota 2. Palemene 3. Tulafono mf

vii. Femalaga⁄iga

1. Laueleele 2. Sami 3. ‡a

– AUTALAGA 2

48

Lipoti o le Sa‘ili‘iliga: TULAGA LAUTOGIA Igoa ______________________________________________________ Ulutala ____________________________________________________ Aotelega o le lipoti ❑ ola ma ¡noa manatu o le lipoti ❑

talafeagai manatu uma i le ⁄utü

❑

sogasogä le atina¤ina o manatu

❑

ua mafai ona fefulisa‹ ma fetufina‹ mau ¤se¤se ma fa⁄matala i ana lava upu le ⁄utü po o le aotelega o ia manatu

/10

Fa⁄vasegaga ❑ manino vaega e patino i le ⁄utü o le sa‹li‹liga lenei ft. – vaega o upu – uiga o vaega o le upu – uiga o le upu – fa⁄aogäina – tala⁄ga o le upu ❑

manino le fa⁄ta›toga o manatu ⁄utü

❑

malosi mau lagolago

❑

ma⁄ti le folasaga ma le fa⁄ifiga

/5

Feso›ta‹ga o manatu ma aga a le tusitala ❑ manino manatu ⁄utü o palakalafa ma le fa⁄lautelega ❑

sologa lelei o manatu o le lipoti i le manino o le feso›ta‹ga o vaega

❑

ma⁄ti, loloto ma talafeagai fipu o fa⁄aogä

❑

fa⁄aogä fuaiupu eseese

/5

Sa› o le gagana ❑

sa› le fa⁄aogaga o le gagana i le sipelaga o upu, kalama, ma le fa⁄aogaga o fa⁄iloga

❑

sa iloilo ma toe teuteu le lipoti

/5

Tapenaga ❑

lelei le fuafuaga o le galuega tusitusi

❑

sogasogä iloiloga ma teuteuga

❑

olo› fa⁄iloa ë na maua ai mau i auala taualoa

❑

sainia e le tagata sa faitauina

❑

iai mau o tapenaga i vaega ta‹tasi. Malosi⁄ga o le tusitala

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

/5 Ia fa⁄leleia atili

49

Seminä TULAGA LAUTOGIA Vaega lautogia

Aofa‹ o Togi = 20

Aotelega o le tautalaga ❑ ola ma ¡noa manatu o le seminä ❑ talafeagai manatu uma i le ⁄utü ❑ sogasogä le atina¤ina o manatu

/5

Fa⁄vasegaga o le seminä ❑ ❑ ❑ ❑

manino vaega manino le fa⁄ta›toga o manatu ⁄utü malosi mau lagolago ma⁄ti le folasaga ma le fa⁄ifiga

/5

Aga a le failauga ❑ ❑ ❑ ❑ ❑

feso›ta‹ taga ma manatu o le tu ma le va⁄i e iloa ai e lë malu‹a e to⁄ i lana tautala ma le faiga o le leo e fetaui manavaga ma uiga e manino ata, siata olo› fa⁄aogä ma e talafegai i manatu

/5

Sa› o le gagana ❑ sa› le gagana fa⁄aogä ❑ e fa⁄aloalo ma talafeagai

/5

Aofa‹

/20

– AUTALAGA 2

50

Galuega o Sa‹li‹liga : Gagana Sämoa

Fa⁄tinoga 1

Tepa i tua 1. Galulue ta‹to⁄lua. 2. Tusi mai sa lua ata e fa⁄solo ai la⁄saga o le fa⁄tinoga o se sa‹li‹liga. 3. Galulue fa⁄tasi la lua paga ma se isi paga. 4. Fa⁄matala ata ua saunia. Fa⁄manino la⁄saga ta‹tasi i galuega fa⁄tino ma le täua o ia galuega. 5. Fetufaa‹ i le vasega atoa: ❑ O le ä le ⁄⁄no o sa‹li‹liga? ❑ fliseä e fa⁄mamafa ai le ⁄ua ne‹ kopiina pe si‹ sa› fa⁄matalaga i lau lipoti o le sa‹li‹liga? ❑ Aiseä e täua ai le la⁄saga 2 ma le 3?

Fa⁄tinoga 2

Faamasani i vaega o le sa‹li‹liga 1. Faamasani i la⁄saga o le sailiiliga. O le fa⁄tinoina o se sa‹li‹liga ua aofia ai tomai e (1) fa⁄ta⁄tia se fuafuaga mo le fa⁄tinoina o le sa‹li‹liga, (2) aoao fa⁄matalaga ma mau, (3) auiliili, feaofa‹, fefulisa‹ ma fa⁄vasega mau i ni ata ua alia‹ mai, (4)täaofa‹ manatu i ni ata tetele ua tula‹ mai, (5) tufifa⁄tasi i se lipoti ata tetele ua alia‹ mai ma molimau ¤se¤se e fausia ai manatu i le ⁄uga o le sa‹li‹liga. E mafai fo‹ ona aofia ai ma se lipoti tufisa›. a. Va⁄i i le ata o le sailiiliga a o faamatala e le faiä›ga.Tusi ni faamatalaga faaopoopo i lau ata. O väega o le sai‹li‹ga e mafai ona fa⁄ata fa⁄pea: 1. Fuafuaga ma fa⁄ta‹muaga 6. Iloilo ma toe manatu i le fa⁄tinoga

2.Aoao ma fa⁄maumau fa⁄matalaga Fa⁄tinoga o se sa‹li‹liga

5.Tufifa⁄tasi ifiga i se lipoti

3.Au‹li‹li ma fa⁄vasega mau 4.Täaofa‹ manatu ma ata ua alia‹ mai i mau

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

51

Fa⁄tinoga 3

Faatino le Laasaga 1 Fuafuaga ma fa⁄ta‹muaga Fa⁄tino le La⁄saga 1 i tulaga nei:

I. Filifili ni ⁄utü ma le vaogagana Va⁄i i le lisi o matäfipu olo› i le itulau e 47. Ua tatau ona e filifilia ni matäfipu se lua, ma ni ⁄utü ta‹tasi mai matäfipu na. A mäe⁄ ona fa⁄solo lea i galuega nei: 1. Sa‹li‹li ma lisi mai le vaogagana o le ⁄utü ft. upu ma fuiupu. Fa⁄vasega le vaogagana i (1) upu fou po o upu ua ofi mai i le Gagana Sämoa mai isi gagana, ma (2) upu o le Gagana Sämoa lava latou. Toe fa⁄vasega upu fou ua ofi mai i le Gagana Sämoa i (1) upu Sämoa, (2) upu nonö. Tusi le upu fa⁄aloalo o le upu pe ⁄fai e iai. Ft. Matäfipu: Upu o le Femalagaa‹ga Gagana Sämoa

Upu ua ofi mai i le Gagana Sämoa Upu Sämoa

flutü – Femalaga‹ga i le lau¤le¤le

auala moli o le auala fa⁄ilo foeuli nofoa afi mälö fa⁄uli mälö le tapua‹ malaga fai auala tulafono o auala saogalemu saosaoa

Upu fa⁄aloalo

Upu nonö

ta⁄vale ta⁄vale susuki ave – ta⁄vale toiota ave – pasi mitisupisi pikiapu loli pasi taina pasese keli kia kalasi kaporeta ta poloka pisi penisini

sa ava

2. O le ⁄uga o le sa‹li‹liga e pei ona fa⁄tonuina o le fatua‹ga o upu o ⁄utü filifilia. Sa‹li‹li pe na fa⁄pefea ona fatua‹ upu fou ua ofi mai i le Gagana Sämoa i ⁄utü ia. E iai vaega e tatau ona aofia i le sa‹li‹liga: ❑ vaega o upu ft a⁄, o se nauna, veape mf. ❑ uiga o vaega o le upu ❑ uiga o le upu ❑ fa⁄aogäina ❑ tala⁄ga o le upu (olo› fa⁄lautele atu i fesili olo› i lalo).

– AUTALAGA 2

52

II. Faata⁄tia fesili ta‹mua O fesili e fa⁄ta‹muaina se sa‹li‹liga e täua tele. O galuega uma o se sa‹li‹liga e ⁄u⁄u i fesili ta‹mua. E tämau i fesili le fimi, loloto ma le lautele e o› i ai le sa‹li‹liga. O fesili fo‹ e mafai ona iloa ai auala e ao ai mau ma tulaga e auiliili ai mau. A täaofa‹ fo‹ ni ata ua alia‹ mai i sa‹li‹liga, e tatau lava ona fa⁄vasega i lalo o fesili ta‹mua. O lona uiga o fesili e fa⁄ta‹mua ai se sa‹li‹liga e limata‹ta‹ina fa⁄tinoga o la⁄saga ta‹tasi. A fa⁄lëtonu fesili ta‹mua e fa⁄pena fo‹ ona fesasia‹ fa⁄tinoga o le sa‹li‹liga. 1. Galulue ta‹to⁄lua. Tusi ni a lua fesili se 10 e fa⁄tatau i tulaga po o vaega olo› fia iloa i upu ft. vaega o upu, uiga, fa⁄aogäina, talaaga mf. 2. Fa⁄vasega fesili i ni vaega tetele se lua pe tolu e aupito sili ona täua. Va⁄i i le pusa olo› avatu ai fesili mo ni fa⁄ta‹ta‹ga. O fesili e lua ua aotele i ai fesili ta‹tasi ua vaevaeina: (1) ⁄uga o le sa‹li‹liga – fatua‹ga o upu (2) o se fesili e fai i ai sau lava fa⁄ifiga pe ¡ mafaufau lea i mau olo› alia¤ mai i le fatua‹ga o upu. O lona uiga o sou manatu pe ¡ tufifa⁄tasi mau. O se tulaga e mana›mia ai lou feaofa‹ ma fefulisa‹ o mau ma ia e va⁄i mamao i a⁄fiaga o le Gagana Sämoa i faiga olo› fatua‹ ai upu ma fa⁄ofi mai ai i le gagana. E lë gata i a⁄fiaga, a› tulaga fo‹ e lelei ai e pei o le fa⁄tupula‹a o upu o le gagana e fa⁄leo ai manatu, mana›ga ma tulaga o le soifuaga fa⁄neionapo.

O fesili nei e tatau ona aofia i le sa‹li‹liga o le ⁄utü. Matäfipu 1. O le ä le Gagana na nonö mai ai le upu? flutü 2. O ä vaega o le upu? 3. O ä uiga o vaega o le upu i le gagana na nonö mai ai? ft. telefoni – tele/phone; benzene, petrol (=petroleum), democracy. 4. O le ä le uiga o le upu i le gagana na nonö mai ai? ft. telefoni, penisini, sunako, paseka, eseta, ekalesia? 5. Po ua suia le uiga olo› iai le upu i lona fa⁄aogaga i le Gagana Sämoa, mai lona uiga i le gagana na nonö mai ai? 6. O lë fea vaitau na ofi mai ai le upu i le Gagana Sämoa? 7. O ai na fa⁄ofi maia le upu i le Gagana Sämoa? 8. E iai se upu i le Gagana Sämoa e fa⁄matalaina le uiga ua fa⁄aogä ai nei lea upu nonö ft. ekalesia, esikegi, sikulakï, kesi (catch). 9. fliseä ua fa⁄aogä ai e tagata upu nonö ae olo› iai upu Sämoa?

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

Fesili e fa⁄ta‹muaina le sailiiliga O fesili ta‹tasi e mafai ona taliina i lalo se fesili aotele: 1. E fa⁄pefea ona fatua‹ upu o le Gagana Sämoa i ⁄utü filifilia? (Fesili 1–14.) 2. O ä ni ou manatu i sologa o le Gagana Sämoa a› fa⁄tupula‹a pea tulaga fa⁄neionapo olo› mo›mia ai ni upu fou? (Fesili 15.)

53 O fesili nei e tatau ona aofia i le sa‹li‹liga o le ⁄utü.

Matäfipu flutü

Fesili e fa⁄ta‹muaina le sailiiliga

10. O le ä sou manatu – o le ä se umi e iai upu nonö fa⁄pea i le gagana (upu e pei o le esikegi ae olo› iai le upu fa⁄lavelave). 11. O ä upu olo› fatua‹ i le fa⁄aogä o upu fa⁄vae o le Gagana Sämoa? ft. solofanua/horse; ta⁄vale/car. 12. O ä upu olo› fatua‹ i le nonö lea o upu o isi Gagana? sipuni/spoon; computer/komipiuta mf. 13. O ä a⁄fiaga o faiga ia e lua? ft. A⁄fiaga o feso›ta‹ga ma le feamalamalamaa‹; a⁄fiaga o le Gagana Sämoa. 14. E iai nisi auala e fatua‹ ai upu e ¤se mai auala ua täfia? ft aumai se upu fa⁄vae Sämoa ua iai sona uiga i se isi si›si›maga ma fa⁄aogä lona uiga fa⁄vae i se isi si›si›maga ft. malamala = kindlings, malamala = patikale. Aumai nisi faataitaiga. 15. O ä ni ou manatu i sologa o le Gagana Sämoa a› fa⁄tupula‹a pea tulaga fa⁄neionapo olo› mo›mia ai upu fou?

– AUTALAGA 2

54

III. Tapena auala e aoao ai mau O mau e tali ai fesili o se sa‹li‹liga e mo›mia ona iai tulaga nei: ❑ e täua ona mä›ti ma lë fa⁄luafesasi mau. O lona uiga e mautinoa lë na aumai ai le mau, le feso›ta‹ga o mau ma fesili olo› talia ❑ e talafeagai mau ma fesili ta‹mua ❑ e lava ni mau ina ia manino mai uiga po o tulaga o aga‹ po o mafuli i ai tali, tulaga va⁄ia, po o manatu faaalia. Fesili ta‹mua

Auala e ao ai mau

Auala talafeagai mo le sa‹li‹liga lenei

O fesili ta‹tasi e mafai ona taliina i lalo o ni fesili aotele: 1. E fa⁄pefea ona fatua‹ upu o le Gagana Sämoa i ⁄utü filifilia? 2. O ä ni ou manatu i sologa o le Gagana Sämoa a› fa⁄tupula‹a pea tulaga fa⁄neionapo olo› mo›mia ai ni upu fou?

O auala ¤se¤se e aoao ai mau e taliina fesili ta‹mua o se sa‹li‹liga ua aofia ai: ❑ le va⁄va⁄i ma mätau tulaga o iai ❑ le faitau i ni mau ua tusitusia ❑ le fa⁄talanoa o ni tagata ❑ le fa⁄aogäina o ni pepa fesili ❑ le pu¤ina o ni ata vito.

1. Faitau ma su¤su¤ mau ua tusitusia ft. Lisi mai, e pei o ft. Pratt Milner Tregear (1891) Tusi Paia mf. 2. Fa⁄talanoa tagata e pei o... Lisi mai

E fuafua auala e ao ai mau i fesili ta‹mua, taimi e fa⁄tino ai le sa‹li‹liga, ma le loloto e o› i ai le sa‹li‹liga.

E mafai ona aotele tulaga ole¡ e aoina ai mau o lau sa‹li‹liga fa⁄pea: 1. Tusi au fesili ta‹mua i pusa olo› avatu i lalo, ma ni mea ua e iloa i matäfipu o i fesili. 2. Filifili ni auala po o ni alagä›a e te maua ai ni fa⁄matalaga ua mo›mia i fesili. 3. Aoao ma fa⁄maumau fa⁄matalaga i pusa mo ⁄utü filifilia. 4. Tusi le aotelega o matäfipu ua aoina e tali ai fesili ta‹tasi.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

55 Matäfipu

flutü

Fesili 1 1. E fa⁄pefea ona fatua‹ upu o le Gagana Sämoa i ⁄utü filifilia? (e aofia ai ma fesili 1–14 olo› i luga)

Fesili 2 2. O ä ni ou manatu i sologa o le Gagana Sämoa a› fa⁄tupula‹a pea tulaga fa⁄neionapo olo› mo›mia ai ni upu fou? (e aofia ai le fesili 15)

O ni isi matäfipu po o ni manatu i fesili

Upu filifilia

O mea ua e iloa i tali o fesili ia

Mau tusitusia 1

Mau tusitusia 2

Mau mai fa⁄talanoaga 1

Mau mai fa⁄talanoaga 2

Mau mai fa⁄talanoaga 3

Aotelega o mau (Ia tali ai fesili ta‹mua)

– AUTALAGA 2

56

Tapenaga mo Fa⁄talanoaga 1. Galulue ta‹to⁄fä. 2. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga le faiga o le pepa fesili. 3. Fa⁄aogä fesili ua fa⁄ta⁄tia i lalo o le vaega II e sauni ai se pepa fesili mo fa⁄talanoaga. Va⁄i i le Tusi 3 Tausaga 9 & 10 olo› au‹li‹li ai le tapenaga o pepa fesili. 4. Ia manino i luga o le pepa fesili mea nei: i. Tausaga o ë ole¡ fa⁄talanoa ii. Tamaita‹ po o le ali‹ iii. Galuega iv. flutü olo› ⁄uga i ai le sa‹li‹liga v. Upu olo› sa‹li‹li i ai vi. Fesili (fili mai i fesili ua fa⁄ta⁄tia) vii. Avanoa e tusi ai tali.

