Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturnozgodovinski poskus [1 ed.]

Citation preview

Narodna

in

univerzitetna v

knjižnica

Ljubljani

f 45259

v

v.

UJ.

ORIS

ODO VINE

PRI

UMETNOSTI

SLOVENCIH

KULTURNOZGODOVINSKI

SPISAL

FRANCE

POSKUS

STELE

KOVA ZALOŽBA družba z o. z,

\gJJUBUANI

ZALOŽILA

NOVA

ZALOŽBA

V

LJUBLJANI

\

40259

(v

C

a „

ti.

spis, in

'

glavnem

Ena

je

dveh

zgodovinsko me

je

pr< del

za

moja

imam

dan še

grupirati

za

ne

razvoja.

šanje,

je

o

priliki

vtnstva staviti nod

v

enoten

marsikaj,

pričakoval kakor

da

pl turi dosedaj, naše

vidik,

je

tudi v

o

ga

sem

čemer

bi

in

žeja

še po

želja,

na-

skušam

bila in

for¬ vpra¬

glasno

slikarstva

vprašanje sem

že

apriori

mi

je

nobena

v

gotovo včasih, narodni

slovenskih

boljšem bi

po¬

domovina,

eitatelj se

na slo-

skušal

nudi

ki

v

novimi,

vidikih

je

Zdi

da

pre¬

spomeniki;

tako

generaciji,

kakor

neugasna

preteklosti

tem

nam in

z

aktualno

omenitve.

naši

dozorela,

pa

je

praksa,

katere

namreč S

jih

stopnjema

razstave

umetnosti. ki

si

gotovih

tako

pro¬

pravilno

okoli

Druga

je ki

opraviti

sem

po

1922,

material,

izločil

dnem

nit,

postalo

1.

1923,

njegovo

zgodovinske

Slovenskem

leta

objavljen

komponent,

da

vodilno

malnega

prvič

opredeljenimi

material

ki

bil

konservatorska

prisilila,

neko

je

svetu

vpoštevati

kateri

ta

ki

tudi

poznanju jaz

vsaj

1*

4

eno na

potezo to

iz

ki

obdelujem, dovine

in

mnogo

v

zgodovino.

ne

ker

se

celo

katerih

se

dozorelo.

proti

splošno

le

se

tudi Za

tipa

celo

formalni

najvažnejša

pri

za

kulturnega

Ljubljani teh

ter

središča

dveh

glavnih

ampak glede

bo

vse

ki

bi

iskati

na¬

severnega

na

meji se

politična značaj

in

dveh

menjajo

razmerja,

naših

mejnika

spo¬

smatram:

nad

stoletja .in

baročnega

francosko

šele

značaj

Kakor

XVI.

tudi

nas

preden

protireformacije koncem

ne¬

nepremak¬

dejstev,

borba

okrožij. in

za

moramo

osnovna

vidi

zgraditi

dejstev,

razvoja,

mi

osnov¬

pojmov,

velikih

in

vsaj

gradiva;

gre

zediniti,

ni

vprašanjih

dvignili

daleč

osnovnih

prav

umetnostno

bodo

da

ga

zgo¬

bo

mogoče

osnovnih

kulturna

formacijo

Okrog

kakor

se

posebej

od

zavedam,

kulturnih

zmago

ritev

niti

smeri

menja

bo

se

umetnostnega

menikov.

da

razvrstitvi

moramo

gradiva

velikih

in

pojasnimo

kulturno,

činiteljev

južnega

da

katerih

ne

zapeljala

umetnostne

pričakujem,

Kjer

menjavala

diugih

zadeva

Ugovori

tudi

navadno

se

na

pojasnitev

šega

samo

smatram

ljivo,

obdelujem

odzvalo,

našo

dvomno

je

kulturnozgodovinskih

temelje,

pozneje

za

ni

me

pot.

ga

zato

poklicanih

te

pojasnil,

enostransko

Vprašanje,

ne

nje

re¬

ustva¬ tipa

v

revolucijo.

zarez

bo

treba

po

o

mojem nikih že

razvrstiti označimo

pomenja

malno

neko

potezo,

nega

Vse

celo,

bo

da

bi v

V

teh

in

ne

vsak

samo

for¬

barok

umetnostnem

nianse,

mej¬

navadno

in

raz¬

prehod¬

pogrešal te

bila

nisem

izčrpnosti

nameraval

namenu,

kvar.

ki

Ugotovimo

ga

v in

nava¬ mislim

zasledujem,

najprej

osnov¬

poteze!

Otvarjam

in

ob

katerih

gotiko,

našem so

kdo

gradiva;

naravnost

ne

v

če

tipe,

vsebinsko

imamo

drugo

In

značaja.

Gotovo janju

drugo.

osnovne

slovenstvo voju.

vse

debato

in

želim,

da

bi

bila

živahna

plodonosna.

L j

n b

1

.j

a

n

i,

1.

marca

1924.

Pisatelj.

J.

Plečnik:

Skica

za

notranjščino

cerkve.

UVOD.

U

metnost na

je

vseh To

vina,

nam

prvih ture,

nam

etnografija,

človeškega razmerju

ne

kako

umetnosti

kako je

sameznem

smo

pojavu

tivno

ad

sorodno

aeta,

zgodovine.

tudi

najelepojave torej

ljudi,

ni ali

in

značaj

ki

ne

smo

o se

more

v

pre¬

ampak

umetnost,

javljal

reke

v

po¬

življenja,

da Slovenci nimamo lastne prav

kakor

krilatico,

kul¬

umet¬

umetnost,

mnogolične

moramo

med

proživljali

posebni

umetnosti. Frazo,

umetnosti,

sploh in

v

posameznika

skupine

lastno

mi

brez

govorimo

imamo

že

strani

zasledovane

če

—

imeli

naš

za

umetnost

do

Slovenci, ali

drugi

tudi

zgodo¬

človeške

naroda

inštinktivno

kedaj

se

isto šteje

vprašanje,

teklosti

pozna

življenja,

imenujemo

v

ki

kulturnega

umetnosti

pričah na

človeka

kulturna

obstoj

dokazuje

ki

mentarnejše

samo,

dokazuje

svedoči

dokazuje

psihologija,

biti

nam

njegovega

prazgodovinskih to

nosti,

spremljevalka

stopinjah

razvoja. ki

zvesta

smo

ki

je

tako to

položiti

napravili

glasila,

da

defini¬ z

drugo

nimamo

8

Razmerje do

človeka,

umetnosti

pasivno. sliši,

kajti

tudi

smislu

tudi

tudi

trajnejši tudi

za

tudi

s

obliki

predstavlja

javlja

v

in

veliki

umetniški

potezo,

nosti

meri

razpoloženj

skupine

pasivno.

jo

samo

stanje oni

doživel

čutni

.obvestim tako

radi

v

ali

tem

manj neke

duševno

razmerju

za

homogeno skupne

način.

dobe

gre

narod.

življenje

soroden

neki

umetnina,

in

formi,

o

tem način

če

bi

je

tako

in

poedinca

umet¬

umetnine

privrelo

na

dan

ne

Tako

močnih

do

sem

tudi

je

bila

stanja

v

ti da

Umetnost

ljudi

že

dotično

soljudi,

stanju.

občevanja tudi

se

masi.

ki

svojem

du¬

skupno

izraz

samega,

ampak

v

pomemben

imenujemo

Lastnost

mene

pri

čeprav

apriori formulacija nekega čuvstvenega ne

v

najubožnejši

enako

je

v

je

monumentalen,

nujno

kadar

do

umetnosti,

trenutke,

imajo

na

pojavi

razmerje je

ki

katerih

posebno,

čuvstvenih

ki

več

poedincev,

poteze

Drugo

ljudi,

da

nastopajo

tudi

in

Podobno

čudno

prekipevajočega

pa

vsakem

in

človek

ustvarja,

take

podan

druge.

skupino

tudi

pri

skupino

Mareki

ševne

ni

pogled

vsak

Vsakdo, ima

skupine,

aktivno

napram

momenti

človeku.

izraz

da

posledica

najpreprostejši,

njihov

prvi

aktiven

je

Taki

vsakem

na

res,

in

dvojno:

umetniško

umetnost

čuvstva.

in

se

vendarle

mere

nekem

vsekdar

Kakor

je

neke

je

posameznika

med

objavljena,

ali jih

je

seboj; je

ob

9

svojem

rojstvu

namenjena

V sta

takem

pasivnem

poedinec

je

eden

od

človeka

Tako

na

raz¬

in

kadar

nje

me

govorica

v

vijam,

ki

obdaja

kot

ta

sem

me,

samo

tako

za

najvažnejših navadili

že*

nadkriljuje nam

zdi

zmoremo. trditev,

v

od

kakor

kulturnih z

samo

naše

tozadevne

da

le

na

ti

Slovenci

od

podlagi nimamo

mojega

se

pa

Mi

samo

napram je

je

eden se

skoro

ono,

kar

mogla

prav

smo

zmožnosti, tega,

raz¬

ustvarjena,

umetnost

zadnjo,

se

pesem,

skupino

faktorjev.

pomembnejša In

temu

izrazom

to

ali

živim;

za

da

ornamental¬

koga

kljub

tudi

ustvarjam,

osredju

katerem

Ena,

sem

tehnika ali

pa

kultur¬

prevzame,

katere

pasiven,

imenovati

izključno

v

poedinca

ti

sam

ples,

bogve

ozračje,

pri

za

etnično

mojemu

igrivost

je,

skupino.

umetnost;

deklamacijo

ali

vpliva

obstaja

vsako

tudi

toliko

na

da

dvojna

v

gracijo

Druga

za

umetnost

prenosa

razvoju;

veličastnost,

—

in

okviru

izpremeni

zaznamo.

umetnostjo

skupine

odgovarja

čuvstvo

v

z

naziranja,

duševnemu v

kretnja

ki

način

neprestano;

od

skupino

živim,

aktiven,

nji

človeka, do

oni

načinov

posameznika

socialno

nemu

nost.

skupina

pridemo

katero

dela

in

ali

razmerju

najvažnejših

vsakega tudi

ta

v

pasivnem

do umetnosti neprenehoma odzivamo na

na

mi

spo¬

merju

jih

se

za

drugim.

ki

tako

objavo,

ročilo

umetnine,

In

za

ki

ki se

sami

nastati

umetnosti.