Faapolokalame Taimi E tolu vaiaso le taimi fa⁄tulagaina o le sa‹li‹liga. E tatau ona fa⁄polokalame le fa⁄aogäina o lou taimi mo le galuega lenei. E aofia ai ni taimi masani o le vasega a le Gagana Sämoa. O se fa⁄ta‹ta‹ga: Piliota 1 Vaiaso 1 Faamasani i vaega o le saili‹liga

Piliota 2

Piliota 3

Piliota 4

Laasaga 1: Fuafuaga ma Faata‹muaga

La⁄saga 2: Aoao mau mai tusitusiga

La⁄saga 2: Aoao mau mai tusitusiga

Vaiaso 2 Aoao mau mai Au‹liili ma Au‹liili ma Täaofa‹ manatu fa⁄talanoaga fa⁄vasega mau fa⁄vasega mau ma ata ua älia‹ (tagata se mai i mau to⁄lua) Vaiaso 3 Täaofa‹ manatu ma ata ua älia‹ mai i mau

Fa⁄tinoga 4

Tufifa⁄tasi ifiga i se lipoti

Tufifa⁄tasi Iloilo ma toe ifiga i se lipoti manatu i le fa⁄tinoga

Faatino le Laasaga 2 – Aoao faamatalaga ma mau 1. Aoao fa⁄matalaga mai tala ua tusitusia. 2. Ao mau mai fa⁄talanoaga. 3. Fa⁄aogä le pusa o fa⁄matalaga olo› i lalo o le Vaega III Tapena auala e aoao ai mau, e fesoasoani i le fa⁄maumauina o au mau.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

57

Fa⁄tinoga 5

Faatino le La⁄saga 3 – Au‹li‹li ma fa⁄vasega mau O le vaega lenei e mo›mia ai ona faavasega ma auiliili mau ua maua mai i tusitusiga ma fa⁄talanoaga. O lona uiga e fefulisa‹, fetufina‹, fefulisa‹ ma fa⁄vasega fa⁄matalaga ma mau i ni vaega talafeagai ma le ⁄utü o le sa‹li‹liga. O fesili fesoasoani ma galuega fa⁄tino mo au‹li‹liga ma fa⁄vasegaga olo› avatu i pusa ia: Fesili fesoasoani

La⁄saga o le sa‹li‹liga

❑ E fa⁄pefea ona tatou

III AUÅLIÅLI ❑ Filifili ni vaega tetele MA FAflVASEGA e fa⁄vasega i ai FAflMATALAGA fa⁄matalaga ma mau ❑ Mätau, fa⁄maopoopo MA MAU ❑ Au‹li‹li, fetufina‹, ma fa⁄vasega mau i fefulisa‹ ma väega ua filifilia ❑ Fa⁄maopopo ma fa⁄vasega fa⁄matalaga ma tufifa⁄tasi tulaga mau i ni vaega ua aliä‹ mai i ni talafeagai ma le vaega ⁄utü ⁄utü o le sa‹li‹liga

fa⁄vasegaina fa⁄matalaga ma mau ua maua mai? ❑ E iai ni tulaga e tutusa pe ¤se¤se ua aliä‹ mai i fa⁄matalaga? ❑ O le ä se fa⁄tusa o fa⁄matalaga po› mau ua tatou maua ma isi tulaga fa⁄pea? ft. o nisi sa‹li‹liga i le matäfipu lenei. ❑ O ä ni tulaga o feso›ta‹ ai fa⁄matalaga ma mau ua tatou ao maia?

Fa⁄tinoga 6

Galuega fa⁄tino

Faatino le La⁄saga 4 – Täaofa‹ manatu ma ata ua älia‹ mai i mau O le la⁄saga lenei e täaofa‹ ai manatu, ma uiga ua alia‹ mai i mau. O fesili fesoasoani ma galuega fa⁄tino mo fa⁄uigaga olo› avatu i pusa ia: Fesili fesoasoani

La⁄saga o le sa‹li‹liga

❑ O ä ni fa⁄ifiga tatou te

IV FAflUIGAGA O ❑ Täaofa‹ manatu i ATA UA ALIÄÅ MAI ni aotelega ❑ Fai ni manatu ❑ Tali fesili sa aotele e talafeagai fa⁄ta‹mua ai ma ifiga ua aliä‹ mai le sa‹li‹liga ❑ Fa⁄malämalama tulaga o tutusa pe ¤se¤se ai ni mea ua aliä‹ mai ft. mau tusitusia ma mau mai talanoaga ❑ Fa⁄matala tulaga o feso›ta‹ ai fa⁄matalaga ma mau

faia i ni ata ua aliä‹ mai? ❑ O ä ni a tatou fa⁄uigaga i ni tülaga ua aliä‹ mai? ❑ Ua sui so tätou iloa i le matäfipu ona o ata ua aliä‹ mai? ❑ O le ä se fa⁄ifiga e mafai ona fai e tali ai fesili sa fa⁄ta‹mua ai le sa‹li‹liga? O ä ni mau patino e lagolagoina a tatou fa⁄ifiga?

Galuega fa⁄tino

– AUTALAGA 2

58

Fa⁄tinoga 7

La⁄saga 5 – Täaofa‹ i se lipoti O le lipoti o le sa‹li‹liga e iai ona vaega fa⁄tulagaina:

Fa⁄sologa o le lipoti Ia fa⁄solo fa⁄pea lau lipoti.

Ia ola ma ia fa⁄osofia ai le ⁄ufaitau. Fa⁄matalaga lautele i le matäfipu ft. o le mafua⁄ga na filifilia ai le ⁄utü; o molimau na fa⁄aogä, o fesili ta‹mua.

Folasaga

Fa⁄matala le aotelega o lou manatu ⁄utü i le taliina lea o le fesili ta‹mua (1) ma le (2).

Manatu ‘autü Aotelega o le ⁄utü o le palakalafa Fa⁄lautelega

Aotelega o le ⁄utü o le palakalafa Tino o le lipoti

Fa⁄lautelega

Aotelega o le ⁄utü o le palakalafa Fa⁄lautelega

O le tino o le lipoti pe 3–5 ni palakalafa. E aofia i palakalafa nei aotelega o tali o fesili ta‹mua e 2 sa tulimata‹ i ai le sa‹li‹liga. E tatau ona taiulu palakalafa i manatu aotele o lona ⁄utü ma aumai ma ni fa⁄alautelega, fa⁄ta‹ta‹ga mo se fa⁄pupulaga atili, aumai ni faatusatusaga, fa⁄¤se¤sega. O nei palakalafa uma o mau ia e taliina fesili na fa⁄ta‹mua ai lau sa‹li‹liga. E täua le fa⁄matala i au lava upu,ma ia sologa lelei lou lalagaina o mau ¤se¤se.

Täaofa‹ ai ou manatu, ma toe fa⁄upu ai lou manatu ⁄utü i le palakalafa mulimuli.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

59

Fa⁄tinoga 8

Iloiloga a le aufaitau 1. A mäe⁄ ona tusi le tapenaga muamua o lau lipoti, ona ave lea e faitau e se isi o lau vasega ma aumai ai ni fautuaga. Fa⁄aogä le pepa ua saunia e aumai ai fautuaga. 2. Fa⁄aogä fautuaga ua aumai e toe teuteu ai lau lipoti ma tusi le tapenaga fa⁄ifi. 3. Ao i le faiä›ga mea ua fa⁄tulagaina i le pepa olo› fa⁄tonu ai galuega.

Iloiloga ma fautuaga a le ⁄ufaitau O le pepa lenei e fa⁄aogä e aumai ai manatu ma fautuaga a se tagata ua faitauina le tapenaga muamua o lau lipoti. Iloiloga ma fautuaga a le ⁄ufaitau i le Lipoti o le Sa‹li‹liga Tusitala ____________________________________________________ Ulutala o le sa‹li‹liga __________________________________________ Tagata faitau ________________________________________________ Faitau muamua tulaga ua lautogia o le lipoti. Faitau mäe⁄ le lipoti ona fa⁄to¡ faatumu ai lea o le pepa lenei. Toe fa⁄fo‹ le lipoti i le tusitala ma fa⁄matala i ai manatu ua e fa⁄alia e tali ai fesili nei. 1. O le ä sou lagona i le lipoti? _______________________________________________________ _______________________________________________________ 2. O ä vaega o le lipoti olo› mana›mia ni isi fa⁄matalaga ina ia mälamalama atili ai le ⁄ufaitau? _______________________________________________________ _______________________________________________________ 3. E sologa lelei manatu o le lipoti? O lona uiga e feso›ta‹ lelei manatu ma faigofie ona mulimulita‹ le aufaitau i mea olo› fa⁄matala. _______________________________________________________ _______________________________________________________ 4. E ola ma mata⁄lia le amataga ma fa⁄osofia ai lou fia faitau i ai? O ä ni suiga e ono faia? _______________________________________________________ _______________________________________________________ 5. O aofia ma manino i le lipoti vaega nei: vaega o upu ft a⁄, o se nauna, veape mf. ❑ uiga o vaega o le upu ❑ uiga o le upu ❑ fa⁄aogäina ❑ tala⁄ga o le upu _______________________________________________________ _______________________________________________________ ❑

– AUTALAGA 2

60

6. E iai ni upu, fuaiupu, e ono suia ina ia atili maoti ma manino le lipoti? _______________________________________________________ _______________________________________________________ O manino: ❑ ❑ ❑ ❑ ❑

palakalafa manatu ⁄utü o palakalafa manatu e fa⁄lautele ai manatu ⁄utü amataga, fa⁄ifiga ?

7. O sa›:

Fa⁄tinoga 9

❑

sipelaga, kalama, fa⁄iloga?

❑

fa⁄iloaina o molimau

Tapenaga o se seminä O le seminä o le folasia lea o se ›to›toga o lau sa‹li‹liga i le vasega. E le› le faitau leotele o lau lipoti ua uma ona tusi. O le taimi fa⁄tulagaina ua na› le 5 minute. O lona uiga e tatau ona fa⁄vasega lelei vaega ma matäfipu ole¡ tautalagia. E tatau fo‹ ona ma›ti ma manino ni siata e fa⁄aogä e fa⁄pupula atili ai ou manatu. E täua le fa⁄ta‹ta‹ muamua o lau folasaga ae le‹ faia i luma o le vasega. Fa⁄aogä le fa⁄va⁄ lenei e fesoasoani i au tapenaga. 1. Fa⁄tomuaga (Introduction) Fa⁄matala le täua o le ⁄utü, mafua⁄ga o le filifilia o le ⁄utü. 2. Ata o le Sa‹li‹liga (Design) Fa⁄matala tulaga nei: ❑ Fesili ta‹mua ❑ Fesili lagolago po o ni fesili e tatala ai fesili ta‹mua ❑ Auala na fa⁄aogä e ao ai fa⁄matalaga ma mau ❑ Taimi na fa⁄taunufi ai ❑ Tagata sa maua mai ai mau po o tali ❑ Auala na fa⁄vasega ma au‹li‹li ai mau. 3. Ifiga Fa⁄matala ifiga o le sa‹li‹liga ft. o ata sa alia‹ mai. Tali fesili sa ta‹mua ai le sa‹li‹liga. Fa⁄aogä siata, kalafi m.f. e lagolago ma fa⁄lautele ai. 4. Aotelega Fa⁄matala ni uiga, mafua⁄ga, ma a⁄fiaga o ifiga o sa‹li‹liga. Aumai ni fautuaga pe ¡ talafeagai. 5. Fa⁄ifiga Täaofa‹ le sa‹li‹liga mai lona ⁄utü, fesili ta‹mua, mau ua maua ma o lätou täfia i le ⁄utü.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

-Autalaga

3

Fa‘atufugaga o Fale S –a moa, Va‘a, Tatau ÄLÄFUA MA FAflNAUNAUGA IA flUSIA

Äläfua

Fa⁄naunauga ia flusia E tatau ona mafai e tamaiti ona:

Gagana

Feliua‹ faaupuga ma fuaiupu e fa⁄ali ai lagona, mafaufauga ma fautuaina ai se tulaga e tatau ona fai. Ia talafeauga feliua‹ga o faaupuga ma fuaiupu ma le uiga o le lagona ⁄utü; iloa vä‹li‹li le kalama o fuaiupu, ma le fesoota‹ga o palakalafa ina ia fesoota‹ uiga; fa⁄aogä le gagana faauigalua ma le Gagana o Lauga i ni tulaga e talafeagai ma le ⁄utü; talanoa ma iloilo auala e fausia ai upu fou – vaega o upu, tala⁄ga o upu, faaofi mai o upu mai isi gagana ft. (a) ia iloa le a⁄ o le upu (root), (e) ia iloa le uiga, (i) ia iloa le fa⁄aogäina o le upu ia talafeagai ma lona uiga, ma le ⁄utü e fa⁄aogä i ai; fa⁄aogä auala e fetufina‹ tatau ai upu, fuiupu ma fuaiupu ia tusa lea ma se ⁄utü, taimi, ma ë o fa⁄tatatau i ai.

A›ina o Gagana

Va⁄i toto⁄ i ö latou tomai i le gagana ma fa⁄ta‹ta‹ ni isi auala talafeagai ina ia faalelei atili ai o latou malamalama ma le fa⁄aogäina o le gagana i le faalogo, faitau, tautala ma le tusitusi ft. faatalatalanoa pe mafaufau muamua po o ä ni matäfipu e ono täfia i se tautalaga po o se tusitusiga ina ia faafaigofie ona faafesootai se matäfipu fou ma tulaga ua uma ona iloa; faataatia se äta po o se ⁄uivi e fesoasoani ai i le ›to›toina o matäfipu o se tautalaga, taumafai e mate‹a le uiga o upu e faaono lë iloa mai le uiga o se fuaiupu po o se vaega o upu.

Faamaumauga ma fetufaaiga

Auai i faatalatalanoaga o matäfipu eseese ma faaali manatu i se tulaga e tatau ona fai, ia faalautele manatu i le aumaia o ni pine po o ni fa⁄ta‹ta‹ga, ma iloa fetufina‹ mafaufauga ona o ni faamatalaga po o ni mau foi a isi; mälamalama i se tautalaga tufisa› po o le pu¤ina foi, ma ia mafai ona fa‹ mai matäfipu ⁄utü täua ma fa⁄uiga; toe faamatala ma faatino talatuu ina ia manino mai le ⁄utü ma le täua i le gagana ma le aganuu;

61

62 feaofa‹ mau eseese i le fausia o manatu i se ⁄utü.

Aganufi ma agaifanua

Mälamalama i fa⁄tufugaga ma o latou vaogagana:- Fauga fale: tala⁄ga o fauga fale, le ¤se¤sega o fausaga, ma fale e tua i ai, ⁄utufuga ma tala⁄ga o tufuga; Tägä tatau: vaega o le pe⁄, itü¡iga teuteu ma ⁄so, va‹li uiga o teuteu ma vaega taitasi, ato au ma le tunuma/tuluma; Va⁄: igoa o tufuga fau va⁄, tala⁄ga o va⁄ o Sämoa, itü¡iga fausaga ma fale e tufi ai; feaofa‹ ni alagäfipu e maua mai i vao o fa⁄tufugaga nei, o le faugä fale, tägä tatau ma fauga vaa, ma ia malamalama i le va fealoa‹ o ia fa⁄tufugaga uma, ma o latou vaega faailogaina; iloa ¡iga tufuga: va⁄, fale, tatau, ma o latou faalagiga, vaega täua o le galuega e faailoga, iloa le vaogagana o galuega eseese.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

63

Vaega 1

Fa⁄tufugaga o fale Sämoa

Fa⁄tinoga 1

Mälamalama i fa⁄naunauga ma aiaiga o le ⁄usia E täua lo outou mälamalama lelei i fa⁄naunauga o äutalaga ta‹tasi ma mau e iloa ai ua outou ⁄usia. O fa⁄naunauga o fa⁄ta‹muaga ia o matäfipu ma galuega uma i totonu o se äutalaga. O fa⁄naunauga fo‹ ia olo› i le Ta‹ala mo le A›a›ina o le Gagana Sämoa ma olo› ta‹ta‹ina ai fa⁄sinoala o su¤ga o le Tausaga 12 ma le 13. O lo outou mälamalama i fa⁄naunauga o äutalaga e avea ma ta‹ala i ä outou gaoioiga, e tulimata‹a fo‹ i ä outou iloiloga le mafai ona outou ⁄usia. 1. Galulue i vaega ta‹to⁄fä. 2. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga fa⁄naunauga ia ⁄usia ma aiaiga o le ⁄usia. 3. Talanoa le tou vaega i le uiga o fa⁄naunauga ta‹tasi ma aiaiga. 4. Fa⁄tumu pusa e lua olo› avatu.

O tomai ma agava⁄ ole’ä a›ina . . .

E iloa ua ⁄usia pe ¡ . . .

– AUTALAGA 3

64

Fa⁄tinoga 2

Toe sasa⁄ le fafao O le fa⁄tufugaga o fale sa fa⁄mataali i le Tusi 2 Tausaga 11 Äutalaga 4. O le galuega lenei e toe fafagu ai nisi o matäfipu ⁄utü olo› i le äutalaga lenä. 1. Galulue ta‹to⁄lua e fa⁄tau nufi galuega nei. a. Fa⁄tusatusa le fale tele ma le fale afolau. Fa⁄tumu pusa ia: Fale tele

Fale afolau

umi fausaga o itü poutü ⁄nofale

e. Fa⁄matala le täuga i le tufuga faufale ma le täua o fa⁄tinoga olo› aofia ai i le va o tufuga ma le tagata e ana le galuega, i le va o tufuga ma le nufi, i le va o le tagata e ana le galuega ma le nufi. i. Fa⁄aogä le ata o le fale afolau olo› avatu. Fa⁄sino ma tafi mai aogä o vaega nei: ❑ paepae, ‹li‹li, poulalo, niufafo, ⁄so, tauäluga, ⁄u⁄u, poutü, fatuga, pola, fau vaega, pae⁄so, fautü, ⁄so, taliso⁄, so⁄, faulalo, amopou lalo, lä⁄u matua.

Ata 11.0 Fale Afolau

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

65

Fa⁄tinoga 3

Fa⁄logo i le matäfipu ⁄utü 1. Fa⁄logo a o fa⁄matala le matäfipu ⁄utü e le faiä›ga. Fa⁄tino galuega olo› avatu i vaega ta‹tasi o le matäfipu.

Fa⁄tufugaga o Fale Sämoa E augätupulagä fausaga o fale Sämoa. O tomai tufifa⁄solo mai tufuga faufale a le §iga Sä Tagaloä. O tufuga ia na fausia le tauso⁄ga ono o Tuimanu⁄ ma le teine o Manu, o le afafine o Tuiatua Lufasiaitu. O le faiga o le maota o Tuimanu⁄ na suia ai le igoa o Tausilinufi ia Leifi. Na maua ai fo‹ le igoa o Moe. O le maota o Tauatamainiula‹ta ma Tuiaana Taufau i Papa i Puleia, na maua ai Segi ma Solofuti. E eseese talitonuga a o le itü faamaonia, o tufuga e to⁄fä, o: i. Leifi ii. Moe iii. Segi iv. Solofuti. 1. Tusi se ata e fa⁄iloa ai le fäiä a tagata nei olo› täfia i fa⁄matalaga:

2.

§iga Sa Tagaloa

Leifi

Tuimanu⁄

Moe

Manu

Tauatamainiula‹ta

Tuiatua Lufasiaitu

Tuia⁄na Taufau

Tuimanu⁄

Segi

Tausilinufi

Solofuti

O le ä le uiga o le tauso⁄ga ono?