10

Človeško

nemogoče

Slovenci, tudi

kulturna

umetniško. tako ne

med

je

tega,

čuvstveno

numentalnost in tudi

si

nam

v

kar

torej

ali

izposodi,

umetniško

in

njega

iz

razumljivo

in

za

okoli

njegovi

ni

in

gre

se

in

bolj

v

prvi vsak¬

njeno malo

brigati se

mo¬

briga

se zanjo.

mu

nudi;

ki ga obdaja,

to,

tehnični

njim

umetniku,

formo,

okrožje,

bil

nas

njegovo

kjer

tudi

ž

vodilne

formalno

mere

izraz

skupina,

sredstev

zato posega v jemlje

so

prekipi

kot

izrazili

primeri

kulturno

ali

mi

neke

ta

pomembnost

nima časa

Formo

bili

kar

se

do

da

stanje;

ali

bi

Primitivnemu

poedinec

izraz

in

pa,

ono,

skupine.

da

ne

je bi

ustvarile

to

za

danje

da

imponiralo

napredne

vrsti

etnična

Naravno

nami

torej,

skupina

pomemben,

bilo

naj

kot

je

kar

mu

zmožnosti

je

pri¬

lagodljivo. V

zvezi

stajata

v

kulture, Eden,

s

tem,

vsakem dva

nikdar je

po

kar

vzporedno

tok,

je

tok

toka,

narodno

svojem

mednaroden,

tiče

drug

globoko

v

vsaj

v

svojem

najglobljem

ta

občečloveški.

je

drugim.

je

in

in

kon¬

ostanke ki

ga

nekaj

bistvu

značaja,

To

splošne

mase,

pomenu

ob¬

narodu

neprestano

zaprtega

v

z

vsebujoč

preteklosti

pronica ki

se

označil,

vkoreninjen;

kulturne

ta

zgornjega

pravkar

retrospektiven,

tisočletne V

sem

narodu,

preteklosti

servativen,

nosi.

toka

spodnji

njegovi

kar

iz

nima

ampak značaju

kulturni

tok,

n

čigar

nositelji

kolonizatorji,

velike

mere

skupine. naroda, do

preko in

tudi

ga

je ki

stremljenje,

kacija,

njegovi sidrano že

na

ozko

samostojna,

vsega,

eni

zv.

kar

umetnosti

obstaja

tokoma,

ki

in

formalno

svojem

njenim

Vprašanje,

nasproti

ne

nas

v

je,

se

in

ž

njo

Te

in

v

formalno od

pomembnega potu.

vzporedno ali

v

njenem

popolnoma, vendar

poskusu

pa

kulturno

neizbežnim

tem

kakor

odvisna

narod

samega,

v

za¬

razvita,

kulturnem

vladajočega

njega

ki

pa

formalno

svojem

vednim ki

ali

instinktu

slabo

razvoju

razume

pod

stopita

umetnost,

mejah vseeno

sreča

na

iz

pa

imanentno,

umetnost,

bistvu

zrastla

raz¬

komuni¬

na

masnem

sloja.

je

tema

v

borbo

narodu

reprezentativnega

če

tečeta

Včasih

tudi

skupin

Med

neprestana

strani

umetnost

nikdar

te.

apliciramo

ljudsko

narod

vplivnega

Tej

na

začrtanih v

tem

in

strneta,

tradiciji t.

pri

medsebojno

poudarjali,

gotovih

ali

v

spoznanje

najdemo

tudi

mej

stanje

neaktivnih

nehotena.

popolnoma

to

smo

in

osredja

njegovih

pa

do

socialne

iz

podobno

kulturno

obstaja

naravnost

skoro če

hotena

preko

pljuska

vpliva

plasteh,

pogosto

pljuska

ustvaril,

kulturnima

ličnih

tok

narodi

aristokracija,

in

proživlja

nepretrgoma

tudi

država

takozvanih

dvema

primitivnimi

cerkev,

kulturni

drugega,

podobno

med

dalje

Ta ki

so

razen pa

je

vplivom.

zanima,

je

IS

natančneje nosti

v

iskati v

umetnosti,

sledove

v

smo

se

kot

kje

in

naše

aktiv¬

kako

imamo

dosedanjega

določnimi na

prinesli

te

bila po molče.

življenja

Njihova

mnogo

do

jasno,

izražali

narodih,

kjer

smo s

da so

tudi

vativnosti

vplivom

in

prvotni

ker

je

smer

po

Stara

s

te

je

vedno

Kljub

ali

ohraniti

bi

iz

sledi

in

nam

to

vsi

pri

konser¬

izpostavljen

tujim

glede

umetniške

naravno,

da

Vsebinsko

manj

s

tem

so

ozko se

vrsti

je do

mu

uničene

tradicija prvi

se

umetnosti

vsebino

v

čeprav

masa,

je

narod

ljudske

prejšnjo

se ni

umetnosti

pokristjanjenje, več

da

kot

posebno

formalna

mogla

spomeniki

njene

deloma

izpremenil.

sebi

tradicionalne,

naravno

našli

sprejemljiv,

temeljito

same

ohranili,

sorodni.

naše

je

ljudske

nam

kulture

smo

spomenikih

nanjo;

nam

značaj

novo

v

se

Kakšna

tem

ti

stopnje.

stoletij,

videli,

močno

smo

danes,

seboj. o

v

formalne

spomeniki

svoje

smo

bi

se

sklepati

so

Ko

še

bili

skupina

odsotnost govori za to,

je,

ki

kot

potezami.

monumentalne

ki

omogočili

forme.

samoposebi

umetnost

poznejših

mogli

dalo

enotnimi

vrste

umetnosti,

danes

nismo

neposredno

zemlji,

Nedvomno

forme

je

umetnosti

svoji vsebini in formi,

povzpela

kakor

ljudski

skupina,

vedno

naselili

že

oziroma

svojega

anonimni,

pasivni

bi

vprašanje

umetnosti.

Da

z

označeno

je

bile tudi

zvezane je

torej

v

tistih

13

umetnostnih

proizvodih,

kjer

vsebina,

ideja,

ne igra sltoro nobene vloge, v krasilnih strokah. Cerkev in

in

pa

političnim

neprestano

tekom čilu

na

pohištvu«

te

gotove

temu

obliko

po

tem,

naša

naše

ljudske

formalno

terem spada

že

živi

spojila

narod

v

po

to

in z

Seve

forme, naroda

je

barvah.

ono volil

Jasno

ni

kaka

organizem,

formalno. ki

na¬

ali

zakaj

jo

kmečko

slikarije

popolnoma

umetniške

spojil

naše

so

vrsti

je

sl.,

posebno

umetnost

tudi

60

ki

Zadnja

predstavlja stavbarstvo,

rezbarije, miljejem,

se v

je

ka¬

pokristjanjenju,

da

po pretežni večini i po vsebini i posebno

formi

kako

in

umetnosti,

tako

naš

kako

kulturni

in

str.

razpoloženje

ljudska živ

orodju

kako

prvi

kako

poro¬

umetnosti.

posebno

noša,

ljudske

v

način,

vsebinsko

narodna

vezenine,

po

ampak

1923,

na

(pohištvo,

ljudske

čuvstveno

ljudske

svojem

okraskih

tičejo

tudi

v

svetu

so

preobražanje

pokazal,

prilagodil,

da

razvija

faza

poteze

kombinacije,

okamenina, se

je

in

nazorno

odgovarja

sebi

gotove je

pa

je

bili,

naše

njeno

primeru

izpremembe

vsebina in

Domu

kulturnim

odslej

značaj

»Narodnih

konkretnem

stajale

na

Ma ntuanj

v

prav

katerih

smo

povzročali

Sičevih

skrinje)

se

in

stoletij.

o

pod

vplivom

vplivali

umetnosti

in

narodi,

daleč z

kulture se

je

v

in

naš

zapadom.

okvir je

zapadnoevropske

zunanji

narod

Zadnji

kot čas

dokaz

masa smo

za

to,

kulturno po

vseh

14

življenjskih

v

oblikah

zapadnoevropskem

masa

že

plastjo,

toliko

da

je

dihati

vzporedno

nemu

mi

ljudska

in

razvoju

strujo. zgornji

plasti

kulturo. venske

narod

nam

inteligence se

razmerja

s

le

z

začenjamo

postanek označuje

umetnosti,

kultur¬

priobčuje

toliko,

sodobno

kolikor

k

živi

mednarodno

in

razvoj

obenem

je

slo¬

tudi

našega ki

v

mednarodno

masa

intenzivnosti do

kulturno

splošnemu

kot

kot

pot

aktiv¬

nastala

na

zemlji.

Sledeči

jasniti

ne

se

se

potisnjena

bolj

umetnosti

inteligenci

stopnjujoče

naši

našemu v

smo

zgornjo

vedno

umetnosti

Zato

z

kozmopoliti

in

umetnost

celota

tudi

Vendar

lastni

nega

kot

taki

smislu

spojili

ozadje

po

postali

pa

poskus

ima

nekatere

mogoče

zadevnega

v

prvi

osnovne

podati

gradiva.

vrsti

misli

izčrpen

namen,

in

po¬

tendence,

seznam

to¬

I.

DO

O in

že

dkar

smo

tudi

terim

v

in

vodstva

nizacija,

koncu

—,

tuja,

ki

se

saj je

bili

stavbo,

kot

kot

postala

oblikah,

tujka

je

Na je

širila

v

v

tudi

domača

cerkveni

masa tudi

pasiv¬

v

kolo¬ obliki

in

proti

meščan¬

postavljena

v

neprenehoma

reprezentativno

kot

sliko

narodu

in

po

ob

novih

del oblik

umetnosti

kip,

svojih

katerem

polagoma,

presajena,

zbližanje

nas

dejstvo, je

ka¬

nedvomno

obliki

narod

kot

zanj

v

plemstva

imel

kot

kulturna

med

tudi

postala

medenj

bila

faktorjev,

pa

polagoma

je

se

skrbele

napram

umetnosti

je

cerkev,

postala

fantazije.

je

grad,

vzgajal,

fantazijo

jo

so

in

izpostavljeni

naselila

teli

to

pasivno

nam

veka

za

del

okrožja

izživljati

razmere,

fevdalnega

kjer

očmi

jo

—

manj

smo

srednjega

milje,

je

ali

začetka

Umetnost

pred

kot

več

Od

samostanov,

se

cerkvene

zapadnoevropske

smislu.

stva.

okviru

prilagajati

stali

popolnoma

je

tem

bolj

smo

vplivu

naš

postali

zaceli

politične

nem

pokristjanjenju

kulturnega

vedno

brez

po

zapadnoevropskega se

mu

REFORMACIJE.

četudi njegove z

našo

deloval

po-

16

sebno

ta

tudi

je

bil

bine

vsem

so

katerih med

verski

domač

postajale je

bila

vsemi

panoga

nauk

tuja

ki

osredju,

samostanih,

_neposredno

Kakšno

žal

ne

v

naši

v

dalje

vidnih

kot

sicer

Krki

janski nam

na

nič

je

od

narod

našem

ni

dobil

krščanstvo

ni

spomeniki

bila

koder

med

delih

jc

ozemlja, Št.

Koroškem

ne

na

potom

gredo

Takozvani

Ohranilo

davno kjer

Pavlu ter

nekako

zapustil

nami.

že

prejeli

spomeniki,

nazaj.

ki

spome¬

cerkvah

neizpremenjenega,

pas

Lahko

do

ohranjeni

v

posebno

smo

zasledovati

prvi,

cerkev

mogoče

v

najstarejših

spomenike

obmejni

takozvane

značaja.

stoletja

obmejnega

samostansko

ustvarjanja,

nam

spoznanih

stavbe

ni

važna

umetnostnih

o

dajo

je

izključimo

narodno

na

XI.

slog

iz

dočim in

do

numentalne

če

se

nazaj,

romanski

nam

tem

središč,

Poročila

zemlji

stol.

vsaj

o

verjetno

samo

kulturnih

krščanstvo.

IX.

ker

nanjo

v

narodu

sicer

prineslo

monumentalnega

sklepamo

na

je

kraje,

govore,

trajnega,

nikov

naše

je

nastajale jih

vse¬

oblike,

knjigah,

a

kajti

oči.

umetnost

prvotno

ostala

pogosto

pred

tudi

umetniškega

jtniniature, v

poznanjem

Nedvomno

rokopisnih so

s

in

podana.

najbolj

v

vsebina,

domače

takratnega

slikarstvo

kot

ali

mo¬ se

posebno za

nas

imamo stolnico

slovensko-itali-

Primorskem. podrobnega

Pač

pa

študija

17

ostankov

na

stavbah

restavrirati

značaj

in

stanska

XII.

s

prečno

kupolo,

stolp,

in

njih.

ki

ravnim

ladjo,

čez

nad

je

Med

spada

je

bila

širino

naj¬ samo¬

sezidana

nam

tip

tri-

stropom

ladij

križiščem

s

prvotni

lesenim

sedaj

prezbiterijem

prezidanih ves

ohranjene

malo

ki

še

Predstavlja

z

ladji,

duhu

Stični,

stoletja.

bazilike

glavni

jočo

v

pozneje

izmed

najbolje

cerkev

ladijne v

v

marsikatere

starejše

sredi

posameznih

sega¬

teh

dveh

izpremenjena

tremi

v

apsidami.

Iz¬

med drugih važnejših spomenikov romanskega sloga

pri

kapelo pod

na

omenjam

Malem

belnem kupolo

nad

za

lok,

študij

ki

klinasto

klada

dobro

nad

je

trodelna

pri

stanjevici pino ljajo

in

ladja

dvema

portaloma.

cerkve

v

s

zelo

vsebuje

zv.

vodo¬

Stični

z

2.).

pre¬ ima

zobčastim Ohranjena

ladja

farne

sloga

in

je

zložena

apsido (sl.

Tre¬

konstrukcije

pri

bazilikalna

poznoromanskega farne

kamnov

zunaj

ki

t.

ločne

Draga

streho

Ložu z

pravilih

polkrožno

je

trgu

tehnike tudi

pri

1.);

okrogla,

takratne

vrati.

pod

3.),

stavba,

prirezanih

vencem

(sl.

kripto

(sl.

Petru

kamenita

po

s

kapele

Sv.

posebnostmi

ohranjeno

tudi

pri

dvonadstropno

Kamniku

Mokronogom

drugimi

ravni

v

spodnje

kostnica

prekrita

poučna med

je

samo

gradu

prezbiterijem

zanimiva

iz

nas

v

cerkve

Starem v

Ko¬

Zanimivo

sku¬

nam

Laškem,

v

predstav¬ Loki

pri

2

Tloris

cerkve

v

Tunjicah Tomažič).

(risal

stud.

arcli.

19

Zidanem Žičkem

nost

skupine,

gotsko,

je

biterij,

v

med

našem

ozemlju

je

pod.),

novi

in

v

De

spomenikov

nimamo

civitate skupine Še

naj zanimivejši v

Velesovem

v

je

s

prve

v

iz¬

dobi

iz

iz

1.

1347

XII.

sto¬

plastiko,

milostni

iz

če

rokopisu

Bistre

rokopisov

pač

slikarstva

župne cerkve

ali

iz

slabše

(Laško,

slikarstva

Dei

zvo¬

vrinjen

ohranjenih,

Prekmurju

Stične.

je

z

prez¬

lopo

prezbiterij

romanskega

razen

iz

božje

Doliču)

in

dobo

zaključen

pogosto

v

Poseb¬

romansko

(n. pr. v prezbiteriju stare

Turnišču

letja

pri

razvalina

drugih.

ravno

sedaj

ladjo

odseve

več

veže

Romanskih

Avguština i.

še

ki

Mohor

Vuzenica).

gotike

in

tvori

(Sv.

ločimo

Vuzenici,

pravokoten

ki

večkrat

na

v

samostanu

te

nika

mostu,

kip

kjer

Matere

polovice

XIII.

stoletja. Romanski stoletja

slog je pri

polagoma

Nedvomno hodne

samostanska

na

zapadu

cerkev

okroglo terij

vzhodni iz

cerkev

spomenik

na

župne

ter

je

cerkve

bivša

stavba

prečne

ka¬

ladje.

Na

dostopen

v

dvonad-:

dalje

(Totlak)

(Ti¬

s

Prekmurju

Selu

pre¬

Kostanjevici.

Omenjam v

te

ozemlju

strani

cerkve

XIII.

gotiko.

cistercijanska

Špitaliču

stare

v

pri

predprostor.) v

prvi polovici

našem

cerkev

samo

stropen

prešel

na

triladijna

pelami

v

najvažnejši

stopnje

pična

nas

župno

zanimivo

in

prezbi¬

Turnišču.

Med

2*

20

slikarijami

slike še

v

te

dobe

Turnišču,

romanske;

božje

v

Vsa

v

in

še

po

ikonografiji

pa

relief

v

naj zanimivejše

svoji

kipi

kip

tudi

XIV.

v

umetnost

stol.

je

skoz

značaja,

rana,

ne

po

teljih

in

stani,

predlogah.

delofha

nemške, coske,

izvršitelji ali

umetnosti

te

idejna,

imela

predstavnik

polovico

še

razmerja velevažna dosledno z

obsega

XVI.

drugo

mevih

tudi

zanj

po

večini

tej

zvezi

s

Zveza samo

semtertja

umetnosti

vzgojni

pomen

fran¬

bila

in

naprednejše njen

samo¬

pomen

kulture v

kot

in

našem

v

kul¬

življenju.

Doba gotike

tudi

je

bili

krogi.

nabožna

napram

izvrši¬

tudi

je

skoz

importi-

ozki

narodom

bil

velike,

izražen

turnem

pa

v

cerkvenimi z

je

predloge

večini

s

dobe

Narod

pasiven;

je

po

vsaj

so

neposredno

reprezentativna,

poučna.

tem

in

in

njenih

Naročniki

plemstvo,

posredno

samostani

vsaj

z

prehodne

Lolonizatorienega dejansko,

božje

Ljubljani.

kulturno če

Matere

Matere

Krakovem

kakor

celega

gotovo

so

in

kapelici

romanska

dobe

ki

med

Solčavi

Detetom

so

stol.,

polovico

skoro

celo

umetnosti doba

v

nas

XIV.,

daljšem

XVI.

in

XVII. do

v

XV.

in prvo

izžarevanju poslednjih

stol.

naroda,

evropeizacije

stopnjevanega

mednarodno

kulturo.

pri

Kar je

to

našega

zbliževanja

zapadnoevropsko

še od¬

se

tiče

za

nas

okusa

in

naroda

umetniško

21

Na

vseh

poljih

zapustil

ta

čas

romanskih

del, v

kar

vseh

se

pa

se

redno

z

nejšemu Mnogo kova,

t.

tvori

gotskih

take

v

s

največji

razsvetljavi

prezbiterij

in

iz

proti

da

koncu

vzpo¬

Evropi,

deželah,

k

od

enot¬

tipu. ni

enotnega

in

povečav.

konglomerate

cerkvi

iz

tega in

v

v

Crng robu

XIV. tudi

drugega med Tudi

pri

glav¬

stol.,

in

triladij-

pri

prostora

in

kombi¬

troladijnega

v

spa¬

Laškem

estetsko

nazaj.

ba-

prevzetega

prostorno

stavb

pogledov tega

In

množi,

dokaz,

prezbiterija,

mik

bilo.

poljih

prepojenega

enega

slikovitih

kiparskih ni

sloga

segajočega

svetlobo

slikar¬

Srednji

podružnica

poznogotskega

nebroj

vseh

prezidav

obstoječa

prostora,

ustvarja

na

tipa

župni

spo¬

konsolidirale.

Najučinkovitejšo

Loki,

velikega

nas

alpskih

produkt

nedvomno

pa

jih

dvoranskemu

največjih

in

veku,

romanskega

zv.

vrste

spomenikov

razvojem

najzanimivejše

Škofji

v

od

ampak

nacijo

nega

gre

razkosanega

Vuzenici.

nega

rapidno

sosednjih

zilikalnega,

da

pri

je

sporadičnostjo

ohranilo

novemu

razmere

njenim v

je

število

gotike

s

stavbarstvu

pomeni,

se

ustvarjanja

sklenjene

nam

ne

veka

prostorno

v

bližamo

naše

posebno

data

še

kulturne

srednjega

Med

se

smereh

Razvoj

nasprotju

posebno

najmanj

čimbolj so

v

spomenikov

menikov, stvu;

umetniškega

čemer

nasprotje dela

ter

arkadami več

v

velikih

22

in

enotno

plod

učinkujočih

prezidav,

boru,

tako

opatijska

cerkev

v

stalih pozni

stol.

gotske

Malo

(polovica cerkve

izpremenjena zidana.

samo

v

anskega

nikanskega

nam

ni

nega

tipa

izjemo

gradcu, vrstah je

ena

z

vse

opisanega

so

glavni

slokih

so

stavba

v

lesenim

večje

tipa

tudi

v

Med enoladijnimi

ne

cisterci-

bivšega

ohranjene tipu,

domi¬

stavbe

dočim

se

bazilikal-

ohranila. dvo-

Dvoru

tri

in

troladijne.

pri

Polhovem

razdeljen enako

stropom

cerkve razen vsej

pre¬

estetsko,

hodnik

in

ni

samostanska

starejšega,

prostor,

stebrov

da

Ptuju.

eno-, v

nas,

popolnoma dva

v

najučinko¬

pri

dvoranskemu

podružnice

prekrit

stol.),

v

in najbolje

stavbe

čije

in

tudi

cerkev

med

stavbe

nedotaknjena

Dvoranske Z

zv.

niti

minoritske

Stični

samostana

t.

zakristijo),

pozornost:

Najučinkovitejše pripadajo

prezbiterij

se

v

polovice

spada

vzbujata

samostana

na¬

pripada

prve

nedvomno

ki

farna

enotno

Dominikanska

sta

arheološko

in

stavb

in

Mari¬

najstarejše

kasarno

hodnika,

večina

v

kot

Med

gotske

Ohranila

križna

Celju

Sloveniji

spadala

zgodnje

v

XV.

sedaj

nastalo

stolnica

starejših.

Ptuju.

bi

vitejše

v

tvori

v

Ptuju

je

je

gotskih

konca

stavbe

pr.

Pretežna

ohranjenih

gotiki

XVI.

n.

cerkev

Ptuju.

in

stavb

visoke (1.

je

pol.

enega,

notranjščini

stavbami

po

dveh ladje, XVI.

pozneje

obokane.

nedvomno

arhi-

23

tektonsko

in

estetsko

samostanska skih

cerkev

kvalitet

se

najpomembnejša

bivša

Pleterjah.

estet¬

v

odlikuje

po

Poleg

izredni

akustič¬

nosti.

Med

dvoladijnimi

družnici (sl.

7.)

pri

in

Pretežna ladijna. sko

(sl.

velika

in

svoje

Novem

posebej

in

iz

treh

(sl.

XV.

kraljev

se

je

6.), stol.

blizu

Posebnost

kapiteljske

obširna,

estet¬

skupina

Loka

konca

katerim

tro-

začetka

dalje

goricah.

prezbiterij

ostalih

stenskega govorili,

ali

malo.

Bogato

teriju

župne

Felsner,

izjema.

iz

je

cerkve

nahaja

proti

prostorno

lepa,

kripta.

pomembnih

J.

gori

se

sv.