E lua ituaiga fale Sämoa sa agai galuega. O le fale talimalo ma le fale to⁄. O le fale talimalo, o le fale tele lapotopoto po o le tauso⁄ga. O le fale lea e fa⁄agaaga mo mälö ma sauniga fa⁄leaganufi. O le fale to⁄, o le fale utupoto. E fua lona telë ma le umï i le aofaiga o utupoto. O le fale töfä o le matai aemaise o tamalii ma tulafale täua o nufi. O fale Sämoa, o fale ta⁄laelae. Na› polasisi e tatufi pe¡ timu ma pisi, pe läina malosi a o nonofo tagata, pe malosi fo‹ le matagi. E mälü ma savili. E manava i le ea fou i taimi uma. E fetaui lelei fausaga o fale Sämoa ma le tau vevela. Ua taugatä tele fale i nei aso ona ua tagi lava i meafaufale mai fafo. O aso la, sa tofu le ¡iga ma le tolo fualau. O isi ¡iga tetele e ta‹lua tolo fualau, auä o le galuega fai pea a teine ma fafine o se ¡iga, le fualau, tasu‹ ma faaputu i se faleoo o lau ma taotao lelei se‹ mana›mia e uluulu ai ni

– AUTALAGA 3

66 tutulu o fale o le ¡iga, ia po › le atofuli o se fale tele po › le faleto⁄, po › se fale fou. O fale tetele ma afolau, o matuä fale lelei lava. E malolosi i aso leaga ma tele tausaga e faaaoga ai. Na pau fili e lamatia ai pe¡ tuluia. O lo tatou vao e ›a i laau lelei mo fale lelei. E tamaoaiga foi i tufuga lima lelei. O itü faigata lea o fale talimalo ma fale to⁄, o le faiga, auä o galuega agai. E tatau ona tapena ia lava le tamaoaiga o le ¡iga ae lei faia le galuega: ❑ Ia lelei le mafimaga ❑ Ia lelei le tulaga (fägaga pua⁄) ❑ Tele moa ❑ Ia iai se va⁄alo ma ni paopao ❑ Ia lelei ni tautai o le sami ma le vao ❑ Faaputu ia lava toga ma fala ❑ Ia lelei se apisä o tufuga ❑ Ia lava ni ⁄fa. E le‹ amatä le galuega a ua leva ona fai su‹gälau ma tatao. A lava tapena loa le ¡iga, ⁄⁄mi loa le tufuga ua filifilia. 1. Fa⁄tumu le pusa lea e fa⁄iloa ai le ¤sesega o le fale talimalo ma le fale to⁄. fale talimalo

fale to⁄

foliga aogä 2. O le ä le uiga o le agai o se galuega?

fl¡miga o le Tufuga O aso anamua, sa fai lelei le suävai. O le ato o afï ma laui⁄ ma moa, ma le tama‹pua⁄, o fuäuli ma palusami. E ⁄ve le ie tele e tafia o le ie o le täuga. O aso nei, ua ta‹ le sua i le pua⁄ tele po o le povi, o le ie tele ma le pasese. O lona uiga, sa iai se feso›ta‹ga a le tufuga ma le matai e ana le galuega ma ua ioe i ai le tufuga. O lea la ua ave aloa‹a le täuga e ⁄ami ai ma se‹ feiloa‹ ma le matai o le ¡iga, pe ¡ fai o le tufuga e lë se matai. O lea feiloaiga, ole¡ tufi i ai ma le pasese ma fai le tonu i le aso e taunufi ai, ma amata loa le galuega. 1. Galulue ta‹to⁄lua. Tali fesili ia. 2. O le ä le täuga i le tufuga faufale? 3. Aiseä e ave ai le täuga?

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

67

Taunufi Tufuga i le Nufi O le tiute o le matai e ana le galuega, o le logo o le nufi i le aso e taunufi ai tufuga, ona tufi lea faitalia le nufi ma le usu ma le aganufi talimalo e faatino i lea aso. O le matai ma lona ¡iga e ana le galuega, e tapenaina taumafa o le aso o le usu a le nufi e feiloa‹ ai ma tufuga. E fai e le nufi le fono o le ⁄va. O le feiloa‹ga fo‹ lea e fai ai e tufuga lafo o le nufi (tupe pe toga) pe ¡ uma le agatonu, ona momoli ane lea i le nufi le fa⁄oso o le tufuga. A faamalieina le nufi, o le afiafi o le aso lea, e laulautasi ai le nufi. Ole¡ puipui e le nufi ia tufuga. So› se faiga⁄i fo‹ a le nufi, e fai le inati o tufuga. O le ala lena e täua ai le tapena lelei foi o tufuga latou i le feiloaiga ma le nufi. E ui lava o upu o lauga ua matala ai sasa¤ ma sisifo e eva sa›loto ai tufuga, ae tatau ona tausisia o tulafono olo› puipuia ai le nufi, aemaise o solitulafono mätuiä, e ono tutupu ai faalavelave. O le aso e taunuu ai tufuga, e fa⁄avanoa ai se fale lelei o le ¡iga, e api ai tufuga ma e sa ona soli e nisi. O le ala lea e tafi ai le fale e api ai tufuga o le apisä. 1. Galulue ta‹to⁄tasi. 2. Fa⁄aupogaleveleve tagata ma a latou galuega fai i le taunufi o tufuga i le nufi. ft.

matai e ana le galuega ma lona ¡iga

tufuga

matai o le nufi

3. Aiseä e mo›mia ai le auai o le nufi i le taunufi o tufuga? 4. O le ä le uiga o le palakalafa lea ‘E ui lava o upu o lauga ua matala ai sasa¤ ma sisifo . . .’

O le galuega O aso amata o le galuega e alu ai täga o laau mana›mia mo le fale. E o uma le matai tufuga ma le autufuga ma se isi o le ¡iga na te iloa lelei le vao faatasi ai ma taulele⁄. A maua le laau ona tufi lea ae tavao ma lafi i tai ma tufi i le faletä. O le faletä, o le fale e faasolo teu ai laau o le fale. Afai o le fale tele, e sa‹li muamua to› (pou tetele) la⁄u matua, amopou, fatuga, so⁄, taliso⁄ mf. A atoa – AUTALAGA 3

68 laau e faatu ai le fale, ona logo lea o le tufia o le nufi ole¡ fa⁄tü le fale ma e potopoto uma matai ma taulele⁄. E iai fo‹ tufugausu. E fai le ⁄va o le taeao, ona soso› lea ma le mälütaeao, ma fa⁄tü loa le fale. O le faaiuga o le faatüga o le fale, e ta‹ le sua a le tufuga ma e tele puaa, povi ma pusaapa e lafi ane i le nufi, e fa⁄inati ai feagaiga, ma tufugausu, ma matai ma taulele⁄. E faasolosolo ona fai le galuega. A uma itu, ona soso› lea ma le tala muamua. O le aso e ⁄ve ai le faulalo, e faailoga. E ta‹ le sua a le tufuga ma fai meaai e tele. O isi galuega e faatali se‹ uma i luga fau o le tala ona faailoga lea. A ⁄ve fo‹ fau o le isi tala, ona faailoga fo‹ lea. O le faiga masani, a uma loa ona tau⁄so le itu po o itu o le fale, ona atolau loa lea, nei uli laau o le fale i le timu‹a ma le läina. E faapena fo‹ i tala. A uma ona tau⁄so le tala ma ato. 1. Galulue ta‹to⁄lua ia malamalama i le vaogagana. 2. Tafi mai le uiga o upu ia: faletä tufugausu to› la⁄u matua, amopou, fatuga, so⁄, taliso⁄, fatuga, itü, tala, faulalo.

O meafaigaluega a le tufuga faufale O le tagausi. O le taga e fafao ai meafaigaluega a le tufuga, pei o: ❑ to‹fafau, sila, ulaoge ❑ fuavai, sikuea ❑ samala ❑ ‹li ❑ tofi ❑ fuatoso mf.

Umusäga E eseese lava faiga a tufuga. O isi tufuga, o le taeao pö lava o le aso o le umusaga, faato¡ sala ai le tulutulu. O le aso tele lea auä ole¡ faaifi ai le galuega agai. 1. E fai le lotu e faifeau e faapa‹a ai le fale (o onaponei). 2. E usu le nufi i tufuga. E iai fo‹ ma tufugausu i le usu lea. 3. E sufi ⁄va o le nufi. E ⁄⁄mi ⁄va o ipu ma ⁄va o ⁄va, faasolo i ⁄va o le itumalo ae mulimuli i ⁄va o malo usu (tufugausu). 4. E toso le fala ⁄va i le itü a tufuga. E folafola le ⁄va e se tulafale a tufuga. E topule ma fai le inati o le tanoa. E faaauau le pule. flve le ⁄va o le ipu i le matai tufuga. E ⁄ve fo‹ le ⁄va o le ipu i failotu (muamua pe mulimuli). E topule foi pe¡ tautalia le malama.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

69 E mafai ona toe liliu le fa⁄soa i ali‹ o le nufi pe¡ tele ⁄va. O ⁄va e totoe ole¡ mänoa e leleo i le maota ma le laulau. 5. E fai le faatau a tulafale o le nufi, fa⁄auau i le itumalo ma se¤ atu i le usoga. A maua le tasi ona faapa‹ lea i le tala i §iga. Afai e tapua‹ §iga ona aumai lea o le faamanuiaga. 6. Lauga. 6.1 O le folasaga, o le pa‹a faafeagai o le taeao (fa⁄lupega) 6.2 O ⁄va – Faafiti ⁄va – Tapa ipu ma ⁄va o ⁄va 6.3 Faafetai – Atua – Taufaleali‹ – Taufalefeagai – Taufalemau – Ali‹fai›a mf., 6.4 Sä o Tufuga Tulouna lou apisä Tulouna lou tofaga folamau Tulouna lou asavao Tulouna lou faletä Tulouna lou lagotä Tulouna lou lagose¤ Tulouna lou lagofaasavili Tulouna ia a lou tagausi

6.5 6.6 6.7 6.8 6.9

Tulouna lou to‹fafau Tulouna lou sila Tulouna lou toå Tulouna lou ulaoge Tulouna lou pule ma le faiili Tulouna lou puga ma le ⁄na Tulouna le malamalafiti ma le malamalafiti mamao Tulouna lou olooloia ma lou no›no›ia Tulouna lou läina ma lou timu‹a Faapaiaga faaleaganufi o le galuega ma le ⁄nofale. Taeao Pa‹a ma mamalu Faamatafi Faamanuiaga.

7. Lauga Tali. 8. Tufa le ⁄va. 9. (E eseese lava faaaloaloga e fai i le taimi lea. E lafi mai le taumafataga, aumai povi, pua⁄ ma pusa⁄pa i le fale o le nufi ma malo.)

– AUTALAGA 3

70 10. A mä¤a taligasua ona liliu lea o le ¡iga e ana le fale i tufuga. E fola fala i fafo ona o mai lea i ai o tufuga: ❑ E ta‹ le sua a le meana‹täua ❑ E ta‹ foi le sua a le matai tufuga ma le autufuga ❑ O le ‹e tele e fai ai töga a le meana‹, o le Fulumageso ❑ E fai toga o le tufuga ma le ⁄utufuga ma o le ‹e e fai ai o le ‹e o le galuega ❑ E ave le tupe a le meana‹; e ⁄ve fo‹ le tupe mo tufuga ma fa⁄lavalava. O isi umusaga, e fai ulumoega o le meana‹täua. O le ⁄fu o le tufuga, e tafia fo‹ o lana launiu. O se tasi o tapu, o tufuga, e sa ona tatala i le ala. A iai le malo e fia fai mea i le ⁄fu o le tufuga, e lelei le alu i le nuu ma le ¡iga o le tufuga. E iai mafuaaga o lea faiga. E faigata le tapuaiga a le matai ma le ¡iga ma le nufi. E lë gata i lea, olo› iai le ⁄ufaitatalo na latou talosia le galuega. E vaai foi le tufuga i ¡iga na latou äsia le galuega. O faaaloaloga na fai i le meana‹täua, e fitoitonu lava na› le tufuga ma lona to⁄lua. O faaaloaloga i le tufuga ma le autufuga, o le ⁄fu lena o tufuga e pule ai le matai tufuga i le faasoasoaga i lana ⁄utufuga. 11. O le po mulimuli o tufuga ona malaga ai lea i lo latou nufi, e ⁄iavä pe umufono ai le aualuma tamaitai. E fai fiafia e soli ai le mogamoga o le fale fou. 1. Galulue i vaega. 2. Talanoa i täua ma aganufi faamamalu olo› iai i vaega ta‹tasi o le umusaga. 3. Talanoa i faauigaga ma feso›ta‹ga ma tagata. 4. Filifili se vaega se tasi o le umusaga e fa⁄täga e le tou vasega. Tofi tamaiti e faia galuega olo› aofia ai. Tapena tautalaga, lauga, ma fa⁄tinoga e mo›mia ona fai ai (se‹ vagana fa⁄aloaloga e pei o toga ma taumafa e lë tatau ona faia). Tufifa⁄tasi tofiga ¤se¤se ma fa⁄tino. 5. O ä ni measina o la tatou fa⁄sämoa olo› fa⁄alia i galuega agai o le fa⁄tufugaga o fale? Tusi mai sou manatu i ni upu e lë silia ma le 250. ft. 1. O le fale Sämoa o le fa⁄maugagana (vaogagana), 2. Feso›ta‹ga o talitonuga fa⁄leaganufi, 3. So›taga o tagata, ma le sami ma le vao, 4. Anofale mf.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

71

Vaega 2

Fa⁄tufugaga o Va⁄ O Tufuga fau va⁄ ma ta va⁄ o Sämoa. O talatufi a Sämoa olo› iai tala⁄ga fa⁄leaganufi o le mafua⁄ga ma le fa⁄pogai o tufuga fau va⁄ ma tä va⁄ o Sämoa. E tolu talatufi olo› avatu (e ¤se mai lea i le mau a Manu⁄), o le tala ia Lata, o le tala i tufuga o le va⁄ o Tagaloaalagi, ma le tala ia Funefe⁄i ma Tagaloaalagi. Ua fa⁄alia i talatufi ulua‹ tufuga fau va⁄ ma ta va⁄, ae lë gata i lea o feusua‹ga ua mafua ai nisi o suafa täua o le atunufi. E täua lo outou iloilo toto⁄ i nei tala. O vaega täua o le mamanuina o talatufi ua mäe⁄ ona fa⁄ta⁄tia i galuega olo› i le Tusi 1 Tausaga 11 itulau 14–39. E tatau ona toe fa⁄manatu ia vaega i talanoaga a la tou vasega.

Fa⁄fanua 1. Fa⁄sino nofoaga nei i le fa⁄fanua o Sämoa olo› avatu: Lata Fogatuli Taga Sala‹lua Sili Tuamasaga Atua

VASA PASEFIKA

Sasina Asau

I SAUTE

Savai‹ Tuasivi

Salelologa

Ap

Fa⁄tinoga 1

ol

im

a

SAMOA

it ra St Mulifanua

APIA

Upolu

Falelatai

VASA PASEFIKA I SAUTE

Ata 12.0 Fa⁄fanua o Sämoa

– AUTALAGA 3

72 2. Fa⁄sino i le fa⁄fanua o le Pasefika atumotu nei: Fiti Sämoa Toga Motu i Saute o Niusila. SAMOA

TONGA FIJI

NEW ZEALAND

Ata 13.0 Pasefika i Saute

Fa⁄tinoga 2

Fa⁄logo i le tala ia Lata O tala sa tufitufitaliga e pei o fagogo ma talatufi e täua ona fa⁄logo muamua a o fa⁄matala ona fa⁄to¡ faitau ai lea. E tatau fo‹ la i le faiä›ga ona fa⁄matala le tala ae ⁄ua le faitaua leotele. O le fa⁄logo fo‹ e lë na o le fa⁄logo ae tatau ona fa⁄logo ma mätau vaega ua patino i se talatufi. 1. Va⁄i i matäfipu olo› i pusa o i lalo. Talanoa i vaega po o le vasega atoa i uiga o matäfipu ta‹tasi. 2. Fa⁄logo a o fa⁄matala le tala e le faiä›ga. Fa⁄tumu pusa i matäfipu olo› mana›mia mai le tala.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

73 Matäfipu

Fa⁄matalaga mai le tala

Nofoaga olo› tupu ai le tala Taimi

Fa⁄sologa o le tala

Tagata o le tala, o ö latou uiga, o ö latou fäiä

Tagata

Uiga

Fäiä

Gagana: Igoa, Alagäfipu, ma Muägagana na fa⁄pogai mai le tala

Pine fa⁄mau

Fete¤na‹ga o i le tala

Ifiga o le tala

O le tala ia Lata O le mau a Manu⁄ fai mai, na fau lava e Lata ia lona va⁄ ma na fau i ‘Tafagafaga’, o le ogaeleele i le itu i Sasa¤ o Taå. Na taunufi Lata i Savai‹ i le ogaeleele ua igoa nei o Lata, e le mamao ma Fogatuli. E le‹ maua i Fogatuli Matufitaotao, ona malaga lea o Lata i Toga ma na oti ai Lata i Toga. Na oti Lata, ona ave lea e tagata Toga le va⁄ o Lata ma o le va⁄ fo‹ lena na fai ma ta‹ala i le fauga/taaga o vaa o tagata Toga e iai ⁄lia. O Matufitaotao na fasiotia le tamä o Lata ma o le ala lea na tulitatao ai e Lata. – AUTALAGA 3

74 O le mau a Sämoa fai mai, na tu‹a le va⁄ o Lata i le ä⁄u ma liuma⁄ ai. Ae na ola Lata ma a¤ ane i Fogatuli. E na te le‹ maua le fasioti tagata, ae na logoina fo‹ e tagata Fogatuli, ua sola Matufitaotao ma olo› malaga i se va⁄ tele lava. Ona o le naunau tele o Lata e tuliloa Matuutaotao, o lea na alu ai loa i le togavao e saili ni isi laau e fau ai se isi ona alia. I ona po nei, o Lata o le ogaeleele e i le va o Taga ma Sala‹lua. Na tau atu Lata i ni tamanu sasa› se lua, ona tatufi loa lea o laau ma olo faalamolemole le alii ma le ama. Toeitiiti lava mae⁄ ae po loa, ona alu lea o Lata i le aai e ai ma malolo. O le taeao o le isi aso na usu fiafia ane ai Lata ma lona manatu o le¡ faauma loa lona vaa ma tuuvaa loa. Peita‹, ina ua taunufi ane Lata i le vaega o le togavao olo› fai ai lana galuega, na ia vaaia ua leai le alii ma le ama ua uma ona faalamolemole, leai ni tipigalaau, malamala, penulaau mf., ae ua toe tutu lauolaola mai tamanu – ma ua le mautonu ai Lata pe o sana miti ea le mea na tupu ananafi, pe o se mea moni. O le ita tele o Lata, na toe faasaga atu ai toe tatufi laau ma toe fai foi e pei ona fai i le aso ua tuana‹. Na fo‹ i le aai ina ua po ma toe usu ane fo‹ i le taeao…ua toe tutu fiafia foi tamanu e lua. O le aso lona tolu na toe faasaga atu ai foi Lata ma toe tatuu laau, ae o le aso lea ua potasi ai le masina atoa. Ua uma ona fai lana galuega, ona le alu lea i le aai, ae lafi loa i tua o laau tetele e latalata ane. Ua oso a¤ le masina atoa, na maofa Lata ina ua suluia ai ni tama‹ aitu, o sisiva ma pepese faataamilomilo i ogatamanu e lua olo› taatitia. Na vaaia e Lata, le fitifiti ae o malamala, penulaau, to‹galaau ma pafilaau mai le palapala, ma fepiiti atu i ogalaau olo› taatitia. Ua mae⁄ ona toe fo‹ lea o ogalaau i o la tulaga na tutu ai ma fepiiti atu i o la tafu¤ ma a⁄, ua felelei atu i ai lala laau ma laulaau ma laumea na fola solo ma ua toe tutu lauusiusi lauolaola mai ai tamanu, e pei lava e le‹ afaina.

Lagisolo Felelei, felelei, malamala, felelei Fusifusi, fitifiti, faapipii, fepiiti Afifio ane, potopoto ane Uilua ane – alo o Tane Tafitafi, felelei, fitifiti, faapipii Fusifusi, fitifiti, faapipii, fepiiti, Maliuliu ane, mafulifuli ane Uilua ane – alo o Tane Falala-lala, falala-lala, Laumea-mata, ⁄fa⁄fa Lanulauava, laumea-mata Falala-lala, falala-lala Ola i tafu¤, ola i a⁄ Segia matou i le tafa o ata

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

75 O lenei lagisolo na faatoa tufi lava ina ua tutu aulelei laau e lua. Ua uma le lagisolo, ona sisiva lea o aitu ma ta⁄alo ma pepese ma fiafia aua ua uma la latou galuega, e pei ona auina mai ai latou e Tane le atua o le vaomatua. Peita‹, a tafa ata o le vaveao, ona nimo lea o tama‹ aitu. A› fiafia ma talie aitu, na faafuase‹ ona puna ane Lata mai le mea sa lafi ai. Na liliu ane aitu otegia ma fesiligia Lata: flisea na e tatufi ai i lalo laau a Tane? O ai na faatagaina oe? Ae na ave sau taulaga ia Tane le atua o le vaomatua, ina ia faataga mai ai oe e tatufi laau. Isa! Se matua e le mafaufau ma e le popoi!’ Na vaaia e aitu foliga faanoanoa ma le mafatia o Lata, o lea na alolofa ai ma fai ane ia Lata, ole¡ latou fau se vaa mo ia, ae alu e aumai sana taulaga ia Tane. Ua tafa ata, ona segia ai lea o tama‹ aitu, ae fo‹ Lata i le aai. Na faafesootai e Lata le ositaulaga e igoa ia Lea, ma o Lea na tafia ia Lata sa o le eleele ma o le taulaga foi lea e osi ia Tane, e faapea: 1. Ave ietoga e fusi ai tino o laau (tamanu) ua filifilia. A talia, e te fo‹ atu ua fau lou vaa. 2. § ™ lata i ai, ona pisapisa lea. Olo› i Sala‹lua – tuaoi ma Lata le ‘Tanoa a Lea’ na osi ai taulaga. O le taeao na soso› ai na usu ai Lata i le togavao, na tapisa lona alu atu i le mea olo› iai tamanu ma na matua faateia ma le maofa tele ina ua ia vaaia se ⁄lia matagofie. O lana pisapisa lea na lë sosola ai aitu, ae na vaai Lata o si‹ lona va⁄ ae leai ni tino o le Au-Tufuga. E faapea le tala o i fo‹ na maua ai le igoa ‘Manufili’, le ulua‹ Tufuga Fauvaa/Tavaa ma e mafua mai i ‘ Tamanu’ na ‘Fili’ e fau ai le vaa o Lata. O i fo‹ e faapea na mafua ai le upu ‘Sau-pisapisa’ – o le sa po o le tapu o le vao. Na faaigoa le vaa o ‘Pualele’ – Pua e faamanatu ai le tama o le tama o Fafieloa lona tama. Lele, ina ua pa‹ sami le vaa, na taoto lelei ma saoasaoa po o le lele. Na so› motu o fealua‹ ai Lata i le vaa lenei ma na faatoa maua Matufitaotao i le isi tamai motu o Toga. Na tau Lata ma Matufitaotao ma e le‹ umi ae fasiotia Matuutaotao, na vane e Lata le fatu o Matuutaotao ma ⁄i (tulou). O le ala lea na faaigoa ai Rata po o Lata e tagata Maori o ‘Rataaitu’. E le‹ ⁄ia e Lata le ate o lona fili, ona e talitonu tagata Sämoa, a ai-ate (tulou) se toa o se tagata palaai. (⁄iate.) A› le‹ fasiotia Matuutaotao, na ia fetufi ma fa⁄malaia le vaa na oo atu ai Lata ia te ia, ona fatia ai lea o le vaa o Lata i ina, ae o ane tagata Toga fa⁄ta‹ta‹ le fausaga. Ua totogo pea mana› o Lata e saga folau pea e matamata i ni isi motu ma ni isi atunufi, o lea na ia toe fau ai le isi ona vaa ma faaigoa o ‘Riwara’. O le vaa lenei na femalagaa‹ ai Lata i motu o le Pasefika ma e molimauina fo‹ e ni isi tagata o atumotu, sa feliua‹ Lata mai lona tino tagata i so› se ituaiga manulele. E tusa ai ma matematega a tagata tusitusi talafaasolopoti, pe o le tausaga 875 talu ona tuana‹ le fanau mai o le Keriso, na tulaueleele ai Rata/Lata i Niu Sila ma nofomau ai loa. E manatu fo‹ o Lata lava le Polenisia muamua na ulua‹ tüvae ma nofo i le Motu i Saute o Niu Sila.

– AUTALAGA 3

76

Fa⁄tinoga 3

Talanoaga 1. Galulue ta‹to⁄fa e fa⁄talanoa a tou tali o pusa ta‹tasi olo› i le Fa⁄tinoga 2. Fa⁄talanoa a tou tali i le vasega atoa ma le faiä›ga. 2. ·to›to mai i ni vaega se lima le talatufi ma o latou fa⁄sologa i se ata. ft.

3. Tagata o le tala. Fa⁄aogä a tou tali o le Fa⁄tinoga 2 e amata ai le galuega lenei. a. Tusi ni fa⁄upogaleveleve se lua e fa⁄ogätotonu ai ni igoa o le tagata ⁄utü o le tala, ma se isi tagata olo› i le tala. Tusi i autafa upu uma po o ni fuaitau e fa⁄matalaina ia tagata. e. O nisi uiga o tagata o talatufi o le itülua, e itü tagata toe itü sauali‹ po o aitu. O le ä se fa⁄maoniga o lea mau mai le tala lenei? Talanoa ona fa⁄to¡ tusi ai lea ta‹to⁄tasi se palakalafa o a tou tali i api. 4. Fatufatuga o talatufi. O le fatufatuga o talatufi ua ¤se lea mai i tala fa⁄neionapo. O se fa⁄ta‹ta‹ga, o le ⁄uga o le talatufi, o mea olo› tutupu ai, o uiga ma aga a tagata o le tala, o lona vaogagana, o pine fa⁄mau o nisi ia o vaega e iloa ai ¤se¤sega. Fa⁄matala manino le fatufatuga o talatufi ma aumai ni fa⁄ta‹ta‹ga mai le tala lenei e fa⁄maonia ai ou manatu.

Fa⁄tinoga 4

Faitaulaulu O fesili olo› avatu i le galuega lenei o fesili masani e fa⁄pupula atili ai uiga ma aga o talatufi. O le tele o fesili ia sa avatu i le Tausaga 11 ma ua tatau la ona masani i tulaga olo› mo›mia. 1. Galulue ta‹to⁄fä pe taito⁄lua fo‹. 2. Va⁄i i le galuega ua fa⁄igoaina o le Saunoa Mai olo› avatu i pusa o i lalo. 3. Auaua‹ e tofi le tagata e fa⁄tinoina galuega olo› i pusa ta‹tasi. O se fa⁄ta‹ta‹ga: Afai o Toma, Sina ma Ioane se vaega, e vala⁄u e Toma le pusa a e fa⁄tino e Sina ft. A1, ma fa⁄solo ai se‹a mäe⁄. E täua tele le aumai o mau si‹ mai le tala e fa⁄lautele ma fa⁄manino ni ou manatu.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

77

Saunoa Mai A

E

I

1. O le ä le ⁄utü po o le ⁄uga o le tala lenei? Fa⁄matala ni ou manatu ma ni ou lagona i le ⁄uga o le tala. Fa⁄upupula atili i ni mau si‹ mai le tala.

Tafi mai nofoaga ma taimi olo› tutupu ai vaega o le tala mai le amataga se ia o› i le ifiga. O ä ni feso›ta‹ga o nofoaga, taimi, mea na tutupu, ma fa⁄logoga o le tala? Fa⁄ali mai i se fa⁄fanua nofoaga olo› iai pine fa⁄mau o le tala.

O le ä le fete¤na‹ga ⁄utü olo› i le tala? O le ä le feso›ta‹ga o lea fete¤na‹ga ma mea na tutupu i le tala? Fatufatuga o le tala. Tafi mai ni vaega olo› feto‹ ai le sologa o le tala.

2. O ä ni manatu ⁄utü o le tala olo› atagia mai ai uiga po o le olaga Sämoa i aso nei?

O ai olo› ⁄utü i ai le tala lenei? O ä uiga o ia tagata? O le ä se feso›ta‹ga o uiga o tagata nei ma mea olo› tutupu i talatufi?

E te manatu e talitonuina gofie talatufi ft. o le tala lenei, e lau tupulaga? Aiseä? Aumai ni mau si‹ mai le tala.

3. Fa⁄matala le uiga o igoa ia ma mafua⁄ga: Manufili Saupisapisa

Fa⁄pea o oe o se isi o aitu. Fa⁄tino i au upu ma taga le otegiaaga o Lata i le tatufi o la⁄u ae le‹ fa⁄noi.

Fa⁄pea o oe o Lea. Fa⁄tino i au upu ma taga la lua talanoaga ma Lata i le faiga o le taulaga.

4. Lagi le solo na toe fa⁄tutü o tamanu.

O le ä se sao o le tala O ä ni mea ua tutusa pe lenei i fa⁄tufugaga fete¤na‹ ai le talatufi o va⁄? lenei ma talitonuga fa⁄saienisi, fa⁄pea le fa⁄kerisiano?

– AUTALAGA 3

78

Fa⁄tinoga 5

O le tala i tufuga o le va⁄ o Tagaloaalagi 1. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga le tala lenei. 2. Fa⁄tumu pusa olo› avatu i fa⁄matalaga mai le tala. 3. O le ä le mau po o ni mau a le tala lenei i le ⁄u tufuga, olo› tutusa ai ma le tala ia Lata? 4. Fa⁄talanoa a tou tali i le vasega atoa. Matäfipu

Fa⁄matalaga mai le tala

Nofoaga olo› tupu ai le tala Taimi

Fa⁄sologa o le tala

Tagata o le tala, o ö latou uiga, o ö latou fäiä

Gagana: Igoa, Alagäfipu, ma Muägagana na fa⁄pogai mai le tala

Pine fa⁄mau

Fete¤na‹ga o i le tala

Ifiga o le tala

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

Tagata

Uiga

Fäiä

79

O le tala i tufuga o le va⁄ o Tagaloaalagi O Mata‹te‹te o le afafine lea o Tagaloaalagi. Ua tagi atu Mata‹te‹te i lona tama o Tagaloaalagi ole¡ alu ifo i lalo nei e saili sana tane. A faapea e iai se tane e uiga faatasi o la igoa ona la nonofo lea. Na taunuu ifo le tamaitai i Fiti ma nonofo loa ma le Tuifiti. Sa faatusatusa o la igoa ma le Tuifiti, e lë fetaui ona alu ai lea i Toga ma nonofo ma le Tuitoga. Sa faatusatusa foi o la igoa ma le Tuitoga, e lë fetaui foi, ona sau ai lea i Sämoa. Na fetaui ma le alii e suafa ia Mataitai, na faatusatusa Mata‹te‹te ma Mataitai, e le tutusa lava, ona alu ai lea i Lealatele. Na alu e utusami ae fetaui ma tamaiti. Na fesili le tamaitai pe o ai ni o la matua, ae tali tamaiti o lafia o le fanau a Matatalalo. Na faatusatusa e le tamaitai o la igoa ma Matatalalo ma ua fetaui lelei i lona manatu. Na fai atu Mata‹te‹te i tamaiti, e muamua ane e ta‹ le ala, ae fai ane tamaiti, e leai se aogä e te alu atu ai, o le toeaina o Matatalalo, e ma‹ valea toe papala. Ona muamua lea o tamaiti, ma tafi i lo la tama olo› sau se tamaitai e vaai ia. Na faatonu e le toeaina tamaiti e fola le taläluma o le fale ma na faatonu foi tamaiti, e aua nei alu ane le tamaitai i tua i le mea olo› taoto ai. Na alu lava le tamaitai alu sa› lava i le mea sa taoto ai Matatalalo, ona mälölö ai lea o le ma‹ o le toeaina. Na alo Mata‹te‹te ma faaigoa lana tama ia Mälömatau, na toe alo o Mälötoi. E mamao ese ma le sami le fanua na nonofo ai Mata‹te‹te ma Matatalalo ma la la fanau, o lea na manatu ai le tamaitai, e lelei ona fau o so la vaa, ae ia fau i uta i le mea olo› nonofo ai. Na auina lana tama i le lagi i lona tamä ina ia auina ifo ni Tufuga e faua lona vaa. Na tali ifo Tagaloaalagi ua lelei ae ia tautuana ma läfia ia tausi lelei Tufuga. Na poloa‹ ifo fo‹ Tagaloa, a ave taumafataga a Tufuga, ia tapisa le avega o taumafa ae aua le ave gügüa, ne‹ sosola Tufuga ae lë uma le galuega. Ua o ifo Tufuga ma ua matau e le nufi le päfiå o la⁄u, ae leai ni tino o tagataa olo› galulue. Ua faasaga le nuu e fai mea⁄i, e tapisa ma faaumu ona ave lea o taumafa. Peitai, o le isi aso na o ai fafine e ave taumafa, ua ave gügü ma na të‹a ai Tufuga ma toe teteva i le lagi, ona e leai ni o latou laei ma e gali fo‹ laau i nifo, ona e leai ni a latou to‹.

– AUTALAGA 3

80

Fa⁄tinoga 6

O le tala ia Funefe⁄i ma Tagaloaalagi 1. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga le tala lenei. 2. Fa⁄tumu pusa olo› avatu i fa⁄matalaga mai le tala. 3. Fa⁄talanoa a tou tali i le vasega atoa. Matäfipu