Slov.

pod

pa

zanimiva

Škofja

cerkve

običaju

Proizvodov razen

in

Ptujski

Rupert

v

mestu,

gotskemu obokana

je

Begunjami.

stavb

Odlikuje

Št.

stavba

vrste

na

po¬

Kamnikom

arhitektonsko

Kranj,

Benedikta

nad

pomembna

4.).

cerkva

in

odlikujeta

nad

dvoranskih

cerkev

Radovljica

je

Petru

Najstarejša

stol.

farnih

v

Sv.

večina

se

Primožu

vsestransko

XV.

Sv.

Sv.

pri

božjepotna

ter

stavbami

Od

umetnostnih slikarstva,

le

malo

estetsko

rezljane cerkve

v

Pettau, krilnih

o

Ptuju

klopi iz

74)

oltarjev

te

1.

toda

v

1446

so

nam bomo

posebno

učinkovitih

del

je

prezbi¬ (prim.

dragocena

dobe

samo primer v kapeli pod korom v v Ptuju in velik,

se

katerem

ohranilo;

korne

str.

strok

omenjam

farni cerkvi

zelo pozen oltar v cerkvi

24

sv,

treh

ricah .

kraljev Nekaj

1

nam

dva kipi

1

sta

tridelna v

cerkvi

Nedvomno

na

narodno

oltar

v

dela,

ohranili

dragocena

župni

Sv.

drugih

brezpomembna se

pri

od

primer

slovenskih Sv.

drugih

baročno

oltarja

tleh

s

gori

te

deli.

in

Žili

pa

so

Zelo

kam eni timi prekrasen

predstavlja

na

go¬

maskirana

umetnostne

pa

Marija

Slov.

umetniško

posamezni

Ptujski

najlepši

cerkvi

največ

sicer

kameni ta na

v

predstavlja

samo

sedaj

Benediktu

pri

stroke

krilni

Beljaku,

25

kamenit cerkve letij

na

XV.

med

so

oltarni

strani,

kipi

gotskimi

se

so

odgovarja

vse

je

večkrat

te

v

iz

sedaj

zunaj

prvih

deset¬

zvezanih

kiparskimi

nam

oltarjih

razvoju

stoječ

Razvojno

Gradivo

baročnih

sledi

ki

stol.

sporadični,

(gotski

v

severni

našimi

ugotoviti.

baldahin,

dosedaj pa

XVII.

umetnosti

glavnih

ostanki,

ni

vseeno

ohranjeni

posrečilo

in neopaženi

Stilistično

Srednji

obrisih

ki

precejšnje

stol.). v

skupin

Evropi,

razvoju

sli-

26

karstva,

o

katerem

Najzanimivejša je

nedvomno

gori.

Za

nujno

študij

od

za

16.),

so

(prim.

police

Zanimivo meniki

in

stavb,

hiše

na

glavnem nudijo

zanimiv

in

bi

Lep

stol.

nam

ohranil

cerkvi

2

Prav

17.,

G-lincah

tina

kip

pri

pri

strivnico

nica,

možu

z

svoda

oklcnjenih in

po¬

z

ali

mrtvim

v

pa

Št.

Sv.

Konjicah,

itd.).

farni

sl.

18.).

samotnih

opekarne

sedeče

znamenje

Suhem

nad

Ko¬

žalostne

(ljubij.

pri

pri

Detetom

na

Lenardu

naročju

Sve¬

Breg

z

Janž

na

predstav¬

(Muljava,

Marije

Pieta,

v

po

XV.

Madoni

prim.

Domžalah,

polju,

kip

konca

Največkrat

pri

Iko¬

kipov

kamniški

blizu

stoječe

Sinom

Kamnikom

iz

Detetom

pri

študij

srebrni

v

spo¬

umrlih.

nepoznanih

Goričica

kip

v Kamniku).

nagrobni

plastiko

itd.).

Marenberku,

itd.)

rabili

preklade,

trgu

v

kapelica

Dravskem

znamenje

nad

je

Marije

itd.),

na

so

čel,

tudi

dela

Ljubljani

Celju,

(Prepole

Matere

pr.

sedeče

kamno¬

rebrastega

primer

leseno

jih

(n.

pri

Mavčičah

vrhu

za

mnogo

znamenjih

ljajo

je

tolčenega

(sl.

kjer

bil posebno

Madon. 2

vzboklega

bilo

skulpturalno

emblemi

gotskih sc

bi

študij

izvrševale

portalne

podobami

nografsko

Ptujski

tudi podokonske, z reliefi okra¬

gradivo

s

tudi

nadvratnih

loka

na

vredna

kiparstva

sklepnikov

konzol,

dobnega šene

ki

govorili.

študija

spomenikov

pritegniti

okras

šilastega

obširneje

posebnega

razkošnejših

plastiko

še

gotskega

delavnic,

opremo

(sl.

in

skupina

treba

seških

bomo

Sv.

stol¬

Pri¬

27

Velik

pomen

v

slikarstvo

na

pri

malo

nas

le

primer

pri

sta

stol.

Važni

za

posebno

nad

ki

malenkostnih

XV. na

iz

Dunaj

in

najske Gotske

bilo se

so

ga

in

razvoj

merje.

v

na

z

Bregu

polovice

Kranju

slikarij

pred

v

par

se

les,

nam

v

Eno

so

razen

najpo¬

krilnega

Kranju

iz

desetletji v

ki

ptujskem

slike

sedaj

poleg

začetkom

na

pr.

del,

cerkve

so

miniaturami,

ohranilo.

posebno ker

konca

prodano

skladišču

du¬

uničile

1.

v

1526

po¬

časov

splošna

svrho

pokritja

Turkom.

znakov,

Šele

oziru

meščanstva, bilo

ki

bi

dokazovali

nas kot mase

umetnosti.

socialnem

umetnostno

jih

predmetov

proti

je

so

Kranjskem

razmerje

Čeprav

v

(n.

nič

nimamo

aktivno

ki

na

galerije.

vojne

noevropske

ohranjeni

prve

oltarje,

nahaja

takih

gotike

kako

Od

krilne

redke,

posebno

stroškov Do

stol.

dragocenosti,

rekvizicija

imelo

ohranilo

slikarstva

nastali

ostankov

dvorne

membne, sile,

so

župne je

iz

rokopisi

tozadevnih

stol.,

je

Najbolje

Kranjem

skoro

membnejših oltarja

se

podružnici

razvoja

večini

ni

tega

je

14.).

XV.

po

muzeju)

v

slikarstva

koncem

krasile

Od

okni

študij

oni,

umetnosti

ostankov.

dve

(sl.

stenskega

in

steklo.

Preddvoru

XV.

gotski

je

pozni

to

izprva

je

vek,

postanek

izpremenil

element,

zapad-

srednji

označuje

meščanstvo

kulturnokolonizatoričen

do

raz¬ tudi

vseeno

po

28

svojem dobilo

družabnem takoj

katerim

se

umetnost,

je

ki

meščanstvu zivnejšega Poleg

stik

značaju,

z

zemljo

naselilo, jo

je

smo

je

ali

z

Njemu

domačin.

Menihu

nadomesti

je

meščan

meščan

Gotika

tudi

z

nastali

trebami,

ljati

tako

med

njim

mi

zdi

tem

v

podeželske

po ki

je

da

je

oziru

svodom

po

bili

tudi

inten¬

bržkone

se

po

krvi

izvršitelj

pridruži

Johannes de

in

Aquila

Laybaco

njegov

oče,

je

tako

njih

začel

Dvoje

drugič

s

nam

prvič

navadno

poslikan,

nastane

tip

od

pestro,

z

združen

za

ravnim

tudi

se

predstavlja

prostorom

redno

ki

slikarstvo.

prezbiterij,

z

po¬

preživ¬

forme,

važnih:

ki

zvezi

pojavov

gotsko

prekrit

da

intimni

umetniškimi

cerkvica

in

umetnin,

umetnostne

obokan

stene

poslikane,

Po

kulture.

tudi

ozki,

posebno

slavoloku

Strop

patroniran, tal

v

nastopale.

pravokoten

stropom.

že

tipe

njegovimi

cerkvice,

šilastom

so

Friderik,

ustvarja

Podeželska gotska rebrastim

deležni

Johannes

zapadnoevropske

so

pa

meščan.

nedvomno in

tudi

itd. A

že

narodom

ki

med

narodom.

plastjo

pridruži

ljubljanski,

beljaški

so

ali

radgonski,

meščan

zbližalo

z

samostanu

la j ik

lasten,

nastopi naročnik meščan,

se v

je

narodom,

prvič

naročnikov,

domačin.

mu

tako

zgornjo

udomačen

ga

in

postali

skoro izključno tujci, ki

in

prinašalo,

sožitja

prejšnjih

ki

občino, lesenim

navadno vrha

do

domače,

29

nekako

bino

toplo

teh

prostorov.

rodovim nam in

potrebam

najbolje

dolgo

četka je

ozračje,

življenje

vseeno

prav

dober

estetsko

priljubljen

odgovarjajoč

daleč

v

dobo

iz

vse¬

in

na¬

ta

tip,

razširjenost

baroka

ohranili

posamezni

primer

bil

ohranjenih

obnovljena,

vsaj

je

njegova

stoDj Večina

pozneje

nam

tvori

Kako

dokazuje

XVIII.

bila

ki

deli

do

za¬

stropov

pa

in

so

pa

poznogotske

se

en

dobe

v

cerkvici sv. Petra pri Sv. Primožu nad Kamni¬ kom

(sl.

tega

tipa

nišču

v

5.

in je

8.).

Nedvomno

bila

stara

Prekmurju,

največjih

in

po

tudi

pri

je

ki

Dober

primer,

riran,

nam

položenja pri

Glavna

vrste

da

Število izredno bila

slediti,

v

v

na

pozneje

radi

Tur¬

gotovo

baročni

opremi

naj¬

obokana. restav¬

celotnega na

ena

Muljavi

dobi

ga

v

raz¬

Gostečem

veliko.

bi

pa

v

domač

si

upali

cerkev

ostankov

bili

cerkve

uničeni.

ni

je

Važnost

spomenikov

podeželska

so

in

dokazati

Skoro

pogosto

tipa

verskovzgojnem

vsebujejo,

ohranjenih

ker

tega

slikarstvu.

leži

pogosto

vsaka

čeprav

okrasu

žal

v

obokana;

podružnica

stenskemu

ki

zanje

sedaj

stavba

Loki.

umetnin

mentu,

bila

danes

cerkev

podružnica

čeprav

vloga

pripadla

je

predstavlja

še

Škofji

župna

svojem

učinkovitejših Stični,

ki

na j večja

tem,

mo¬

da

se

postanek. te

vrste

trditi,

prvotno več

te

da

je je

slikana,

mogoče

za¬

30

Najstarejši Sloveniji

hrani

slikarije

ki

iz

ki

sem

je

tehnično, jene

ker

je

v

XIV.

obe

stol.

pa

spomenikov,

ter

na

njega

pri

skupina

so

Johannesa Selu, .v

slikarije, Aquile

Turnišču,

Prekmurju.

od

Ta

stol.

slike

Na

spodnje

Žužemberku, uničena.

Iz

skupina

ki okoli

slede

stilistično po

je

so

že

v

toda

sredo

takih

sred¬

datirana

do

okoli

dobo

dvajsetih XIV.

stol.