Fa⁄matalaga mai le tala

Nofoaga olo› tupu ai le tala Taimi

Fa⁄sologa o le tala

Tagata o le tala, o ö latou uiga, o ö latou fäiä

Gagana: Igoa, Alagäfipu, ma Muägagana na fa⁄pogai mai le tala

Pine fa⁄mau

Fete¤na‹ga o i le tala

Ifiga o le tala

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

Tagata

Uiga

Fäiä

81

O Funefe⁄i ma Tagaloälagi O Funefe⁄i o se alii sa mau i Sili – Savai‹, ma o le alo o Vaasilifiti. O le avä a Funefe⁄i, le tamaitai o Sinäläua, o se tamaitai lalelei. O le so›na lalelei o Sinäläua, na tumau ai le finagalo o Tagaloälagi le atua foafoa, i lona fia mafuta i ai. O lea na toe tutuli ifo ai loa soa o Tagaloälagi e fai lana faletautü. O faletautü o Tamälii ma Tupu o Sämoa e tutü to›to› o tulafale i le ¡iga ma le nuu o le tamaitai, peitai, o le faletautü lenei, na tu i le toalua o le tamaitai ma tulaga esea ai fo‹ lea faletautü i le aganuu a Sämoa. O le töfale⁄uga lenei, e foliga mai o se fefa⁄taua‹ga, aua na folafola mai e Tagaloälagi mea uma sa i ona atulagi e sefulu ia pe o le lagituaiva foi, ia Funefe⁄i. Na talia e Funefe⁄i le fanoga o Tagaloälagi ma o ‘Funefe⁄i – na ifo i ai mea a le lagi’. O mea la nei a le lagi na ifo ifo ia Funefe⁄i: ❑ Suafa Tagaloaalagi ❑ Va⁄tau o Tagaloaalagi o le ‘Ta i le Tai,’ ma le vaafolaulau o le ‘Ta i le Vai’ ❑ Moatamaga-ato o meafaigaluega o tägavaa/faugavaa faatasi ai ma le tomai e fau ai vaa ❑ Taulauniu (Falesafune) mf., ❑ Ava/Alofi a Tagaloaalagi ❑ Fale Tulutulu i Tao. Ua ave Sinäläua ma Tagaloälagi, ona toe usu lea o Tagaloälagi Funefe⁄i ia Tauanuufaigä le tamaitai Tuamasaga ma fanau ai le tamaitai o Utufaasili. O Utufaasili lea na usu mai i ai le Tuiatua Fepulea‹ faaee le gafa, o le tama. Fai mai na tagi Utufaasili i lona tama o Tagaloälagi Funefe⁄i, ina ua na maua le tala ole¡ lë Tuiatua lana tama, ona to⁄tama‹ ai lea o Tagaloälagi ia Tuiatua ma ua sauni mai ai Funefe⁄i ole¡ fai le taua. O le taua lenei na faaaoga ai le vaatau o Tagaloälagi, le ‘Ta i le Tai’, faatasi ai ma lona auvaa ma foe mai le lagi. O le vaa lenei fai mai, e na ona palasi lava o foe i luga o le sami, nimo loa le vaa. Ua o› mai tala ia Tuiatua Fepuleai, ua sauni foi le Tuiatua o le¡ faafetaia‹ autau a Tagaloälagi, peitai, na talitonu le Tuiatua i le mana o mea a ale lagi ua ifo ia Funefe⁄i, ina ua iloa mai le vaa i gatai, na te‹ le Tuiatua ua nimo ae te‹ ane ua sosolo mai i totonu o le aloalo le vaa, e na o foe e gaioioi ma leo o tagata, ae lë iloa tino o le auvaa. O tua i le taumuli olo› tütü mai ai Tagaloälagi Funefe⁄i. Ua iloa e le Tuiatua ua lata lona toe taimi. O Utufaasili na alu i le matafaga, atonu e ola ai lana tane le Tuiatua. Ao lei mamau lelei le vaatau, ae ua ioe Tuiatua ole¡ Tuiatua le tama a Utufaasili, o le afafine o Funefe⁄i. Na iloa ane e Tagaloälagi lona afafine o Utufaasili olo› tälotalo atu i uta o le matafaga ma tagi, ona alofa ai lea. Mulimuli ane, ona faailoa atu ai lea e Utufaasili i lona tamä o Funefea‹, ua mavaea‹ina le tama i lona manava i le Ao o le Tuiatua, ona tolo ai lea o le taua. Na ola Utufaasili o le tama ma na faaigoa ia Tologataua. Ua Gasolosolo Ao; ua Mafuli foi le La. Ua Gasetoto le Masina i le tupu o Tuiatua Fepulea‹, ona Tuiatua ai lea o Tologataua. Le Tuiatua Tologataua lea na alu lana moatamaga iä Funefe⁄i, ma ⁄umai ai le ‘Ta i le tai’. Le vaa lea na faaigoa foi o le Faatalatala-se-mata-e-emo, ona o aga a le vaa. E emo loa le vaai, nimo le vaa auä o le ⁄uva⁄ o aitu-na-lë-iloa. E fa⁄pea le tala o le fautasi muamua lea na fa⁄a›a› i ai fauga o fautasi Sämoa. – AUTALAGA 3

82

Fa⁄tinoga 7

Malamalama i le gagana 1. Galulue taito⁄tasi. Faitau le tala ma mätau uiga o upu ma fuaitau olo› vase lalo e pei ona fa⁄aogä ai i le tala. Tusi i lau api. Upu, Fuaitau

Uiga e pei ona fa⁄aogä ai i le tala

tumau ai le finagalo atua foafoa soa (o Tagaloaalagi) faletautü tutü to›to› töfale⁄uga atulagi e sefulu lagituaiva Funefe⁄i na ifo ai mea a le lagi moatamaga Taulauniu Fale tulutulu i tao usu mamau le va⁄ mavaea‹ina ao o le Tuiatua ua Mafuli le La ua Gasolosolo Ao ua Gasetoto le Masina 2. Fa⁄matala le uiga o upu po o suafa nei ma mafua⁄ga. Fa⁄sino i le fa⁄fanua ¤le¤le olo› iai tupuaga o nei suafa: ❑ Taulauniu ❑ Fale tulutulu i tao ❑ Tologataua ❑ Fa⁄talatalasemataeemo. 3. Fa⁄ata mai fäiä o tagata nei olo› i le tala. Fa⁄sino i le fa⁄fanua: ❑ Tagaloälagi ❑ Sinäläua ❑ Funefe⁄i ❑ Va⁄silifiti ❑ Tagaloälagi Funefe⁄i ❑ Tauanufifaigä ❑ Utufa⁄sili ❑ Tuiatua Fepulea‹ ❑ Tologataua ❑ Tuiatua Tologataua. – GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

83 4. O le ä le mau po o ni mau a le tala lenei i le ⁄u tufuga, olo› tutusa ai ma le tala ia Lata, ma le tala i tufuga o le va⁄ o Tagaloälagi? 5. Galulue ta‹to⁄fä. Toe fa⁄matala auaua‹ e lë tou vaega le tala. Talatalanoa po o ai e amata ai, ma ë e soso› atu i ai. O lona uiga ia manino vaega o le tala e faamatala e le tagata, o manatu ⁄utü i ia vaega, ma le soso›ga o vaega. §mata ona fa⁄matala e se tagata e to⁄tasi, ona soso› atu lea e le lonalua, soso› atu lea e le lonatolu, ma fa⁄ifi ai e le lonafä.

Fa⁄tinoga 8

Tusi se Tala Fa⁄tino O tala fa⁄tino sa mua‹ fa⁄ta‹ta‹ i le Tusi 1 a le Tausaga 11 (itulau 30–32), mo se va⁄iga se tasi o se tala. Sa fa⁄lautele ia tomai ina ia aofia ai va⁄iga uma o se tala i le Tusi 2 Tausaga 11 (itulau 69–72). O lo outou tusi ma fa⁄tino o tala fa⁄tino, o avanoa ia e galuea‹ina ai le mafai ona ⁄usia o fa⁄naunauga nei:

Gagana

Feliua‹ faaupuga ma fuaiupu e fa⁄ali ai lagona, mafaufauga ma fautuaina ai se tulaga e tatau ona fai. Ia talafeauga feliua‹ga o faaupuga ma fuaiupu ma le uiga o le lagona ⁄utü; fa⁄aogä auala e fetufina‹ tatau ai upu, fuiupu ma fuaiupu ia tusa lea ma se ⁄utü, taimi, ma ë o fa⁄tatatau iai.

Fa⁄maumauga ma fetufaa‹ga

Auai i faatalatalanoaga o matäfipu eseese ma faaali manatu i se tulaga e tatau ona fai, ia faalautele manatu i le aumaia o ni pine po o ni fa⁄ta‹ta‹ga, ma iloa fetufina‹ mafaufauga ona o ni faamatalaga po o ni mau foi a isi; toe faamatala ma faatino talatuu i tagata tafitafia ina ia manino mai le ⁄utü ma le täua i le gagana ma le aganuu; Ua lë gata ina atina¤ ai o outou tomai ma agava⁄ i feliua‹ga ma feaofa‹ga o le gagana, ae ua avea fo‹ ma auala tou te mafaufau loloto ai i tala⁄ga o fa⁄tufugaga olo› i talatufi nei. 1. Fili po o le fea o tala nei: ‘O le tala ia Lata’ po o ‘O le tala ia Funefe⁄i ma Tagaloälagi’ ole¡ fa⁄aogä mo se tala fa⁄tino. 2. Toe faitau le tala. 3. Fa⁄talanoa pe fia va⁄iga o i le tala: a. Fa⁄vasega muamua le tala i ni vaega tetele se tolu e iloa ai le: §mataga, Ogätotonu, Fa⁄ifiga. e. Filifili po o ä va⁄iga olo› atagia i totonu o vaega tetele na e tolu. i. Mafaufau i va⁄iga ta‹tasi ma fa⁄mautü le §mataga, Ogätotonu, Fa⁄ifiga o va⁄iga uma. 4. Vaevae le vasega i vaega e fetaui ma le aofa‹ o va⁄iga. 5. Tofu le vaega ma le va⁄iga. Tusi sa tou tala fa⁄tino e fa⁄ata ai le va⁄iga. Ia lë sili atu i le 2 ni itulau. Ia iai se amataga, ogatotonu, ma le fa⁄ifiga i le va⁄iga atoa ua nafa ma le tou vaega. Ia manino taga e fai a ë iai, ma upu e fai. Fa⁄aogä la⁄saga olo› avatu ma le fa⁄ta‹ta‹ga e mulimuli ai i le tusiga o le tala fa⁄tino.

– AUTALAGA 3

84

La⁄saga 1 Faitau malamalama i le galuega: Galuega i Vaega Ta‹tasi Tusi sa tou tala fa⁄tino e fa⁄ata ai le va⁄iga ua fa⁄tonuina mo la tou vaega. Ia lë sili atu i le 2 ni itulau. Ia iai se amataga, ogatotonu, ma le fa⁄ifiga i le va⁄iga atoa. Ia manino täga e fai a ë iai, ma upu e fai. Fa⁄aogä la⁄saga olo› avatu ma le fa⁄ta‹ta‹ga e mulimuli ai i le tusiga o le tala fa⁄tino. Galuega a le Vasega §toa Tufifa⁄tasi tala fa⁄tino a vaega uma. Iloilo po o lelei le feso›ta‹ga o va⁄iga fa⁄pea va⁄iga ta‹tasi. Teuteu. O se isi faiga Galulue vaega ta‹tasi mo le tusia o se tala fa⁄tino o le tala ¡toa. O lona uiga afai na vaevae le vasega i ni vaega se lima pe ono, o le fuainumera fo‹ ia o talafa⁄tino e sauni i ai le vasega. E aogä le faiga lea e fa⁄solo ai le va⁄i a se vaega i le tala ¡toa.

La⁄saga 2 Mafaufau ma talanoa i le ⁄uala po o le itü ole¡ fa⁄taunufi ai le tala fa⁄tino ft. E mafai ona fa⁄tino i le agaga ua tusia ai le tala. E ono fa⁄tino fo‹ i le silasila a se isi o le tala ft. o Funefe⁄i, o Tagaloälagi, o Utufa⁄sili. E tatau ona mafaufau pe to⁄fia tagata ole¡ auai ai, o ä foliga o mea e va⁄ia i nofoaga olo› tupu ai le tala.

La⁄saga 3 Mafaufau i vaega e tolu: amataga, ogatotonu, fa⁄ifiga o le va⁄iga ua nafa ma la tou vaega po o va⁄iga ta‹tasi fo‹ pe afai olo› fa⁄tino le tala ⁄toa. O ä fa⁄sologa o tala a tagata e fai i le va⁄iga lenei e tasi mai le amataga, ogatotonu, fa⁄ifiga? O ai e tautala muamua, o ä taga e fai mf. Ia manatua le ⁄uga o le tala ma le täua ia atagia mai i upu, täga ma laufanua.

La⁄saga 4 Tusi le tala fa⁄tino. O lona uiga, fa⁄matala va⁄iga o laufanua e tatau ona iai i le taimi lea, tusi tautalaga a tagata olo› ⁄uai, tusi täga ma foliga e tatau ona iai. Mulimuli i le fa⁄va⁄ olo› avatu i le Tusi 1 a le Tausaga 11 (itulau 30–32), po o le Tusi 2 Tausaga 11 (itulau 69–72) mo le tusiina o le tala fa⁄tino.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

85

Fa⁄tinoga 9

Tala Fa⁄tino 1. Filifili tagata ole¡ fa⁄tinoina le tala. E tatau ona iai: ❑ se fa⁄tonu – e fa⁄tonutonuina tulaga ma le fa⁄tägaina o le tala ❑ tagata e va⁄ia mea e fa⁄tino ai le tala ft. o le teuga o le nofoaga olo› tupu ai le va⁄iga ❑ tagata o le tala. 2. Faitau malamalama i le vaa‹ga pei ona tusia i le Fa⁄tinoga 8. 3. Fa⁄ta‹ta‹ ma fa⁄tino. 4. Aumai ni fautuaga mai le aumaimoa e fa⁄leleia atili.

Fa⁄tinoga 10

Taaofa‹ga 1. Galulue ta‹to⁄lua. 2. O talatufi e tolu ua fa⁄⁄utü i ai galuega o le vaega lenei, olo› iai mau i fa⁄tufugaga o va⁄. Fa⁄vasega mai e oulua mau o fa⁄tufugaga olo› i talatufi ta‹tasi. 3. Tapena ni a lua siata tetele (posters) se lua e fa⁄iloa ai o oulua manatu i fesili nei e lua: i. Aiseä e täua ai talatufi i le olaga o Sämoa i aso nei? ii. O ä ni mea ua tutusa pe fete¤na‹ ai talatufi ma talitonuga fa⁄saienisi, po o le fa⁄kerisiano? Aumai ni mau si‹ olo› i tala e lagolagoina a lua siata. O le telë o le siata e tasi pe tusa ma le ⁄fa o pepa tetele ia e masani ona fa⁄aogä e tusi ai pese po o tala mo se vasega atoa. 4. Sauni sa lua folasaga o siata i le vasega atoa. Fa⁄aogä la⁄saga olo› avatu e fesoasoani iä lua galuega.

La⁄saga 1: Matau upu ⁄utü o galuega fa⁄tonuina a. Vase lalo o upu ⁄utü o fesili e lua olo› i luga. ft. i. Aiseä e täua ai talatufi i le olaga o Sämoa i aso nei?

La⁄saga 2: Fa⁄talanoa ma fa⁄ata tali o le fesili. ft. Olaga o Sämoa i aso nei

Talatufi fa⁄sinomaga

gagana va fealoa‹

suafa ele¤le Mau si‹

– AUTALAGA 3

86

La⁄saga 3: Fa⁄vasegaga o siata tetele Va⁄i i le Tusi 2 Tausaga 11 itulau 20–25 mo se fesoasoani i le tufifa⁄tasiga o a lua siata tetele. E täua le fa⁄talanoa, ma fa⁄ma›ti manatu ⁄utü e fa⁄vae ai a lua tali, fa⁄pea mau si‹ e lagolagoina. E tatau fo‹ ona fuafua pe fa⁄pefea ona fa⁄alia a lua tali i siata tetele ina ia malamalama gofie le vasega. O lona uiga e mo›mia le fa⁄ata o nisi vaega o le tali o fesili, ae ›to›to manatu ⁄utü e fa⁄aogä ai upu.

La⁄saga 4: Fa⁄vasega ma tusi le folasaga i le vasega O le folasaga i le vasega e tatau ona mautinoa le fa⁄sologa o oulua manatu ft. amataga, ogatotonu, fa⁄ifiga. Va⁄i i le fa⁄va⁄ olo› avatu e tapena ai la lua folasaga:

Fa⁄matala po o ä talatufi ft. o ä ia itüaiga tala, e fa⁄pe£ lona fausaga mf.

Folasaga

Manatu ⁄utü Fa⁄matala le manatu ⁄utü muamua. Aumai ni fa⁄lautelega ma ni mau mai tala sa faitauina.

Tino o le lipoti

Fa⁄matala le manatu ⁄utü lonalua. Aumai ni fa⁄lautelega ma ni mau mai tala sa faitauina.

Fa⁄matala i se fuaiupu se tasi lou manatu ⁄utü e tali ai le fesili. Ft. Ua täua tele talatufi i le olaga o Sämoa i aso nei ona o mafua⁄ga nei: muamua, o talatufi o talatufitaliga o tala⁄ga fa⁄solopito o Sämoa i ona suafa ma ¤le¤le, i ana fa⁄tufugaga, o ana aganufi ma agaifanua. O le lonalua o manatu, o talatufi o nisi ia fatuga fa⁄sämoa e ¤se mai isi ona o lona mamanu, ma e täua tele i le saofa‹ga o tala a se atunufi. O lonatolu o manatu . . .

Fa⁄matala le manatu ⁄utü lonatolu. Aumai ni fa⁄lautelega ma ni mau mai le tala.

Täaofa‹ manatu ua folasia.

Aotelega

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

Toe faaupu le manatu ⁄utü e fa⁄ifi ai.

87

Fa⁄tinoga 11

Vaogagana o va⁄ O se tasi o sao täua o fa⁄tufugaga, o le vaogagana olo› iai e pei o le anoano o alagäfipu ma muägagana olo› fa⁄aogä i le gagana o lauga. O le fa⁄tinoga lenei e fa⁄tatau tonu i le ⁄usia o fa⁄naunauga nei:

Gagana

Fa⁄aogä le gagana faauigalua ma le Gagana o Lauga i ni tulaga e talafeagai ma le ⁄utü; talanoa ma iloilo auala e fausia ai upu fou – vaega o upu, tala⁄ga o upu, faaofi mai o upu mai isi gagana ft. (a) ia iloa le a⁄ o le upu (e) ia iloa le uiga, (i) ia iloa le fa⁄aogäina o le upu ia talafeagai ma lona uiga, ma le ⁄utü e fa⁄aogä i ai; fa⁄aogä auala e fetufina‹ tatau ai upu, fuiupu ma fuaiupu ia tusa lea ma se ⁄utü, taimi, ma ë o fa⁄tatatau iai.

O le iloa o le vaogagana E tolu vaega täua olo› fa⁄mamafa i galuega o le vaogagana o fa⁄tufugaga o va⁄. Vaega 1: Foliga.

O le iloa o foliga o upu / alagäfipu i le gagana tautala ma le gagana tusitusi.

Vaega 2: Fa⁄uigaga.

O uiga o upu / alagäfipu e pei ona fa⁄aogä ai. Ua aofia ai o latou tala⁄ga.

Vaega 3: Fa⁄aogaga.

O le fa⁄aogäina tatau lea o ia upu / alagäfipu.

Olo› fa⁄manino atili atu ia vaega i le siata olo› i lalo. E tatau ona fa⁄aogä fesili olo› avatu e mata‹tü ai lo outou iloa o le vaogagana. E 14 alagäfipu olo› fa⁄matalaina o latou tala⁄ga, uiga, ma fa⁄aogaga i le fa⁄tinoga lenei. E matuä täua lo outou sa‹li‹li i ai ina ia maua⁄ lo outou iloa i (1) foliga o ia alagäfipu i le gagana tautala – o fa⁄leoga ia, ma le gagana tusitusi – o le tusiga ina ia tutusa ma fa⁄leoga; (2) uiga ma tala⁄ga; ma (3) fa⁄aogaga.

– AUTALAGA 3

88

O le iloa o se upu FOLIGA

FAflUIGAGA

I le gagana tautala

Ia e mälamalama: O le ä lona fa⁄leoga? Ia e iloa fa⁄aogä: E fa⁄pefea ona fa⁄leo?

I le gagana tusitusi

Ia e mälamalama: O ä ona foliga pe¡ faitau i ai? Ia e iloa fa⁄aogä: E fa⁄pefea ona tusi e aofia ai ma le iloa fa⁄aogä fa⁄iloga?

O le uiga o le fipu

Ia e mälamalama: O le ä le tala⁄ga o le upu? O le ä le uiga o le fipu? Ia e iloa fa⁄aogä: O ä nisi fipu e fa⁄aogä e fa⁄matala ai lona uiga?

O fipu e feso›ta‹

Ia e mälamalama: O ä fipu / ni fipu tätou te mäfaufau i ai pe¡ fa⁄logo i le fipu lea? O ä nisi fipu e uiga tutusa ma e ono fa⁄aogä e sui ai le fipu?

FAflAOGAGA O le ta⁄tele o le fipu

Ia e mälamalama: O se upu ta⁄tele lea fipu? Ia e iloa fa⁄aogä: E ono fa⁄aogä so› lea fipu?

O le talafeagai Ia e mälamalama: O ä tulaga / fa⁄tinoga o le fipu e ono maua i ai le fipu lea? Ia e iloa fa⁄aogä: O ä tulaga e talafeagai ona fa⁄aogä ai le fipu?

Mo le faiä›ga O galuega olo› avatu e mo›mia ona fa⁄tino i alagäfipu ta‹tasi ina ia loloto ma maua⁄ le malamalama o tamaiti i ai. E lë mafai ona faia na› tamaiti ia galuega ae mo›mia lou fa⁄tonutonuina i la⁄saga ta‹tasi. E lë gafatia fo‹ i se piliota se tasi. A tele pe na› se lua ni alagäfipu e mafai ona o› i ai vaega ta‹tasi i se piliota. E iä te oe lava le fa⁄soasoa ina ia o› uma tamaiti i alagäfipu ta‹tasi. 1. Galulue i vaega ta‹to⁄lua i le ta‹to⁄fä. 2. Fa⁄soa alagäfipu e 14 i vaega ( ia tasi lava le alagaupu e au‹li‹li e le vaega i le taimi e tasi). 3. Fa⁄tino galuega nei e vaega ta‹to⁄tasi mo la latou alagaupu.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

89

Galuega e fa⁄tino e vaega ta‹tasi mo la latou alagäfipu 1. Foliga – fa⁄leoga ma tusiga. Faitau ia sa› le fa⁄leoga o le alagäfipu, ma ia sa› le tusiga e pei ona fa⁄leo ai. 2. Uiga – faitau ta‹to⁄tasi lë leoa fa⁄matalaga i le alagäfipu po o le faitau feauaua‹ o palakalafa po o fuaiupu. i. Galulue ta‹to⁄tasi e tusi ni au fesili se 20 e uiga i le fa⁄matalaga o le alagäfipu. Tusi au tali o fesili ta‹tasi. ii. Fa⁄fesuia‹ fesili ma tali ma se isi o le tou vaega. O lona uiga o au fesili na tusi ma o latou tali ua tufi i se isi lava tagata o la tou vaega. iii. Galulue ta‹to⁄lua ma le tagata ua ave i ai au fesili ma tali. Auaua‹ e fai fesili ma fa⁄logo i le tali a lë na tusia fesili pe sa› (O lona uiga pe tutusa ma lana tali na tusi, ae pe sa› fo‹ i lou manatu auä sa e faitau ai fo‹ i le fa⁄matalaga). iv. Fa⁄täga: a. filifili se va⁄iga (scene) se tasi olo› i le fa⁄matalaga o le alagäfipu e. vaevae le tou vaega i tagata olo› i ai i le va⁄iga i. fa⁄talanoa pe fa⁄pefea ona fa⁄tino, o ä tala ma täga e fai, o ai e muamua, o ai e soso› mf. o. a mäe⁄ ona vala⁄u lea o le faiä›ga e ‘TAOFI’, ona tu tia⁄ lea o vaega uma, tufi uma talanoaga ma täga olo› fai, i le mea lava na vala⁄u atu olo› iai u. fa⁄solo le faiä›ga i vaega ta‹tasi ma fa⁄tonu – e flla mai’ – amata ona toe gaoioi fa⁄tinoga o le va⁄iga ua filifilia i le tufifa⁄tasia o täga ma tautalaga olo› mana›mia. 3. Fa⁄aogaga – i. Tafi mai se isi fuaitau e uiga tutusa ii. Fa⁄aogä tatau le alagäfipu i sau fuaiupu po o sau tautalaga pufipufi lava. 4. Toe sasa⁄ le fafao – Fa⁄aogä fesili olo› avatu i le pusa ‘O le iloa o se upu’, e te mafaufau ai i lou iloa o le alagaupu sa fa⁄talanoa e le tou vaega. 5. Tufifa⁄tasi le vasega – Fa⁄tino e vaega taitasi la latou alagäfipu ae mate e le vasega le alagäfipu.

1. O atu va⁄ si‹ so› E moni lava lea mau. Se ä le aoga e fai ai le va⁄ ma tufi i lona siitaga i le faleva⁄ po o lalo o le ulu, fau, fale (mf), ae lë fagota? O le i⁄ olo› faatatau i ai le upu o le atu. E iai vaitau o le tausaga, fai mai faaupuga a tautai, ‘Ua ta le taiatu’ ‘Ua tetele le taiatu’ O lona uiga, ua taa maouta atu. O isi nuu e iloa atu lava i uta le aai o atu i va⁄. E iai foi vaimasina e taa maotai ai atu, ma ua mamao tele. E faigata ona o va⁄ o Sämoa e taualo, ona mälölö foi lea o tautai.

– AUTALAGA 3

90 O le faauigaga la o le upu, e iloga lava le va⁄ alu so› e alo atu, e maua so› atu. E lë faatalitali se‹ ta le taiatu. E iai lava le aso e oso atu ai le va⁄alo ae fetaui ma atu, ona maua foi lea o atu. E tete‹ tautai o le nuu ua tafi atu le va⁄ o Pai e fia atu, ae le‹ alo va⁄ o le nuu. O le masani a tautai o ¡iga, e usu i le faatoaga po o se galuega oloo fai, ae faaafiafi e alo, (va⁄alo po o se nofoatasi) i vaimasina e le› taina ai le taiatu. O lea masani ua faapolokalameina ai galuega ma feau o le aso mai le Aso Gafua e oo i le Aso Toonai. E fai le galuega i le taeao ae alu e alo i le aoauli pei se taelega, ae maua ai atu mo le ¡iga. Faato¡ lë siia le va⁄ o le tautai ina ua ma‹, pe o le fono po o se galuega a le nuu po o le ekalesia. O va⁄ e o faaitulä e alo, e tafia oloo faavaeaso/vaeaso.

2. Ua sau le va⁄ na tiu, tau mai i le va⁄ na tau, olo› mamau lago o le va⁄ na faoafolau. O aso anamua, na ⁄⁄ve mai ai tala o le lalelei o le teine o Mäisagamai i Falelatai. Sa alu i ai aumoega a manaia ma alii maualuluga. Na alu le aumoega a Tuiatua Fotuatama‹ i le tama‹ta‹ ona nofo ai lea o le teine, ona te⁄ lea o Mäisagamai i Aleipata i le ¡iga o lana tane. E sau la le aumoega a Tuitoga, ua nofo le teine i le Tuiatua, ona toe foi lea o le va⁄ o le Tuitoga i Toga. Mulimuli ane, ona sau ai lea o le aumoega a Tuifiti, peitai na logo le Tuifiti o le tamaitai ua nofo i le Tuiatua ma ua te⁄ i Aleipata. Na faapea Falelatai ua toe foi le va⁄ auä na ui lava i tuäfanua, ae leai. Na faapea le Tuifiti i lona auva⁄, ‘tatou o i Aleipata pe moni, auä e iai lava lofi masalosaloga le iloa po o faalafi le teine e le ¡iga ma le nuu’. Na alu loa le va⁄ i Aleipata. O aso ia o mänu le ⁄ta. O Tuiatua foi o se tupu fiafia i le tiu malie auä o lona faiva lea a o taule⁄le⁄. E alu atu la le va⁄ o Tuifiti ma tuutaula i Aleipata, o moemalie le Tuiatua. O le afiafi, na a¤ mai ai le tiuga a le Tuiatua, ma e tau mai, o taula atu le va⁄ o Tuifiti i gatai, ona masalo lea o le alii ma ua lë fiafia. Na iloa lelei e le fafine uiga fuä o le alii, ona fai atu lea o le masiofo i le Tuiatua a o afio pea le Tuifiti, ‘alii e, o lenä ua sau lou va⁄ na tiu tau mai i le va⁄ na tau, ao lenei lava e mamau lago o lou va⁄ na faoafolau’. O le gagana faigofie tautino: ❑ O le va⁄ na tiu malie, o le va⁄ o Tuiatua ❑ O le va⁄ na faoafolau, o le fafine ❑ O le va⁄ na tau, o le va⁄ o Tuifiti. A faamatalaina: ‘Tuiatua, o lenä ua foi mai lou faiva, ua e tau mai i le va⁄ o Tuifiti oloo tau, a o afi lava lenei o lou va⁄ na tuu i lou fale tofa, o lenei lava ou te faatali mo oe lafi pele. O si ona loto masalosalo na sau ai sei va⁄i, ma ua talitonu o afi lava o lau avä.’ Ou te manatu e tutusa lelei lenei upu ma le faaupuga: ‘O le tali filemu e liliu ese ai le ita.’

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

91 O le upu mälie avea ma leo malie e inu ai le faalogo, matala ma tafe lëmü i alatoto. O le upu fiafia ma faatupu manatu.

3. Sii le va⁄ Tülei le va⁄ Alei le va⁄ Tau matai O le upu faamanatu. A sauni le va⁄ e fagota pe folau foi, e tatau ona iai mea uma e manaomia ma aogä. Ia iloa lelei foi, e iai faigata o le sami. E lelei le tupu se matagi malosi ae mafai ona faafeto⁄i e le va⁄ ma le malosi o tagata. E lelei le a¤ ae leaga le to i moana.

4. E faapöpö ni aso ua Ae lë tuua aso folau O le upu tima‹. O le faamanatu o le olaga o le Sämoa i le sami, tusa lava pe timu ma pogisä aso, ae lë tuua ai malaga i va⁄. (tulula po o fautasi). A faatatau i le olaga, tusa lava pe tele faalavelave, ae lë tuua ai le mea e tatau ona fai.

5. Se¤tia i le malü o le tai taeao O se upu lapalapata‹. Se‹ toe va⁄i lelei pe moni lava le malü ua lafo ona o le pe o le tai, ne‹ mao alu le va⁄ ae fetaui ma matagi malolosi. flua e te manatu fa⁄tauva⁄ i se tagata ne‹ e va⁄i tino po o nai ona uiga agamalü ma lë tautala, ona e fuaao lea o tagata i sou manatu.

6. Faatili foe mo le a¤ Uiga: faatotoe se malosi e alo ai le va⁄ i fanua pe ¡ a¤ le faiva.

7. Fili i le tai se agava⁄ O lona uiga, saili i le tai se tagata e iloa aga a le va⁄ i luga o le sami. A tuu le va⁄ i tai, e sii i luga ma alu i lalo. E taumalualua, ma a ti¤ti¤ ai le tagata e lë masani i uiga o le sami ma le va⁄, e lë mau nofo ae palasi i le sami. O le tagata masani, tiga le siisii o le sami ma taumalualua le va⁄, ae pei lava e leai se mea o tupu. O le upu lea ua avea ma fua e su¤ ai se tagata talafeagai mo se tofiga. O lona uiga, o tomai moomia mo se tofiga po o se avanoa, e ao lava ona fua ai se tasi ole¡ filifili mo se avanoa.

8. Ua logo lë nai atea Ua logo foi lë nai ama O le va⁄ e lua ona itu. O le itu i matau, o le nai atea, ma le itu i ama. E tatau ona fesoota‹ i se mea ole¡ fai po o se mea ole¡ tupu po ua tupu. Afai o le va⁄alo, o le itu i matau, e mafiafia ma e tele atu ona pufagota. O le itu i ama e fai si manifi o lona itu ma e itiiti foi pufagota. O le upu e faatatau i tagata oloo i le va⁄ peitai e fesootai foi le itu i matau ma le itu i ama. – AUTALAGA 3

92 E faaaogaina tele lea upu i tautai oloo faaaogaina le iatolima faatatau i täua o le suani ma le suati.

9. E lë aiä moo i liu o va⁄ Tusa lava pe iai le moo i le liu o le va⁄ e lë afaina. E mafai lava ona pipii taliaga i luga o le püoso ae avanoa lava le liu mo mea e tuu ai.

10. O aso ua mavae sa o tatou feiloa‹ i sifitila ma ulu la Sa tatou piiama, a o lenei ua tatou fesilafai i le avafatafata O aso anamua sa lë feiloai tautai o le isi nuu ma le tasi nuu, po o tautai o le isi motu po o tautai o le atunuu i le isi atunuu. O le folauga a le Tuitoga ma le Tuisämoa. E folau mai Tuitoga ae folau atu Tuisämoa. A iloa atu e Tuisamaoa le tula po o le ulu la o le va⁄ o le Tuitoga ona toe seu mai lea i fanua ae toe liliu foi le sa o le Tuitoga. Na oo i se tasi aso ua toe folau Tuisämoa. Ua na iloa atu le la o le sa o le Tuitoga. Ua lë seu i fanua a ua folau pea. Ua lë seu foi i fanua le Tuitoga a ua sau pea. Ua feläta‹, ua tälotalo mai le Tuitoga ma ua faapena foi ona tali atu Tuisämoa ona la piiama lea, feofoofoai ma toe tuuama, ina ua maua le tonu ole¡ feiloa‹ i maota, ae ole¡ aumai e Tuitoga ni niu ae avatu e Tuisämoa ni moa ma Tuitoga. O le aso ua faae¤ le va⁄ o le Tuitoga ma lana aumalaga ole¡ foi i lona atunuu, na tasii mai ai atoniu o le mealofa a Tuitoga ia Tuisämoa, ae alu atu foi le solo a Sämoa ma ato moa mo Tuitoga. Na tetee le va⁄ ma täloatalo mai foi Tuitoga ma lona auva⁄, ae ofoa‹ loa le pese a Toga ‘Tuisämoa a niu niu pulu ‘Tuisämoa a niu niu pulu ‘Tuisämoa a niu niu pulu Ae alalaga atu tagata Sämoa ‘Tuitoga e, a moa moa lulu ‘Tuitoga e, a moa moa lulu ‘Tuitoga e, a moa moa lulu O le upu faamatemate leaga sa ola Sämoa i aso anamua i tauisoga. O se isi taofi, o moa na ave ae lë o niu.

11. Ua mama i oa ua mama i taloa O le va⁄ e mama so›ga o oa, toe mama le vailiu tele. Ua tatau ona ta se va⁄ fou.

12. A gau le tila tuu i Manono O le upu na maua mai i le taua na sii mai i Saläfai i le Tuiaana ina ua fasia La‹fai i Leulumoega, ona o le tama‹ta‹ o Matauiafata sa nofo i le Tuiaana Maugamataotao pei o lea foi täofiga. E fetaui le taunuu i Sämoa o le ⁄uuso o Utu, Taua, Lega, Ga¤, Loga ma Lili ae avatu loa le tala e uiga i le fuatau a Saläfai lea ua sau i Aana i le taua ona toe fa⁄a¤ lea o va⁄ o le ⁄uuso ma tuliloa mai le taua. E oo mai i gatai o Manono (ina ua aga‹ i Falelatai i le nuu e ä¤a ai le tula e faapea oloo afio ai – GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

93 Tuiaana), o tatau le fua a Savaii. E faapea se tala maua i tagata fagogota, oloo taumafai tila o isi va⁄ ua gaui i le matagi ona tu lea o le tama o Utu poo Ututauaofiti i le taumua o lona va⁄ ma alaga, ae o taofiofi le fua i le matafaga, ‘fa⁄e¤ le fua tatou o e tau le taua, ua i o tatou lima le manumalo. A gau le tila tuu i Manono’. O le upu faalä¤i⁄u, ina ia maua le loto tele e faataunuu ai se faamoemoe ae ⁄ua le fa⁄tagataoti, ona o nai faaletonu läiti. E faatatau i le tagata pala⁄i po o le tagata fefe vale.

13. O le va⁄ ua teu folau O le upu e faatatau i le tagata ua sauni i lona oti, ona ua ia iloa o lona ma‹ lea. O ia lava o le va⁄, a oti ona alu ai lea o lana malaga. E lë ⁄vea lenei upu i le tagata ua leva ona mafaufau, o le oti o le tali lea o lona faafitauli ae mulimuli ane, ona pule ai lea i lona ola.

14. Ua agiga le tatau O le tatau o le igoa lea o le fu⁄ e sisi faavaeloto i le tila o le va⁄ e faailoa mai ai se faalavelave. Afai o se tautai po o se tasi ua manu⁄ tigaina i le sami pe oti foi, ona sisi faavaeloto lea o le fu⁄ – ua agiga le tatau. O le lau⁄ po o se ‹e‹e e tatau e fai ma fa⁄iloilo o se fa⁄lavelave.

– AUTALAGA 3

94

Fa⁄tinoga 12

O se va⁄alo 1. Va⁄i i le ata o le va⁄alo olo› avatu ma mätau vaega ¤se¤se olo› fa⁄numera. 2. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga le aogä o vaega ¤se¤se nei. 3. Fa⁄tumu le pusa o fa⁄matalaga olo› avatu. 4. Galulue ta‹to⁄lua. 5. Auaua‹ e vala⁄u e le isi le vaega o le va⁄alo ae tafi mai e le isi le aogä. 6. Fa⁄talanoa a outou tali i le vasega atoa. 7. Galulue ta‹to⁄lua – vala⁄u vaega e le isi ae fa⁄sino le isi. Fesuia‹. Fa⁄auau se ia mautinoa igoa ma vaega o le va⁄ e fa⁄tatau i ai.