Nikolaja

v

restavraciji XV.

na

srede

natanko

nekako

sv.

let

Žirovnici

starinske,

mojem

Od

Velemerju

iz

neuspeli

v

Martjancih,

in

še

cerkve po

v

nam

Jezer¬

grupirajo

stol.

dvajsetih v

na

vrsto

obsega

XIV.

plasti

prezbiterija

in

let

nanj

konca

Soboti

Kranjskem

slike

ostale

se

poteg¬

cerkvi

precej

Radgone

Murski

sedemdesetih

XV.

iz

v

Najstarejša ki

zgla¬

je

stol.

slikarstva

nas.

tudi

slikarijo

slikarij

lahko

iz

je

ki

sklenjeno

katerih

razvoj

veka

katere

polovice XIV.

zasledujemo

drugega

spodnja plast

imamo

XIII.

slikarija,

podlago

drugo

plast

konca

v

ikonografičnili

beleža,

starosti

prve

na

v

plasti

cerkve

Ta

poleg

preko

spodnja

iz

(iz

romanskih

plasti

Prekmurju

spodnji

župne

omenil

izvršena

Po

slikarstva

stoletja).

gline,

slikal.

predstavlja

skem,

po

nekoliko

slikar

že

interesantna

rumene

njenih

ga

v

stare

XIV.

izvršena

sbematih,

Selu

Prekmurje

začetka

je

stenskega

prezbiterija

Turnišču,

ali

spomenik

stol.

so

Gorenjskem; bržkone

XV.

stol.

za¬ spa-

31

da joče ob

slikarije prezbiterija

Bohinjskem

ske

slikarske

ljubljanski,

ki

je

in

sin

laja

na

leta (sl.

10.).

je

cele

so

pod

so

Suhi

freske

beležem,

štetih pri

njegovo

v

z

pa

v

Škofji

korativno

Loki

(sl.

izredno

sv.

izvršil 1.

1456

znano

delo

podružnice (sl.

Crngrobu,

ki

1453,

9.). so

na

Dati¬

deloma

v

Mačah

nad

1467.

Razen

na¬

spomeniki

12.),

Niko¬

je

Krajini

najvažnejši

Slikanje

pa

dosedaj

letnico

meščan

Kranjsko

vpliv.

Muljavi

letnico z

na

cerkve

prezbiteriju

vrhu

Preddvorom

na

kranj¬

Friderika,

Kureščkom

cerkve

v

dalje

očeta

precejšen

Janeza

osebnost

slikarja

svojega

pod

sv.

Jokannes,

zunanjščine

Tretje

Kamnem

še

in

slikarija

rane

slog

Visokem

1443,

je

beljaškega

nedvomno

prezbiterija

Znana

zgodovine

prenesel

imel

jezeru.

cerkve

ki

učinkovit,

tile:

Suha

predstavlja pa

tudi

de¬

barvno

prav dobro ohranjen slikan prezbiterij iz druge polovice

Vrhu

XV.

nad

stol.;

Želimljami

tejši

realizem

gest

in

Petru barvi Višek

cen

Petery'na

predstavljata

najizrazi¬

kmečkem

sv.

Iz

primer gori

Ožbalta

na

XVI.

Škofji

pretiranih

so

rokodelski

prezbiteriju pri

okusu

pri

nam

iz

imamo

cerkve

Loki

(sl.

(sl.

v

11.).

predstavlja

Jezerskem stol.

Sv.

izvršitvi

učinkujoče

umetnosti

začetka v

in

Posameznosti

popolnoma

realistične

stol.

Križni

Sv.

ekspresiji izredno

prezbiterij XV.

v

mimike.

kljub in

Bodešče

sv.

konca drago¬

Urha

13.).

Iz

na ner

32

kako je

tretjega

važna

korativen

Njegovo

in

sv.

na

nam

zvonika)

pri

teriju

špitalske

(vštevši je

slov.

jasno

stol.

iz

in

v

in

v

na

škrilju

v

Bermu

Kako

v

XVI.

dekorativnem

slavolok

cerkve

Štajerskem

najzanimivejša (sedaj

pritličje

Doličem

iz

sr.

ostali

Goriško)

v

Sv.

Jurija

sredi

pasijon

delo Vincenca iz Kastava v

rija

pri

sv.

stilistične

slikarstvom

na

Loki,

v

XV.

iz

delo stol.

skupnosti Sloveniji

v

Primorju

cerkvici

Istri

iz

prezbi¬

Slovenjgradču,

ozke

Koroško

prez¬

prezbiterija

nad

Ostroga

sv.

svetnicami

in

Na

Mohorju

cerkve

s

Vrbi.

prezbiterija

dokument

sodobnim

na

materiala

XV.

Andreja

Zanimiv

Suhi

Grosupljem.

Sv.

desetletij

pas

a

15.).

slike

Krištofa

rokodelskem

bivšega

tudi

Škofji

propada

kaže najbolj pri

pri

de¬

cerkve

slikal

mojster

slikarstvo

prvih

slikarja

na

zastopa

ohranjenega

slikarija

s

spodnji

cerkve

(sl.

Kranjem,

sv.

Škofji

potezi,

slikarija

Brodeh

cerkve

samouško

svoji

je

sv.

skrajno

učinkuje

On

Godeščah,

jo

Taboru

iz

je

pri

je

v

nad

v

Jakobu,

ki

v

slogu,

je

v

Ožbalta,

stol.

delo

cerkve

zunanjščini

smeri,

ki

dobro

Joštu

prezbiteriju

na

1534),

XVII .stol.

prezbiterija

Ožbalta

shematičen

Sv.

prezbiterij

v

sv.

neredko

zunanjščini

desetletja

mojstra

Begunjami.

pri

Filipu

1.

največje

nad

biterij

iz

in

temu

Petra

del

(prezbiterij

datiran

kljub

četrtega

skupina

Ožbalta Loki

in

1.

Sv.

1474.

Ma¬

33

če

po

povedanem

značaj

take

dimo,

da

slikane

jo

ali

Za

manj

zunaj

Loki

njeno

po

se

fasadi,

je

sodbi

najdemo

na

in

razširjeno pogleda, (Sv.

te

Bogata

se

je

razvrstitev

dan v

lahko

vsaj

v

glavnih

strani

verno dolžini

1.

sodbe

izrazitim steno

bo

zapadne

s

celo

kontrastom ladje

slika

kakor

sv.

treh

in

umrl. 1444.)

druge

slike.

rečeno, poučno primer

okras

potezah

nad

steno

in

skoro

kraljev,

Na

glavnim

vstajenjem

pekla

slika mesa

nebes. v

ki

je po

pojasnjen.

ogromno

zavzema

bilo

zjutraj

idealen

stene

Sodnikom,

višino

smrti

katere

sedaj

sliko

je

ga

premišljena

1922

redno

letnico

in,

Muljavo,

zanimivi

ker

tudi

na

Škofji

vso

kdor

manj

tudi

sten

nesrečne

ali

Pa

Skoro

viden,

pogosto

več

zelo

ima

slike

pri

zavzema

da

so

posebno

ikonografičnih

zavzema

poslednje in

ne

vzamemo

vhodom

ki

dobro

Za

notranji

več

zunanjih

Troščinah

slik

ladje

obstajal

katerem

notranjščina

odkritju

je

stol.).

daleč

najdejo

sistemizirana. si

izmed

biti

bila

po¬

Godeščsd?

praznoverje,

tisti

poljudna

slike,

XY.

velikana,

Krištof

Razen

(sredi

mora

prostorna

notranjščine.

na

vi¬

in

ikonografično

eni

Krištofa

po

najdejo

pr.

posvečena

stene

barvnost

shema,

n.

cerkve,

preprosta

poslikanje

pogosto

ki

rekapituliramo

podeželske

stenah

poslednji

sv.

.

pestra

stalen

razvrstili

duhu

odlikuje

razporeditev,

učnost.

v

vsi po

Se¬

njeni kon-

3

tirni j očem sv.

1

treh

poklon

Na

kraljev, v

nikdar

edina

pripovednem

povest

z

steni

o

slika,

lastni

portret

naslikano

ta

ali

je

strani

vsak

je

v

v

bil

in na

eni

scena

Žirovnici.

bila posvečena

pr.

stiškim

slike

v

samem se reča

ladji

pogosto

previja

ovalna

na

pogosto

da

k

sta

Sv.

polja,

v

razvrstitvi

prsnih podobah rodovnik strani ena

slavoloka

svetnica,

daritev

3

Pri

vsak

in na

restavraciji

ostankih

je

na

a

ta

je

da

ni

v

je

slik

v

dočim

tvo-

v

do¬

Na notranji strani

se

po

uničena ta

slavoloka . 3

slika

pa

trta,

nahaja

vsaki

tako

na

slavoloku

popolnoma

strani

bila

konstatirana,

stavrirati.

pa

Abela, eni

se

Jezusov.

spodaj

zgoraj

Kajna

nahajata

je

V

dvojna

katerih

Ohra¬

Petru

pozornost

izostale.

se

drugemu

slavoloka.

Muljavi

tudi

bilo

prezbiteriju, kije bil skoro redno slikan,

so

Ma¬

uničen.

tako

pri

ikonografični

slavoloka

je

drug

Glavna

bila

prizorih

mestu

pa je

strani

n.

več

tem

Mariji,

Marija

je

opatom

slavoloka

skoro

kronanje

ki

in

kompozicijo.

bližini

na

slikarjev,

angel

obrnjena

ter

konjih

zato

v

bržkone

oznanjenje

nahajala

Vrhu

veliko

predstavljajoča

verjetno

ladijni

njena

tako

naslikana

slovo

stena

oken,

dobrotnikom,

Ulrihom;

na

imela

za je

pohod

slika

Severna

Savlu-Pavlu

votivna

^Na

ni

pripravna

južni

rije

njihov

Betlehemu.

prvotno

načinu

dva

Stene

malenkostnih

bilo

mogoče

re¬

35

prezbiterija sove.

so

po

Spodnjega

glavnem severni

pasu

.steni

dami

stoječi

steni

pa

majočem

do

so

nejših

oknih

iz

smrti.

so

od

V

kot

—

n.

v

sredi

se

nahaja

tu

nebes

in

zemlje,

obdan

listov

in

angelov

Ta

coeli

iz

kar

umetnosti. plemenit na

drugi

rekli blizu ki

in

bi in

pa

je

je

bodril

strani

pa

slik,

učinka

je

kakor po

prostora

kralj

evange¬

himne

vsebu¬ (n.

pr.

rokah. /

je

sestavljen

je

velezanimiv

po

svoji

ljudstvu

opisane

izredno na

eni,

vsebini,

vsaj

tako

križev

daleč

domače

in

cerkvene

okus

današnji

oči-

umetnosti

del

smeri

večini

preprosta

Škofji

kot

dekorativno

bil

popol¬

pri

gotske

ti

pridigi,

razumljiv

umetniško

v

Na

evan¬

Pri

trakovi,

najvažnejši

estetsko

slikani

Poučnost tika

razmerja

tiče,

Bil

ki

trpljenja

simbolov

v

razlogov,

se

ljudstva

itd.),

sistem,

poučnih

obenem, do

laetare

sega¬

vstajenja.