Ata 14.0 Va⁄alo

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

95

– AUTALAGA 3

96 Vaega

Igoa o le vaega

1

taumua

2

taumuli

3

tau taumua

4

tau taumuli

5

iato

6

iatoloto

7

vailiutele

8

pu¤ga

9

nofoa o le foemua

10

nofoa o le tautai

11

futia

12

lago›fe

13

pou ›fe (failä tu i le ama)

14

tatao

15

ama

16

tu‹tu‹

17

oa

18

ta¤le

19

pule

20

püoso

21

mata ⁄fa

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

Aogä

97

Vaega 3

Fa⁄tufugaga o Tägape⁄ (Tatau ma Malu)

Fa⁄tinoga 1

Vaogagana 1. Va⁄i i le lisi o upu olo› avatu. 2. Galulue ta‹to⁄tasi e tusi i lalo le uiga o upu e pei ona e iloa ai i le taimi nei. Fa⁄tumu le pusa olo› i lalo o le Uiga olo› iloa i le taimi nei. 3. A mäe⁄ ona fa⁄talanoa uiga o upu, ona toe tusi lea i lalo le uiga sa› i le pusa Uiga e tatau ona iai. Upu

Uiga olo› iloa i le taimi nei

Uiga e tatau ona iai

§iga Sa Tagaloä Taemä ma Tilafaigä Su⁄ Tolouena lama ⁄fu o le tufuga mätü o faiva soa apisä pafipafi ⁄umaga malosi o le nufi feagaiga soga‹miti pulaå tunuma au tafitinoga täuga galuega agai

– AUTALAGA 3

98

Fa⁄tinoga 2

Talatufi o Tägatatau 1. Galue le tagata lava ia. 2. Fa⁄logologo a o fa⁄matala le talatufi o tägatatau e le faiä›ga. 3. Fa⁄tumu le siata olo› avatu e fa⁄iloa ai le tala⁄ga o tägatatau. 4. Fa⁄sino nofoaga, nufi ma motu olo› aofia i le tala.

Vaitaimi

Nofoaga

Tagata na auai

O mea na tutupu

O le taunufiga na iai

Talatu‘u o TATAU O le Fa⁄tufugaga o Tatau ma Malu i aso anamuä anamuä lava, sa na› le §iga Sa Tagaloä lava sa iai le atoau ma lea poto maoa¤. Sa na› tama foi ma teine o le §iga Sa Tagaloä sa tatä a latou tatau ma malu. O se tasi vaitaimi, na avea ma aso faigata. Na vätau le §iga Sa Tagaloä ma le §iga Sa Safimani ma oo le taua i le ala i Fuiono i Manu⁄. Na ta⁄pe le §iga Sa Tagaloä. Na ö tagata o Fa⁄tufugaga o Tägätatau i Fiti ma ave le atoau, ae faato¡ toe faafoi mai i Sämoa e le ⁄uuso teine, o Taemä ma Tilafaigä. Oloo faamaugagana lea e le pese ‘O le malaga a teine toalua Na feausi mai Fiti i le vasaloloa Na la aumai ai o le atoau Ma si a la pese e tütümau Fai mai e tatä o fafine Ae lë tatä o tane.’ Na sui le pese ina ua totofu i le faisua, ona tatä lea o tane ae lë tatä fafine. Na faaauau pea le feausiga ma a¤ i fanua o Safotu. Na taunuu ia Lavea, peitai e le‹ mate‹a e Lavea si o la faiva, ona toe o lea o tamaitai ma afe i Salelavalu. O le fale o Mafua na tali ai, peitai, e le‹ mate‹a fo‹ e Mafua si o la faiva. Na faae¤ le vaa taumualua o teine ma folau mai ai i Upolu. Na taunuuu i Safata i le nuu o Mulivai. Na malolo i le fale o le tamaloa ua suafa nei ia Su⁄. Na mate‹a e Su⁄ le faiva o teine ona tuu lea i ai o le atoau ma o le ulua‹ Tufuga Ta Tätau muamua lea. O Tolouena faatoa maua mulimuli ane ma lua ai Tufuga Ta Tatau na maua ai nei le Falelua o Sa Su¡. – GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

99 5. Usu le pese o le tägatatau. Fa⁄talanoa le feso›ta‹ga o le pese ma fa⁄tinoga i onaponei.

Fa⁄tinoga 3

Fa⁄logo ma mätau manatu ⁄utü 1. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga matäfipu ua aofia i le fa⁄matalaga O Tatau ma Malu. 2. Tusi i lalo le uiga e tatau ona iai o upu e pei ona avatu i le Fa⁄tinoga 1. 3. Fa⁄talanoa ma lau paga a lua tali i fesili nei: a. E fa⁄pefea ona avea le tatau ma auala o le tama talavou i le saofa‹ga a ⁄umaga o le nufi? e. O le ä le tafitinoga olo› fa⁄mau e le tatau? i. O le ä sou manatu – O mafai i aso nei ona tauave lea tafitinoga? Aiseä? o. Fa⁄matala le mau lenei i le aumaia o ni fa⁄lautelega. O Tatau ma Malu, o faamaugagana sa tusia i le pafi o le tagata; e le› ni mataitusi, a o ata. O le Fa⁄tufugaga foi, o le ⁄pi ⁄nagatä sa teu ai le olaga faasämoa ma lona si›si›maga.

Tatau ma Malu O Tatau ma Malu, o faamaugagana sa tusia i le pafi o le tagata; e le› ni mataitusi, a o ata. O le Fa⁄tufugaga foi, o le ⁄pi ⁄nagatä sa teu ai le olaga faasämoa ma lona si›si›maga. O le tatau o le auala lea e ui atu ai le tama talavou i le saofaiga a aumaga o le nuu. A fanau se alo o se alii ae o se tama, ona amata lea ona faaputu lona lama, o le lama lenei e le gata ina ta ai le manaia, ae tata uma ai foi ma tama talavou o le nuu, ua tatau ona tata. E oo foi la i le aamiga o le tufuga ma le ⁄fu o le tufuga, e fai uma lava e le manaia ma lona ¡iga. O le upu faasamoa, ‘o mea a Tamalii e pala i Faleupolu’, e oo foi la i mea a fanau a tamaalii, e pala foi i fanau a faleupolu ma fanau a taulele⁄. O le tatau o le tautoga oti a le tamatane, o le tautoga e tusitusia ma faamau i lona tino, seia oo i le oti. O le galuega muamua a le tufuga e fai, o le faamatala taitasi o uiga o mamanu o le tatau i le autata, e faamanino foi e le tufuga i tamatane talavou, o le tafitinoga ole¡ ta i lona tino, e ao ona usitaia ma faamaoni i ai. Afai ua ioe tama i lea tautinoga, ona amata loa lea o le galuega a le tufuga. O tufuga e fai o latou soa, e fai foi le autufuga e pei o tufuga faufale ma tufuga fauvaa/tavaa. O galuega a le mätü o faiva, o le ta o le tatau, o le galuega a lona soa, o le falö o le pafi e ta foi pe ¡ mälölö le ta‹ta‹. O le autufuga e solo isi, e palulama isi, e lomilomi ma falöpafi isi. O le apisä o tufuga, e tutusa lelei lava ona tapu ma isi apisä. O le upu taatele a le atunuu, fai mai o le tatau o le laei o le tamatane. O aso anamua sa fai pafipafi (titi laulaau) o tama, e iloga manaia ma tama e faapelepele i ai ¡iga, e le mamago o latou pafipafi aua o le galuega faifai pea a olomatutua, le fatu o le pafipafi fou o le manaia, po o le tamalii, po o so› se tama foi. E iloga – AUTALAGA 3

100 foi i le nafa o tamaitai, le tama e toatele ona tuafafine, ia po o se tama foi e amanaia ma faapelepele i ai tamaitai o lona ¡iga. A mamago titi laulaau, ona valavala lea ona ua manumi laulaau, pe toulu foi ma aliali atu ai itutino e le tatau ona aliali o le tamatane. Peitai, pe ¡ valavala le pafipafi o le tamatane, ae oloo iai sana tatau, ona soloatoa mai lea o ona itutino e le tatau ona aliali. O lona uiga, o le pafipafi po o le titifau mf. o le tama Sämoa, o le laei pito i fafo, aua e le feoai tamatane na o ni tatau, ae leai ni laei (tulou). O nafa o le ⁄umaga e pito i sili ona mamafa ma faigata auä o le malosi o le nuu, nai lo nafa o saofaiga uma olo› i totonu o nuu ma alaalafaga. O le malosi lea o le nuu, e faato⁄ le vao, fagota le gataifale, totö maumaga, tau taua, ati pa, ta auala galue, fai suavai, mf. O le aogä lena o le tatau, aua talofa e mamafa ona nafa, ae faigata foi lo la vatapuia ma lana feagaiga, o le mea uliuli o le mata o le tuagane lona tuafafine, pe masu¤ ane lona titi a o iai tuafafine po o ni tamaitai o lona ¡iga, e faapogisa e lana tatau ona itutino e tatau ona pogisa i le vaai a ona tuafafine. E iai le pe⁄ e tafia o le pe⁄mutu ma o se pe⁄ amusia ona o le lë uma ona ta. O le masani a le atunuu e lau le pe⁄mutu ma e lë uma lava lona gao seiloga e alu e toe taoto ina ia faauma lana tatau. O le tele foi o pe⁄mutu e le faaalialia. O malu a tamaitai, e leai ni tautoga e fai i ai. Peitai, e iai isi mamanu e tata i tualima ma ogalima o tamaitai matutua o le atunuu, o mamanu na e faailo ai se matuafifi ua iloga i ona faiva alofilima, e pei o le lalagaina o ietoga, fafaiga o lau⁄ ma siapo, lalagaina o iesina, falalilii, ma so› se meataulima.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

101

Fa⁄tinoga 4

Täga tatau 1. Faitau ma mätau la⁄saga o galuega fa⁄tino o le täga pe⁄. 2. Tusi se siata i se pepa A3 e fa⁄solo ai la⁄saga o galuega e fai. 3. O ä vaega täua o le olaga fa⁄sämoa olo› fa⁄vae ai la⁄saga ma fa⁄tinoga? 4. Fa⁄talanoa tali e le vasega atoa. 5. Fa⁄matala ma fa⁄maumau galuega a tagata nei: ❑ tufuga ❑ solo ❑ toso ❑ tuafafine ❑ ⁄utapua‹.

Täga tatau O le fa⁄tufugaga o tägape⁄ (Tatau & Malu), o se tasi fo‹ lea o galuega agai. A tasi i le matai ma lona ⁄u¡iga ole¡ faia se tagape⁄ (tatau & malu) ona filifili lea o se tufuga ta pe⁄, po o Su⁄ po o Tolouena. A maua le tufuga, ona sauni lea o se matai e alu e ave le täuga. A avanoa ma talia e le tufuga le täuga ona tafi ane lea i le tulafale na avea le täuga, o le aso e taunuu ai i le ¡iga o le ⁄utatau, ona foi lea o le matai ma logo le sa›. E tapena fale ma taumafa e faatali ai le tufuga-ta-pe⁄. E usu foi le nuu pei ona faia i le tufuga faufale. A mäe⁄ le ⁄va o le feiloa‹ga, ona feiloai lea o le tufuga ma le matai e ona le ⁄utatau. O lea feiloaiga e faailoa ai e le matai i le tufuga le aofa‹ o le ⁄utatä (tele pe itiiti). E tafi ai foi i le tufuga le faamoemoe, faatasi ma le tagata e ulu i ai le ⁄utatau. A mana› le tufuga e amata ai lava i le aso lea, ona fua loa lea o le vaa o le pe⁄ a le ulutatau, ma taoto loa. E pule le tufuga i le telë o le täga a le tagata i le aso, ona mälölö lea, ae sauni ane le tagata lonalua ma faasolosolo ai lava. E masani ona tovä teine e amata a latou malu pe¡ tuuitiitia täga a tama. O le tala o le fale e fai ai le galuega, e sa ona soli e le ⁄utapua‹, sei vagana le tagata olo› ta, le tufuga, le solo ma le toso. Faato¡ mafai ona soli le tala lea, pe¡ fai o lë olo› ta, ua matuä tiga lava, ona aumai lea o lana feagaiga (tuafafine) ma faanofo i ona autafa, e fai ma vaaiga faalototele ma faamalosi atu i lona tuagane, ‘Sole, a e alofa i ofi mata, ta ia uma lau pe⁄, ne‹ ulagia ita’. O le autapua‹, e fai pesega malie e fiafia i lë olo› ta ma ia avea ma vai mälü i taotoga tiga. E pule le tufuga i le taimi e mälölö ai mo taligasua ma le taimi manava o le aso. E ofoofogia le galuega a le tufuga täpe⁄. E leai se ata, ae ta i le mafaufau. E toso, ta ma solo, ae a tuuese lima o le toso ma le solo, ona taoto mai lea o se mamanu manaia.

– AUTALAGA 3

102

Fa⁄tinoga 5

Meafaigaluega a le tufuga 1. Faitau ma fa⁄talanoa ma le faiä›ga. Fa⁄aogä ata mo se fa⁄pupulaga atili.

Meafaigaluega a le Tufuga: ‘Tunuma Momoe Faatasi ae le fepiitai’ O le alagaupu lena oloo aumai ai le igoa o le ⁄to laupapa po o le tunuma a tufuga ta tatau. O totonu o le tunuma lenei e faatutu ai au ta tatau, e tuu faatasi i le tunuma po o le ato laupapa, ae le tatau ona fepiitai, aua e fepiitai loa, ona gaui lea o mata o au. O igoa o au ta tatau o: i. au-tapulu laititi ii. au-tapulu tele iii. au-sogi⁄so iv. au-mono. E tuu le tunuma lenei i totonu o le atolaufala, pe o le isi foi tunuma lapo⁄ oloo iai lama ma lau⁄, lega ma faguufi e fo ai tatau.

Ata 15.0 O le Tunuma

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

103

1 2 3–11 12

tunuma niu, tui, siapo au ⁄uta, sausau Ata 16.0 O meafaigaluega a le tufuga ta tatau

– AUTALAGA 3

104

Fa⁄tinoga 6

Mamanu ma ö latou uiga ma fa⁄uigaga O tua o le pe⁄ 1. Galulue ta‹to⁄fä. 2. Fa⁄fetaui le ata o le vaega o le tatau ma lona numera sa›. 3. Mätau foliga o le ata ma vaega o le tatau e maua ai. 4. Faitau le uiga ma le f⁄⁄uigaga o le mamanu olo› i fa⁄matalaga tusitusia. 5. Fa⁄feso›ta‹ vaega ma le ola o aso uma. Aiseä e täua ai? 6. Tufifa⁄tasi le vasega ma fetufaa‹.

1 2 3 4 5–6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

tua fa⁄ila pulatama fa⁄ila fa⁄atualoa pulatama fa⁄ila gogo fa⁄atualoa fa⁄ila tafani ⁄so tafani fa⁄talalaupaogo tapulu, ivimutu fa⁄atualoa ⁄sotalitü fa⁄ila tapulu atigivae fa⁄muli⁄li⁄o gogo fa⁄ila fa⁄atualoa ⁄so o le fusi fa⁄talalaupaogo fa⁄ila tapulu Ata 17.0 Va⁄iga i tua o le tatau

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

105

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18

pute gogo tapulu fa⁄upega ⁄sofa⁄ifo ⁄so tafani fa⁄ila saimutu ⁄sotalitü fa⁄talalaupaogo selu fa⁄vala fa⁄atualoa tapulu fa⁄talalaupaogo fusi ulumanu

Ata 18.0 Va⁄iga o luma o le tatau

– AUTALAGA 3

106

Fa⁄tinoga 7

Fa⁄logologo i se tufuga täpe⁄ / po o se tagata ua ta 1. Fa⁄logologo le vasega atoa i se tautalaga a se tufuga täpe⁄. E tatau ona tapena lelei ni fesili o fia malamalama ai a› le‹ o› i le aso. 2. A lë maua se tufuga täpe⁄, a⁄mi se tagata ua uma ona ta.

Fa⁄ta‹ta‹ga o fesili i. O le ä se manatu ⁄utü na mafua ai ona e ta? ii. E iai se taimi a o e ta, na vave uma ai lou fia fai pe⁄? Aisea? iii. O ai sa e fai i ai e te fia ta? iv. O le ä se manatu na faatäua e lea tagata? v. O ä vaega o le pe⁄ sa e tiga tele ai? vi. O le ä le – talipisi? – lama ⁄vea? – mafiau? vii.O ä sa o le tufuga na e ta ai?

Mamanu ma o latou uiga ma Faauigaga: (Sa tufifa⁄tasia e Monalisa Sävea Malietoa. Olo› iai suiga ma teuteuga a Agafili L. Tuitolova⁄.) E muamua ona ou tapui atutia ma ou faatulou i le paia ma le mamalu o lo outou vasega, ona ole¡ sala le gagana ma sipa le la o Tufuga ma Fa⁄tufugaga i le faamatalaina o mamanu o le tatau. O mamanu fa⁄vae o tatau o: i. Vaeali ii. Gogo iii. Muli⁄li⁄o iv. Sigano v. Atualoa vi. Selu (selufaalaufao) vii.Faaila. Olo› fa⁄matala atu i lalo uiga ma fa⁄uigaga o mamanu ia fa⁄tasi ai ma isi. i. Vaa Taumualua/Vaa (Aumoega): O le Vaa oloo i le tua o le tama i le pito i luga, e faamanatu ai le vaataumualua o Tilafaigä ma Taemä, lea na aumai ai le atoau mai Fiti. O le tino o le vaa oloo i le tua, ae o ona taumua e lua oloo feosofi mai i luma o le manava/ puimanava ma e pipii lelei i le vaa oloo i tua. O taumua o vaa ua faaigoaina i igoa e pei o faaulutao, faaulumanu, faafululupe, po o soo se mea lava oloo foliga i ai taumua o vaa. Pe o le ä lava le ituaiga o vaa, o le feau oloo momoli mai e le mamanu Vaa, ia fai se vaa. O le tasi lea meatotino a ¡iga Sämoa ma o le tagata e taina le vaa, o le tamatane. O le vaa foi, o le tasi lea oloa a le tama Sämoa e ave pe ¡ faaipoipo. O le isi feau täua, ia toaga e faaa¤ le tai ma toaga e fagota. O le ä le aogä o le tele o le mafimaga, ae lë ⁄i i⁄?