Jezus

cerkvene

od

zavze¬

kapice

Suha

napisnimi

kake

dekorativni

vidno

z

južni

simbolom

pr.

od

arka¬

na

pasu,

nebesom.

je

Loki,

Begina

do

v na

življenja

svodne

prepuščene

angelom

besedilo

slikanimi

apostoli,

gore

pa¬

nahajajo

tretjem

med

Oljske

primerih,

jočimi

pod

tri

zastor;

se nahajali prizori

kapice in

se

Marijinega

trikotna,

Gospodovega

gelistov

ob

v

slikan

oken

dvanajsteri

joča polja sten,

svodu

višini

scene

oznanjenja

razdeljene

izpolnjuje

v

in

višini

pot,

zaostaja.

topla

este¬

podeželske

3*

cerkve

bolj ki

meščanski

dobival

so

in

in

bližali

narod z

kakor

po

prvič zato

tenja.

v

renesanse

takozvana nost

problem, sicer

kot

tudi

mrtva,

a

pri

stol.

farna kjer

plitva

slabotnim pravila

vtis

v

Koncem letju,

so

posvetni

barok

nam

v

postal

je

je

in

živ

v

napram

se

od

se

globoko

srede

vzdrži

iz

celo

do

konca

primer,

pri

Sv.

kupola

iz in

gotskega

cerkvice

gotske

in

pa

dobe,

posamezni

stol.

1683

svoda. preide

XVII. Najje

Jesenicami,

preprežena da

s

bi

na¬

Omenjeni

tip

neizpre-

XVII.

posebno

našli

in

znan,

skoro

celo

vprav

je

dalje

stol.

je

nad

elementi

umetnosti

arhitekturi

mi

sklepniki,

preživi

kot

zunanjostih

ki

1.

umet-,

organizem

XVII.

Križu

gotike

Gotika

XVI.

v

ho¬

nastane

naša

oblik.

konstruktivni

njem

aktiven

Italiji

Nemčiji

gotskih

stik

umetniškega

ko

v

od

Naš

živ

gotika

renesansa,

drži

barok

stavbarske

k

krščanstvo.

stopil

se

stol.,

rebrovjem

podeželske menjen

XVI.

datiran

cerkev

je

miljejem

elementih pri nas v začetek

Deloma

poznejši

če

vedno

momenti,

prineslo

njegovega

vseeno

posameznih

je

kulturo,

nemška

krčevito

so

umetniškim

prevzeto

čuditi,

osnove

Dolgo

je

meščanih - umetnikih

ni

v

z

ga

ki

narodu,

meščanstvu

po

se

v

narod

narodov

je

zajedla

iz

naš

zapadnoevropsko

nji in

korenine

hotenjem,

zapadnih

element,

v

stol.

XVI.

sto¬

monumentalne po pot

meščanski tudi

med

37

ljudstvo

na

elementov

najdemo

deželi

(okvirov

še

Tudi

redno

zidanih

jasno

kolonizacije kvena

prodirajo lahko

toliko

kot

sledimo

po

zdavnaj

Kamniku,

kmečkih

za

itd.

hiš

na

jih

škofje¬

niške

naših

stalno

ter

se

zasleduje

naroda,

strani,

cer¬

koncem

umetnost

našega

pasivne

podobi

toda

nazorno

zapadu

korak

par

desetletij,

a

glavno

naroda

že

slog,

v

razvoja

kulture.

V

v

ki

XVI.

je, stol.

vse

stavbarstvu

v

pa

tudi

da

pol

tiče,

včasih

stoletja

preidejo

provincialni

pred

obliki

zapadnoevropske

XIII.

prvi

gotiko;

važne od

korakom;

stavbarstvu

potem v

problemov

za

je,

začetkom

prehod

preživimo

krajev

ljudsko

umetnosti

v

umet-

posebno

sicer,

umetniških

deloma

izrazit

in

razvoja

faze

manski

pljuska

polagoma

v

zgornje

dovršena.

našega

važne

iz

ki

preko

njene

zaostajamo,

v

itd.)

Ptuju

samo

posvetna

elementi

tiče

se

očmi

kako

evropeizacije

se

sicer

kot

veka,

tudi

proces

in

že

Ljubljani,

starih

plasti,

umetnost

srednjega

^

zunaj

opozarjam

vidimo,

niškokulturne

Kar

arkad

Radovljici,

delih

Takih

okolico.

Tako

kar

domači.

portalov,

na

v

Loki,

najdemo;

loško

po

hišah

Škofji

pri

postali

oken,

nebroj

moderniziranih

Kranju,

in

v

imamo stol.

polovici XIY.

razvojne

bazilikalnega

vse

umet¬ v

XII.

izrazit XIII.

in

XV.

stopnje

ro¬

stol. stol.

gotike;

prostorno

raz-

38

kosanega

tipa

ranskemu

ter

doslednega slikarstvu vice in

XV.

se

pa

kvaliteta

očividno

Sredi

realizmu stol.,

pred

stol.

po

nejše

kot

movine.

idealizma

elementi

del

vzročena

razdobij

igrivemu,

vsestransko

v

kiparstvu

XIV. druge

na

in

bližajočo

jirve

se

XV.

polagoma

renesanse se

in

polo¬

polovice

kar

nemške

dvo¬

ter

reformacijo

poslabšuje.

XVI.

in,

k

enotnemu

konstruktivno

bolj

XVI.

vrivati

prostorno

od

od

stol.

začetka

začno

k

k

tudi

nastane

reformaciji, bomo v

važna ki

videli,

razvoju

cezura,

tvori eno

po¬

najnarav¬

najvažnejših

umetnosti

naše

do¬

II.

REFORMACIJA

R

eformacija nosti

pomenja

prav

umetnosti,

IN

v

močno

kakor

jo

XVII.

razvoju

zavoro.

je

brezobzirno

cerkvene

umetnosti

vsakemu

revolucionarnemu

so

dosedaj

dale

neko

tradicijo,

kraje je

še

tudi

Ker

trdneje

nas

Agonija

izredno

takoj

in

gotike

podaljšana

za

je

celih

vprav

radi

vrsta

spomenikov,

dobi gosto

tega

doživela zelo

grobni

da

okrasu

bi

se

bila

sto

v

je

ne

v

kulturo

je

i

naše

Evropo, takrat Italije

uveljavil. tako

renesanse pozna.

in

po

(drolerije

ji

pa

Edina

protestantovski

renesanske Ta

in

stoletja

narodu

Čiste

ki

padanje

vpliv

meri

razvoj

ki

in

navezala

našem

let.

nas

sosednje

polni

dobi,

lastna

XVI.

bil

bila

Sile,

Srednjo

živahne v

je

pri

izživele

stoletja

je

spomenike

ki

sredi

umet¬

svoji

gibanju.

nemško

veliko

značilne

se je

pol

naš

spomenik.

mentalnem

so

na

preprečila,

umetniško pri

za

poteza,

umetnost

nivoja je

v

uničevala

—

ustvarjale

kvalitativnega očividno.

je

naše

Sama

našla

sovražna;

STOL.

ki

kaže

poteze, svojem in

je

po¬ na¬

orna¬

groteske

v

renesanski maniri), kakor po svoji kaligrafični

40

kulturi,

posebno

molitvenih

pa

po

reliefih,

postal

kulturnozgodovinsko

drugo polovico po

kvaliteti

XVI.

svojih

portretnih

umetnostno

spomenik

stoletja.

rokodelstva

in

bi

prve

v

se

vsakem

Tomažič:

zaslužil bil

poseben

nedvomno

polno

vzidanih

posebno

študij,

važen. v

zanimive

v

zidu

župnih

v

stolnici

v

katerega

Takih

cerkvenih skupine

cerkev

Mariboru

v in

in

vrste

Odlikuje

oziru

Načrt

spomenikov kot

opozarjam

Ptuju župni

in

v

za

tudi

rezultat

stenah;

in

na

bi je na

one

Laškem,

cerkvi

v

Slo-

III.

za

(V '

41

venski

Bistrici

Nagrobnik macijo

in

je

tv4

-Magdalene

dobi.

v 1

Novo

vez,

razvoja

(SL

in

v

Celju.

spajajoča

in

refor¬

prevajajoča

njegovega

tok

značaja

v

19.)

;

dobo

v

razvoju

koncem

reformacija se

meniški tizem

takorekoč

cerkvi

Mariboru.

začenja

njim

opatijski

protireformacijo

umetniškega burni

ter

je

s

XVI.

stoletja

škofom

začne

doba

posesti zadal

v

umetnosti

T.

cerkveni

nas

katoliška

Chronom

restavracije vsem

pri

obsegu.

v

na

pa

proti¬

čelu.

naši

Ž

spo¬

Protestan¬

spomeniški

posesti

- £:

42

občutno

do

vrzel

takrat

se

začne

je

v

z

svoje

sklepal

iz

dobe

za

kot

nas

več

za

ta

kot

izvršene,

ko

se

nam

nam

edino

takratno in

za

a

katero

nove

gočila

tem

oziru

vsaj

smer

v

iz

j)od

1

bi

so

bila jih

dela,

je

žal

priče

umetnost

nam

oporišč

v

za

je in

pod raz¬

dala omo¬

dosedaj

označimo

to

so

zemljah

Historična

to

konsekventen

nekaterih čemer

baroku

bile

Vendar

naših

Če

je

pri k

ki

renesanskih pa

všteti

moramo še

celo

stoletje.

označbo

dobro

dobo

so

orientacijo

preko

barok,

prehodno

XVII. Za

v

Dragocena

Slovenskem

snovi.

tako in

zanesljive

par

vrsta

skupaj

znanih.

krenila

splošnem,

gotike

elementov

je

ki

nam

imamo

malo

v

se

cela

umetnin,

hotenje

zasilno kaotični

prehod

njem.

in

vsaj

popolnoma prav

Imen

generacije.

na

dogovore,

prejšnjo

dosedaj

dobo

pridno

umetniki,

Le

vrsto

uničenih

Chron

dragocena

ohranila.

slikarstva v

po

bolj

je

ohranila

vso

resnične

v

celo

Chronovo

vse

in

popisi

umetnostno

vodstvom

tudi

in

vsaj

ta

smer,

stava

za

desetletja

ali

si

in

trgovci

imena

očuvanih

S

umetnikov.

takrat bi

Ker

dnevnikih

takratnih

uničil

nadomeščanje

funkcije

s

imen

tudi

je

del . 1

novimi.

njegovih

te

da

sistematično

zapisoval je

tem,

ohranjenih

predmetov

jih

s

služi

tega

prehoda

skupina

Odstranjevanje

fresk,

oltarjev

po

v

slikarstvu ki

se

cerkvah.

nam

začenja

z

2

43

drugim zadnji mož

desetletjem in

nad

najpopolnejši Kamnikom.

zasledujemo mentov

dotok

pri

trije

kralji

pa

moramo

je

logično

lizma,

niz

v

od

pa, ta

Prvo

in

1524,

niku Sv.

2

in '1

iz

verjetno tem

vico je

tudi

če

je

svoje

pri

on

nas

avtor,

umetnosti

1523,

in

v

gozdu

pri

XVI.

stol.;

(letnici

1520 3

v

Kam¬

dolu

(podpis:

je

ter

Elias

poznogotski

številka

da

s

bi

nezanesljiva

letih

in

zadnji

bi

da

spadal

stol.,

s

moral zelo

desetletij

čas

pomisleke,

pripombo,

takrat

več

slike

neke

lepo

XVI.

zastarel

za

so

imam

sodbo

sredo

pa

v

Dednem

letnico

pa

tak,

po

bržkone

20.

in

ker

gori;

ustvarjenih

ostanki

skupine

zadnja

čez

imenom

eventuelno

1.

te

zapisku

značaj

znamenje

na

materialu,

zato

tujcev

desetletja

iz

rea¬

Križni

in

ena

Ožboltu

znanem

Kamnikom

Znak

nekaj

Sv.

desetletja

gradu

definitivno

stilistični

3.

katerih

na

spadajočih

ali

nad

znane,

pridržim

pri

Urhu

tvorijo

shemah

poznogotskega

dosedaj

ne

2.

1592 3 ).

splošno

v

Malem

mojem

Pod

Sv.

ele¬

Razlikovati

skupini,

imeli

tretjega

Primož

Po

dve

ga

Marenberk

na

Wolf

tu

lahko

tradicionalnih

Primožu)*

naprednejših

iz

Prapreče

še

Sv.

vrsto

Crngrobu

jasno

Pri¬

renesančnih

pogosto

pri

razvoj

slikah

pri

vsaj

stilistično

del.

teh

njen

Sv.

kompozicionalnih

smo

in

je

predstavnik

nadaljevanje

Jezerskem

in

in

tudi

kakor

druga

V

stol.

nemško

sicer

ikonografičnih

(sv.

XVI.

to

v

je

1.

si

ves

polo¬

letnico

pa

biti

E.

Wolf,

star,

po

slogu

zaostal.

i.

44

realistični

obrazni

tip,

ki

v renesansko lepotnega,

združen nimi

s

gubami

lila,

dalje

z

se

sebno

lila), dobi

tudi

sv.

sanška,

Sledečo

vrsto

Šalek

iz

razvojno

strirajo

tri

pozornost

na

sv.

Plannerjeva

glede

nagibam iz

k

ziciji

je

vzema

*

Tako

Potrjuje

graščini nico

dukt

me

istega

iz

da

s

1.

po¬

temno¬ slika

iz

1524,

ki

renc-

stoh^/''

nam

dobro

razstavi

Križanje

Srednjega

je

v

pa

ilu¬

odlično

iz

Šmar¬

Bitnja

je

so

tem

v

ob

sicer

umetniškega

svoji

tem

in

XV.

Longinu

ki

tudi je

od

nastalo, miljeja.

iz bolj

kakor

kompo¬

oziru

izposojeni

Celju,

nas

vedno

starejše

sredi

mnenju

pri

pri

se

Po

in

nastal

pa

Križanje

težko

stoletja. 4

skupina

ni

rumeno;

rdečo,

iz

posebno

naprednejše

bržkone

slike:

gotsko

motivi

Blagovna

1624,

četudi

ki

ima

pa

(bela,

nemško

XVI.

katerega

čisto

shema,

Posamezni dob.

srede

je

XVII.

še

z

je

Cecilija.

mnenju,

začetka

z

predstavlja

zgodovinski

sv.

belo

tudi

Bodeščah

Uršula

barva

senčena

stopinjo

Karakteristično Šmarja,

se

popolnoma

vzbujajoče

20.),

z

senčena

pa v

bolj

nalomlje¬

značilna

rdeča,

oblekah

in

Zelo

kombinira

Jakoba

po

dekorativno

kombinaciji

pa

vedno

ter poseben kolorizem,

rumena,

Drugo

legende

(sl.

v

pogosto

rdečo.

ja

oblek.

posebno

senčena

je

stilizirano

prehaja

po¬

stoletja.

iz

raznih

celo

vrsto

Križanje

datirano

z

let¬

šmarijskega je

vseeno

v

in

pro¬

45

pristno

gotskih

skupina

bradačev

karakteristične nardo

da

bi

pa

še

nečanski

v

najprej

smislu

tuja.

nesansko

pozicionalni 'Srednjega nam

sv.

obrežju

z

gajanja

da,

skupino,

vse

ob

drugo

in

v

pa

nji.

Ta

je

sv.

komiz

1616

in

kon-

legende

tovarišic

o na

kompozični

zaporednosti

do¬

reprezentativno,

sv.

teatralno

ravno¬

simetrije

Uršula

sre¬

simetrično, na

levi

popolnoma

odgovarjajoč. tudi

re¬

Uršule

sliko

razporejeno

slika

kot

estetskemu

je

go¬

pogled.

letnico

tvori

shema

estetiki

shematu

je

bila

prevladuje

kompozične

kjer

patetično

renesanski skem

osi

je

tudi

njenih

teoretičnemu

pri¬

pripovednem

bistvu

be-

se

prvi

Pripovedni

proti

osrednje

skoro

desni

in

prekomponiran

podrejeno dišče,

ima

zasnovano

Uršule

kaki

in

pojmovanje

duh

duh

po

dobe

popolnoma

sliki

Slika

Marijo

po

ki

tu

Lio-

nemško

svoje

preseneti

staro

v

izboru

novi

pri

tu

nenaravno, vesju

je

princip

mestom.

je

uvel

lepote,

novi

načinu

pokolju

shema

ki

Bitnja.

tinujočem

jih

povzema

ustvaril

renesansko

nastopa

predstavlja

je

Temu

interpretiran,

izraziteje

robu

elemente

shema

arhaičnosti,

motivih;

onesveščeno

telesne

Gotski

oh

in

izposojena

forme

Še

pa

kompoziciji.

v

tipih

jih

z

obleki

popolnoma

kljub

ki

Diirer

družuje

tiki

v

desni

skupina

ima

bila

na

tipe,

Vinci,

renesanso; zopet

potez

Po

navpično

in

nov,

renesandeljena

m

*

^

46

v

dve

sferi,

dogodka

in

nebeški

še

v

Istega

s

samostana

gotike

v

je

diha

pri

draperiji

(sl.

sodili,

bi

naprednejših spadajočih vzdrži

simetriji

mer

skoro je

ne

je

milini

v

o

idilič¬

pri¬

kapucinskega je

potezah Uršuli.

to

teh

in

in

1.

1627.

celo

več

Posebno gube

v ob

do

pod v

v

podrejeno

s

temelju

drug

estetski

domač

NVII.

stoletja.

dogodki

so

aranžirani,

svojo

kulisno

umetno,

kompozicijo

Karakterističen

zgodovinski

slog,

reprezentativni,

resnično naj

na

italijan¬

kompoziciji,

pa

drugih

vplivi

nov

konca

toliko

na

nekih

Chronovem času,

celo

učinkovitost.

bila

in

opomore,

utemeljen

pokrajina

zakonom

je

in

Nastala

elementov

podrejeni

učinkovito,

podpre

v

aranžirane

po

tradicije

Njegov značaj

istim

katerim

Plannerju iz

21.).

nenadno

skih,

okolica,

kaže

ozadju.

M.

sv.

duh

pripovedovanja

da nastane v

gotske

se

renesanse

javlja

v

v

robu).

stare

ki

s

obleke)

desni

starejši

umetnost

sestav

se

nekaterih

slikarstva

primerih

ki

(dekorativno

spodnjem

Glede

v

Trojice

zmaga

Cecilije

Celju

sv.

čuvstvu,

tudi

sv.

tu

kot

na

legendarnega

tradicionalni

modne

ptiči

slika

Vendar

sliko

gostobesednosti

duha

pisana

sliko

zopet

naivnem

(bogate

gaju

je

in

s

s

stari

legenda

dogodku

si

Tn

se

v

obrazov,

ko

nebeško

in

podana

nem

zemeljsko

slavi.

popolna

edino

v

razstavi

pri¬ slika

47

sv.

Martina

iz

Žirovnice

iz

srede

XVII.

sto¬

letja. Dodal bi lahko izredno karakteristično in v

tem

oziru

naravnost

obglavljenja Janeza sliko

nad

v

Nebroj

jih

po

pino

teh

z

sorodna,

in

benečansko

stoletja.

Tudi

pogosto jo

apostoli, let.

na

po

stranskih

sledite

vse

v

svež,

daljših

severnorenesanšole,

radi

bližine

kolorističVzporedno

prevzame imelo

teh

značaj

sv.

glavne

ki

izrazu

še

za

s

te

XVI.

slike

to

(sl.

svojimi

poldrugsto

Spodnjem

Andreju

te

ga

Koncepcija,

Diirer

primer

znake

se

se

sli¬

kot

koncem

slikah

oltarjev v

Pri

druga

vplivana,

benečanskim.

v

obo¬

svetlotemnega

ustvaril

že

sku¬

izrazit,

renesanse.

svojem

severu

odmeva

Štajerskem.

gradivo Veliko

mogoče

slikarstvo

Karakterističen

slike

predelle,

zdi

italijansko

približajo

je

kot

nekoliko za njo se uveljavi

koloritu

tako

Laškim.

donavske

pridobitvami

sv.

nad

opazovanimi

močno

v

Prav

to

nam

zv.

italijanske

strujo in

karstva

ki

t.

cerkvi

predello

prav

se

sliko

tvori

študiju.

nekaterimi,

efekti

s

Tudi

nadaljevanje

samostojno

okoristi

,je

itd.

ki

kolorizma,

Italije

s to

neko

ki

oltarje

odlikuje

kolorit,

gatenega

nimi

atikah

v

v

Janž).

Katarine

vdelanih

slik

posledicah slcega

v

(Št.

sistematičnem

učinkovit

nji

je

sv.

izrazito

Krstnika

Jezusovega,

cerkvi

krila,

kriči

Janeza

Dravčami

rojstva

oltarja

kot

sv.

šolsko

strujo

so

Doliču

na

23.),

struje,

ki

lahko je

v

48

ozki

zvezi

tipu

sta

Štefan, nega

s

prej

zelo

mev

tega

lane

v

v

iz

Doliču

specielno

ki

nadaljuje

v

ki

koliko

učinkovali

sv.

pri

tu

Uršuli,

Sv.

sv.

v

Rušah

elementi

sredovani

estetske

po

nemški

tiče

benečansko

jem

v

Doliču,

na

Tinjskem

pa

se

da

je

nam

njihov

kulturne kateri

(1670), že

bomo

še

in

stiki

iz

struje

že

govorili.

če

pa

ka¬

okrožje.

z

v

Rojstvu

da

so

sv.

celo

posledica

po¬

pa

se

Andre¬ sv.

Laškem

vodilnih

bili

smeri

Kar s

Italijo.

Žirovnice,

cerkvici

ne

po

ozemlje,

Wolfu,

formalne

svetnikov

mogoče,

pr.

pravzaprav,

jasno,

v

n.

slikarstvo,

alpsko

renesansi.

naših

je

Laškem

je

E.

je

muzeju

pota,

Martinu

Pieta

značaj

politike

v

direktni

vplivane

sliko

zdi

nemško

itd.

v

popolna.

zanima,

sv.

na

videli

na slovensko

Ceciliji,

Katarini,

apostolih novi

nas

vde¬

Rušah

dočim

pokazati

omejeno samo

od¬

poznogotskim

provincialno

Vprašanje,

Pri

22.),

značaja

to

v

škofijskem s

sv.

Pozen

lahko

zveza

enkrat

nastalo

se

so

v

po

baroč¬

apostolov,

klopi

hi

in in

krila

Laškem.

slike

(sl.

v

italijanskega,

beneškega

seve ni

v

pa

je

očividna

Lovrencij

vdelana

vasi

kjer

za

sv.

so

začetek

si

Koloristično

cerkvenih

zmaga

je

ampak

1666

Mrzlave

upam

terem

L

hrbtišče

Ljubljani,

Ne

les,

slikarstva

realizmom v

na

iz

Štajerskem, tablah

značilna

slikana

oltarja

opisano.