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

107 ii. Pulatama (Malu o Alii/Fäiä): O le Pulutama e i lalo ifo o le vaa i le itu i tua, o lona uiga, e malu le alii i ona fäiä, e tatau foi ona puipui ma tausi fäiä nei. O le tasi lea tiute o tamatane, ia malamalama ma iloa lelei, e le tama ona ¡iga, fanua, gafa ma ona fäiä. A faatamala le tama i le puipuiga o ana meatotino nei, e ono faoa ma avea suafa ma fanua, ole¡ lë osia foi ona ¡iga, ona o lona lë iloa o fäiä. iii. flso fa⁄ifo (So›tino o le §iga): O ⁄so faaifo o ⁄so ia oloo i luma ma oloo faaifo ifo i puimanava. O le sootino atu lea o le tama i lona ¡iga, pe o le sootaga o ona nafa faatamatane ma lona va nonofo ai ma lona ¡iga. E fai¡iga lelei, e tautua lelei, lelei ma fiafia i so o se tagata. E loto fesoasoani i galuega ma faalavelave a ona pui¡iga. Ia faapelepele ma alofa i ona ¡iga i itu uma. iv. flso Tali-itü (Malosi o le §iga): O flso Tali-itü, o ⁄so ia oloo fesootai atu i ⁄so-faaifo ma oloo i le tua o le sogaimiti. O le tamatane o le malosi o le ¡iga i so o se mea. E lë fia⁄⁄i lona ¡iga, ona e lelei mafimaga. Tele fagaga puaa ma moa, e lë pala ma tutulu fale ona e toaga e fau fale fou ma ulu lau o fale. E lelei i le fa⁄tinoga o faiva o le vao ma faiva o le sami, e tautua matavela ma tautua lelei. v. Pe⁄ (Tama-sa): .O ia oloo maua ai le igoa taatele o le Tatau, o le pe⁄. O lona uiga o le tamasa po o le tama ua faasaina ma ua ia iloa lelei ona vatapuia. E ao ona tausi le tama-sa ma puipui ne‹ aliali ona itutino e le tatau ona aliali, a o filogia i ona tuafafine. O le tuafafine i le faasamoa, e aofia ai ona tuafafine moni ma teine o lona ¡iga ma lona nuu. vi. Fa⁄atualoa-tasi (Va feagai o le Tama ma lona Tuafafine): O le atualoa atutasi oloo faamanatu ai i le tama lo la va ma lona tuafafine. O le tuafafine o le i›mata o le tuagane. O le Feagaiga foi e faapelepele i ai Tama-sa, Matua ma §iga. Ia tausi le tama i lo la vatapuia ma lona tuafafine, aua le laulauvavale a o iai teine, aua le ofu i ofu o tuafafine, aua le faalumaina lona tuafafine i luma o tagata. E gasese ma mu mata o le tama i lona tuafafine. O le tiute foi o le tamatane, le puipui o lona tuafafine mai isi tama ne‹ faatautala i ai. vii. Fa⁄atualoa-sa (Usugafa ina ia tele le mamalu o le §iga): O atualoa-sa, o atualoa e lua oloo faafesaga‹. O le tasi lea nafa o tamatane, o le su¤gafa. O le tele o gafa maualuluga, o le malosi lena ma le mamalu o le ¡iga, i faalavelave ma taua. O le tele o gafa maualuluga, o le faateleina foi lea o fäiä ma sootaga o le ¡iga i isi ¡iga tetele o le atunuu. viii. Fa⁄‹la (Lelei Fale): O vaega papa¤ oloo avanoa ai le tapulu. O ni isi fa⁄‹la ua foliga mai o ni poloka ua tuufaatasi i ai mamanu laiti se lua pe tolu foi, ua faaigoaina foi e ni isi tufuga tamai poloka nei ma ona mamanu oloo iai o le fa⁄‹la. O lona uiga, ia lelei fale o le ¡iga, ona o le fale o le isi lea meatotino sa iloa ai ¡iga tamaoaiga i aso anamua. Ia sauni foi le tama i sona fale e ta, ona o le fale o le isi lea oloa a le tamatane e ave i lana faaipoipoga. O le faailo foi lea e iloa ai le tama toaga, e lelei fale, e toaga e ta ma fau fale lelei. E iloa ¡iga e toaaga tamatane, e lë tutulu, pala ma laiti o latou fale. ix. Faavae⁄li (Aluga-töfä o Alii): O le tasi lea tiute o le tama Sämoa, o le sauni o ali e aluluga ai matai ma malo fegasoloa‹. E mataga se maota ma se laoa ae tau su¤ ni lalago o matai ma malo. O ⁄li e ta mai i laau ma ›fe. O ⁄li ›fe e masani ona faitau i pona. – AUTALAGA 3

108 A lua pona o le ⁄li ›fe, ona maua lea o le upu lalagolua. O le lalago o le upu faaaloalo o le ali. E mafai ona oo atu i le sefulu pe sili atu foi pona o le ⁄li ›fe, ma e tasi le ⁄li ae toatele matai po o tagata e aluluga ai. x. ºmaga/Punialo (Punitia le Maasiasi): O le åmaga e tapulu pe faapefu foi le mäliuga. O le punialo o le tama, e fatu fa⁄mafiafia i ai lona pafipafi ma o täga mulimuli ia ma faasoo le tuli. xi. Faamatäfipega: 1. O le matäfipega e i luga a¤ o le åmaga, o lona uiga – e le soli ¡iga. 2. Ia poto e lalaga upega seulupe ma upega fagota i le sami. xii. Pute (Ola ma Oti mo le §iga): O le itutino ogatotonu o le manava o le tagata soifua, o le mamanu foi ua li› ai le pute ua faaigoaina o le pute. E ola ma oti le tamatane mo lona ¡iga. O lana tautua toto lea e ala i le tau mo lona ¡iga; e oti i le puipuiga o lona matai, matua ma ona tuafafine mf. Ia to⁄ ma lë fefe le tama i soo se itu. E ola foi le ¡iga i lona toa, lona le fefe ma e ola foi le ¡iga i gafa ma mea uma. xiii. Fa⁄ululaufao (O se §iga Mau): O le mamanu lenei e foliga mai lava i se laufao e afo. O isi tatau e leai ni laufao, e mafua ona o le eseese o Tufuga ma a latou manu. O le faailoga lea o se ¡iga e tu ai le tuaniu. xiv. Fa⁄muli⁄li⁄o (Fa⁄a¤ le Tai): O faamulialiao e mafai ona faasasaga i luga ma autafa. A faasaga loa i lalo, e le o se faamulialiao ae o le faavaeali. Ia toaga le tama e fagota. E iai lona tomai o tai eseese ma taimi, le tai fee ma le tai o atu ma le tai malie. xv. Faapefu/Tapulu (§iga Malamalama): O vaega o le tatau oloo faapefu e aofia ai le punialo, auaga ma isi vaega o le tua, nofoi ma ogavae (tulou). O lona uiga, o le ¡iga malamalama – a loto maualalo ma alofa le tama, e faigofie foi ona fesootai ma lona ¡iga, e faigofie foi ona foia ni faafitauli e tulai mai i le va o tagata, ona e faigofie ona talia fautuaga ma e masani foi ona talanoa ma talie faatasi ma lona auaiga. xvi. Tafani/Tafagi (§iga/Sämoa malamalama): O tafani o faapefu lauiti e tova ai mamanu. Oloo atagia ai i ina le fesootaiga o mamanu uma o le tatau, ma fesootai atu foi lea i soo se vaega o le siosiomaga, aganuu, ma talitonuga. O le tiute foi o le tamatane le faapelepele i lona siosiomaga ma faataua lona avea ma tagata Sämoa e ala i le faatinoina o lana aganuu ma lana gagana. xvii. Saemutu (Mutaaga o le Tautua Leaga): O saemutu o laina uli e tolu oloo i luga a¤ o le nofoaga, poo laina lanuuli e tolu oloo i lalo ifo o puimanava i le pito i tua. O le taina o le tatau a le tama Sämoa, o le mutaaga lea o lona tautua leaga sa iai ae le‹ ta. xviii. Gogo/Faagogo (Ia lelei i faiva o seu): O le seugalupe, seugagogo, seupe⁄ mf. Ia lelei i faiga o mailei ma tomai i faiva o le togavao. xix. fllu⁄lu (Tama faapelepele): E ui ina mamafa nafa o tamatane ae e iloga se ¡iga ola pe ¡ toatele ni tama, aua o suli tamatane na e alu ai le gafa o le ¡iga. E pei ona faapelepele tama i o latou tuafafine, e faapena foi ona pele i tuafafine o latou tuagane. O pelega o tuagane e tagialao isi tuagane i o latou tuafafine i mea e mananao ai, e pei o toga, fala mf. Aua o oloa e gaosi ma faaputu e tuafafine ma tamaitai o le atunuu. O matua foi o o latou mitamitaga o latou suli tama, aua o le ›lo e puni matagi i va o ¡iga ma nuu. E le tuulafoaia e ¡iga o latou – GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

109 tamatane, e tausi lava seia oo ina avea ma matai ma saga apelepelea ai. O le alualu e maua i tatau toe maua i malu. xx Selu (Toaga e ta mea e faaaoga i aso uma): O le tasi lea matafaioi patino i tamatane, o le tata o tunuma/tuluma, selu laupapa e taselu ai ulu, utu e tuu ai pafagota mf., ipulaau e aai ai, tanoa palu⁄va, umete fai meaai, sipuni laau mf. E iloga ¡iga e tomai ona tama i le faatotogaina o lona ¡iga i meafale eseese.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

fa⁄ila tapulu, lausae fa⁄vala selu fusi tapulu fa⁄ila atigivae fa⁄ila fa⁄talalaupaogo fa⁄ila fa⁄ila fa⁄ila fa⁄muli⁄li⁄o fa⁄ila fa⁄ila

xxi Sigano/Faasigano (Toaga e teuila ma faamanaia mea uma): O le sigano o le fala, e susui ai ula o poula ma fiafia a Sämoa. E toaga le tama Sämoa e faamama lona fanua, teuteu ona fale, mf. E toaga foi e teu ma faalafi ni pona ma ni ila o lona ¡iga. Ila vaaia e pei o otaota fola solo ma fale pala ma vaa atia mf. Ae na te natia foi ni aga/amio mataga ma ni ila aumatua, e pei ua faasolo ina mala tauave i totonu o lona ¡iga.

Ata 19.0 Va⁄iga o le pe⁄ i le alo o le vae

– AUTALAGA 3

110

Fa⁄tinoga 8

Sa o tufuga tätatau 1. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga. Sa o Tufuga Ta Tatau: i. Sa le fealuai toatasi ao ta le tatau – Lama ⁄vea (mafatifi le lanu) ii. Sa ona ta¤le seia uma ona ta le tatau iii. Fufuluga o le tatau. Fai se to⁄lua iv. Sa ona soli le apisä ma le faletä o Tufuga v. Sa le pisa i le faletä sei vagana ua faataga e le Tufuga (usu se pese) vi. E tatau ona fai se samaga/lulufiga/umusaga o le tatau vii. E tatau foi ona aami aloia (täuga) le tufuga viii. E toaga e faasami ma ufi le tatau ix. Toaga foi e fo le tatau (fusi i lauti/taoto i laufai lamolemole ma mälü ma fusi i laufu⁄fu⁄ mälü). A leaga ona fo le tatau, ona le olaola lelei lea/sosolo/punefua. Sa/Tapu o Tufuga i le Umusaga: Tulouna a lau Afioga i le Mätü o Faiva Tulouna a lou Apisä Tulouna a lou Faletä (fale e tatä ai pe⁄ ma malu) Tulouna a lou Tunuma momoe faatasi Tulouna a lou Atoau Tulouna a lou Autapulu tele Tulouna a lou Autapulu laitiiti Tulouna a lou Ausogi⁄so Tulouna a lou Aumono Tulouna a lou lama (aulama) Tulouna a lou (faatulou mamanu taitasi o le tatau) 2. Galulue ta‹to⁄lima. Talatalanoa. 3. Aiseä e sa ai? 4. Aiseä e fa⁄tulou ai. 5. O le ä le feso›ta‹ga ma le galuega? 6. O le ä le apisä? 7. A solia se sa, o le ä se mea e tupu e tatau ai ona fa⁄eteete? 8. O se tasi sa ‘Sa le fealua‹ to⁄tasi a› ta le tatau.’ Afai e lë usita‹a, o le mea e tupu e ‘lama ⁄vea’. O ai na te avea le lama? O le ä le lama lea? O le talitonuga fa⁄sämoa, o le ä le feso›ta‹ga o le lama ma le pafi olo› ta ai?

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

111

Fa⁄tinoga 9

Mamanu o malu a tamaita‹ 1. Galulue ta‹to⁄fä. 2. Fa⁄fetaui le ata o le vaega o le malu ma lona numera sa›. 3. Mätau foliga o le ata ma vaega o le malu e maua ai. 4. Faitau le uiga ma le f⁄⁄uigaga o le mamanu olo› i fa⁄matalaga tusitusia. 5. Fa⁄feso›ta‹ vaega ma le ola o aso uma. Aiseä e täua ai? 6. Tufifa⁄tasi le vasega ma fetufaa‹. Mamanu o malu a tamaitai: i. ⁄lu⁄lu ii. anufe iii. fetü iv. fa⁄muli⁄li⁄o v. gogo vi. malü vii. vae⁄li viii. ⁄veau

1 2 3 4 5

⁄lu⁄lu anufe fetü fa⁄muli⁄li⁄o gogo Ata 20.0 Mamanu o malu

1 2 3 4 5 6 7 8 9

gogo anufe vae⁄li ⁄veau malü ⁄lu⁄lu gogo vae⁄li aveau Ata 21.0 Mamanu o malu

– AUTALAGA 3

112

1 2 3 4 5

gogo vae⁄li ⁄lu⁄lu malü fetü Ata 22.0 Mamanu o malu

Fa⁄tinoga 10

Vaogagana O nisi nei o fuaitau e maua mai i le fa⁄tufugaga o täga tatau. 1. Fa⁄logo a› fa⁄matala e le faiä›ga. A lë o lenä, e manaia fo‹ ae fa⁄talanoa ma le tufuga tätatau i le taimi olo› iai i le vasega. 2. Tusi i ä outou api uiga ma fa⁄uigaga. Vaogagana: i. E motu le ula, e motu le fau, ae e te alu ifo i le tuugamau ma le tatau. ii. Ua faamalo le silasila, ua faamalo le sausau. iii. Sei tuu mama mai le sausau e pei o le faiva o mälöfie. iv. Ua o se tunuma e momoe faatasi. v. Ia talimalü le au. vi. Ua lelea ese le lama. vii. O le ano e tafia. viii. Ua oso le mafiau. ix. Ua lama ⁄vea si alii. x. Se‹ fo le tatau a si alii. xi. Fufulu le tatau a le sogaimiti. xii. O soa na o le tatau a le manaia. xiii. E na› na faapefu tatau a soa. xiv. Matua matapuaa lau tatau. xv. E taia/ata le tatau a le alii. xvi. O le tatau e na› na faapefu ona ua le lava le lama.

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

113

Fa⁄tinoga 11

Toe sasa⁄ le fafao O le äutalaga o fa⁄tufugaga sa galuea‹ina le tele o tomai o le gagana, fa⁄maumauga ma fetufaa‹ga. O tomai o Aganufi ma Agaifanua sa fa⁄naunau ia mafai ona outou; mälamalama i fa⁄tufugaga ma o latou vaogagana:- Fauga fale: tala⁄ga o fauga fale, le ¤se¤sega o fausaga, ma fale e tua i ai, ⁄utufuga ma tala⁄ga o tufuga; Tägä tatau: vaega o le pe⁄, itü¡iga teuteu ma ⁄so, va‹li uiga o teuteu ma vaega taitasi, ato au ma le tunuma/tuluma; Va⁄: igoa o tufuga fau va⁄, täla⁄ga o va⁄ o Sämoa, itü¡iga fausaga ma fale e tufi ai; feaofa‹ ni alagäfipu e maua mai i vao o fa⁄tufugaga nei, o le faugä fale, tägä tatau ma fauga vaa, ma ia malamalama i le va fealoa‹ o ia fa⁄tufugaga uma, ma o latou vaega faailogaina; iloa ¡iga tufuga: va⁄, fale, tatau, ma o latou faalagiga, vaega täua o le galuega e faailoga, iloa le vaogagana o galuega eseese. 1. Galulue ta‹to⁄tasi. 2. Fa⁄aogä le fua olo› avatu e fa⁄iloa ai le tulaga olo› iai lou malamalama i ia manatu ⁄utü. 3. Fa⁄sa› le pusa e talafeagai ma lou iloa. 4. Fa⁄aogä le itulau lenei e fa⁄vae ai sa lua talanoaga ma le faiä›ga e tusa ma le tulaga ua ¤ ⁄usia.

– AUTALAGA 3

– GAGANA SAMOA TAUSAGA 12 TUSI 1

iloa ¡iga tufuga: va⁄, fale, tatau, ma o latou faalagiga, vaega täua o le galuega e faailoga, iloa le vaogagana o galuega eseese;

feaofa‹ ni alagäfipu e maua mai i vao o fa⁄tufugaga nei, o le faugä fale, tägä tatau ma fauga vaa, ma ia malamalama i le va fealoa‹ o ia fa⁄tufugaga uma, ma o latou vaega faailogaina;

mälamalama i fa⁄tufugaga ma o latou vaogagana: Fauga fale: tala⁄ga o fauga fale, le ¤se¤sega o fausaga, ma fale e tua i ai, ⁄utufuga ma tala⁄ga o tufuga; Tägä tatau: vaega o le pe⁄, itü¡iga teuteu ma ⁄so, va‹li uiga o teuteu ma vaega taitasi, ato au ma le tunuma/tuluma; Va⁄: igoa o tufuga fau va⁄, täla⁄ga o va⁄ o Sämoa, itü¡iga fausaga ma fale e tufi ai;

Fa⁄naunauga Ia mafai ona

1 Sili ona lelei Ua atoatoa 2 Lelei tele, ae laititi lava se tulaga olo› fia teuteuina 3 Lelei ae olo› iai ni tulaga e le‹ ⁄usia 4 Feoloolo Ua na› se vaega ua ⁄usia 5. E le‹ ⁄usia tulaga na fa⁄moemoeina Tele tulaga e lë o manino Fa⁄lauteleina

114

Gagana Samoa Yr12 Bk1

2/6/04

2:57 PM

Page 1

Gagana g Gagana Samoa Samoa

Tusi 1

Tausaga 12 Tausaga 12

Tusi 1

Gagana Samoa nzaid © Ministry of Education, Sports and Culture, Sämoa, 2004