Ane itd.,

verjetno, takratne

krogov,

o

49

Sliko, v

ki

dobi

nam

plastika Pravi

prav

te

naš

cerkve

stropu

s

in

se

o

srebrno

leseni

interierji ska

pri

V

stavbah vrši

pri

ki

Srednje

v novi tip, ki

pa

je

k

(sl.

30.).

je

Mesto pri

nam

po

slik

gotiki,

bleščeči

vtis.

S

temi

italijan¬

vseh

smo

v

in pestrih

udomači

kar

Naj¬

ohranil

barvah

v

po¬

angelskih

zlatu

še

so

svojih

konstatirali

posredovanju

Evrope.

dobivati s

zemlji

vzorec

posejane

iz

govorili

obogati

prez¬ smislu

pa

Loki.

v

go¬

renesanske so

nam

Škofji

temu,

cerkvi,

vzporedno

se

laziranih

prišla

v

cvetlic

smo

naši

v

v

kasetah

kiparstvo;

podobno

obokani

v

in

od

poslikanim

samo

ornamenti

oltar

na

slikarstvu,

nemške

in

podeželske

stoletje

katerimi

in

podlago

se

tip

patronirani

interier

sedaj

renesansa,

oblikah,

iz¬

obokom

je

polja

katerih

»zlati«

in

se

med

Gostečem

pa zavzame na

slikarstvo,

izpremenil

figurami

stenah,

nas

ravnim

ladji

je

tak

z

Poprej

glavice,

učinkovitejši

na

v

vencev sadja

v

pri

stavbarstvo

XVII.

cerkvica

(okvire),

slikana

cerkvi

celo

bogastva.

pozlačene

nudi

popularni

Izpremenil

večjega

kasete

še

stropom

biteriju.

umetnosti

markantno

domači

prevzeta

glavic

razvoju

dobe.

ostane

lesenim

na

o

protireformacije

popolnita

tike

jo

ki

začne

vedno

tem

tudi

večji

počasen

pri

manjših

pomen,

prehod

pa

se

iz gotiko

koncem XVII. stoletja nadomesti

I. Vurnik:

Skica

za

fasado

v

Ljubljani.

51

tradicionalnega

Chronovem svodi

so

pravkar

času

da

bi

1.

polovici

izzveni

še

baročne

za

tike zdi

ga

to

pod uvod

je

nekega

napravil

kajti

slavnega

našel

milosti,

deutsche

t i s c h e

und

Manier«.

arhitektonski

tudi

meja

kratne

jasno

popolnega

generacije

v

življenje

in

v

go¬

se

predlog

iz

je,

Kakor

preobrata

primeri

s

za

da

ljub¬

načrt

»a u £

ne

a 11 -

architek-

vemo,

barok,

ki

omenja,

Nizozemske

neu

mi

semenišča.

uvodu

zasnovan

način,

mreži

Karakteristi¬

mogoče

je

Jeseni¬

Labacensis...,

nov

nicht

novi

pri

novo-

renesanse

kapucina ker

V

polagoma

čisto

ljubljanskega

1680

pri

karakteristične

dolgo

Curia

letnico

rotovž,

v

(1683.).

in

trgu

dekorativni

nemške

knjižnica

pisatelj

v

nudi

zgradb.

Križu

preko

kupole

rokopisu

nosi

ljanski

bo

k

hrani

Rokopis

da

razpetih

okriljem

nam

prav

pr.

vsake

dekoracijo.

Starem

n.

živeti

razmerje

za

tako

Sv.

očividni

brez

majhnih

ki

pri

skuša

plitve

v

stoletja

zgradbi

a

O

katerih

v

primer

cerkve

gotika,

reber,

samo

nebroj

XVII.

vedno

lahkih

čen

in

naša

strujarski cah

župne

(1648)

gotsko,

datiran

Še

stavbe,

rebrovjem,

tendence,

Karakterističen

prezbiterij

z

izgledali

konstruktivne

Ložu

najdemo

prepreženi

nameri,

opisanega.

s

v

je

zmagal

tem

pa

okusu

prejšnjimi

je

ta¬

čisto

začrtana.

4*

52

Za

kiparstvo

pri

nas

letje

i

se

tiče

umetnosti v

z

je

Od

približno

drugih

v

ko

se

v

naši

ki

druge

Tvarina,

skoro na

iz

cvetela čiji

To

in

nam

elementih

Zdi

se,

barske tudi

nega

je

so

namreč

v

po

vsi

ki

Ustvarjale so

bile

ni

bilo

in

podobarske

dela nam

občinstva

z

te

obrti nian¬

nobeno

narejeni,

in

kaže

njenih

in

dela

umetnostjo.

je

Nem¬

nemške

vsi

kraja

ozkem

ki

domače

po

—

formalnih

takozvane

ta

jasno

obrt,

in

je

oblik

Evropi

delavnice. o

tudi

stroke^

važnejšega

pričajo

naših

pa

gradivo

raztresene

da

po

razvoj

oblikah

so

estetskem

najmanjših

Srednji

dela

važen

rezbarskega

umetniška

svojih

XVIII.

nov

dejstvo

umetnosti

ki

slikarstvo.

prižnic,

izdelki

to

stika

mesto,

imamo

in

mesto

tiče

na

vsem

nudi

ti

Že

predstavlja

renesanse. lavnice,

les.

te

takrat

ne

in

umetnostne

izključno

sever.

in

in

bogastvu tega

se

začetka

kiparskega

katere

domovino

na

in

in

do

predstavljajo

nam

dobe

je

prvo

omenjeni

oltarjev

njenem

kar

pojmovanju,

nam

kakor

dalje že

na

sto¬

umetnost¬

stensko

umetnosti

in

i

začne

XVII.

vsemi

Stopilo

izvrši

predmetov

vsem

sah,

1620

nebroj

značaja,

dela

dobo

Za

kiparstvo

zavzemalo

1.

era.

med

kvalitete

euvstvovanju cerkvah

klasična

vprav

gotiki

preobrat

Chronovo

narodom.

ga

stoletja,

s

postavimo

strokami

kar

se

naravnost

lahko

nimi

pa

stiku

Kajti

deželi.

brez

To

de¬

rez-

dejstvo takrat¬ sicer

bi

53

si

ne

tivno

mogli

razložiti

razmeroma

pričajo

tudi

o

bezni

do

Kako

visoko

delstvo,

umetnina,

pri se

nam

visoko

veliki

dela

take

stoječih

delavniški

pogosto

zgovorno

kakor

jo

v

izrazu

nadčloveškega

pri

Celju

napela

ude

in

razumljivo

umemo jo

še

radi

pred

rutini

in

na

povzpelo

(sl.

n.

pa

lju¬

in

nogah.

obenem,

doživetja kratkim

ko

ga

taka

je

se

skrajno krčevito nam

dobe,

polne

iz

približuje

gledamo

naše

iz

pr.

do

Čudno

boli

pili

se

čuti

roko¬

V groznem

Agonija

se

to

Križani

24.).

trpljenja

Kristusu.

prstov

dela

dokazuje

Meštrovičevemu

skrčenih

del;

predstavlja

cerkve

njegove

kvalita¬

umetnikih.

je

Svetini

množine

zdi

in

raz¬

ki

smo

čaše.

Tudi

ona doba, doba počasne rekonstrukcije po proti¬ reformaciji, pila

iz

njena tudi

polne bol,

Kdaj

kakor

vpije

boš

nam

te

z

in

o

prezgovorna

na

pri

njih

zgodnji

druga

čemer

so

naša,

je

pridiga,

gre

ki

tvoja

pota?

je pa že

pot?

Formalno

križanju

značajem,

sestavljeni

krila,

dobi,

še

zvezo

jem.

razdeljen

je

Kristus

je

gotskih kot

smo

slikarstvu.

tradicionalno Oltar

Kam

podobnem

pri

dobe

Ta

Meštrovičev

renesanskim

lokom, v

je

krenilo

konstatirali

Oltarji

grenkosti.

človeštvu:

govori

spominov ga

čaše

neprestana

stoletja

pa

doba grozot tridesetletne vojne,

z

ki

jih

nalik

nahajamo

nedvomno

gotskim na

več

slavo¬ pri

markirajo

krilnim dolbin,

oltar¬ ki

jih

54

obdajajo movje.

stebri

V

velika

glavni

scena,

stranskih sploh

gato ske —

vsi

ki

jo

Nič

oltarjev.

bolj

na

in

zeleno.

so

pogosto

v

drugi

barvna

z

(kipi

in

lazurnimi

V

barvami,

preprostosti

formalnem v

smislu

pompoznosti

in

oziru

bogatosti

stoletja

ter

skoro

k

črno

srebro,

rdečo,

gre

renesanse

vin¬

skoro

ornamenti)

bo¬

stran

reducira ali

in

otročiči

XVII.

se

z

ovijajo nagi

ni

v

stebri

pokriti

stebre

polovici

kaka

vnebohod, Vsi

kostanjevorjavo

zlato

prevlečeno

deli

tra¬

navadno

kipi.

bogata

prvi

pestra,

izključno ozadje

obirajo

V

je

glavne

manj

profilirano

Marijin

posamezni

ornamentiko,

še

in

dolbini

arhitektonski

putti.

je

bogato

pogosto

pa

trte,

teh

in

modro

razvoj

vedno

oblik

v

od

večji

smislu

baroka.

Omenim veliki iz

1.

oltar 1628

rečeno v

naj

pri

je

zgodnje lepših

mojstrstvom

je

težko

oltarjem,

ljano

Po

je

svojo

misliti

Suhi

mojster

prilagodil

prvotno in

katerem

in

spomenik eden

je

s

Loki takim

celote

prostoru,

rešitev.

vse

da

Pred

pokrito

figuraliko

naj¬

Škofji

kompozicijo

gotskemu

neiz¬

predstavlja

je

pri

del:

Kamnikom

Jamšek

popolnejšo

ornamentiko

f

nad

najznačilnejši

na

velikosti

na

še

značilnih

kompoziciji

oltar

kjer

in

Primožu

primeru

veliki

konturi

Sv.

posebno

polihromacijo

dobe.

26.),

par

ohranil

nežno

velikem

(sl.

samo

in

z

oko

v si

tem rez¬

ne

55

najde

v

tem

mesta,

se

človek

ljudstvo

tem

oltarji«. tike

Po

se

velikosti

pri

stranski

oltar

po

oltar je

oltar pri

oltar

oltarji

podružnice

primer

tega

Stopičah V

teh

njeni

so

pri

rejših

dalje

pri v

porabljen mnogo so

takrat

dva

Ptujski

v

gori,

kar

v

so

cerkve

ohra¬ sta¬

še

ob

bolj

severni Presko,

Gorenjskem,

je

za

fari atiko

konstrukcije, za

to,

barokizirali,

ob

v

29.)

deli

nad

kjer

oltarja

jima

in

in

dela

primer

oltarje

bogat

čadramski

Velenju,

poznogotske

ki

Bistrici.

28.

drugi

Žlebeh

v

veliki

zelo

27.,

na

Zelo

Bohinjskem

oltar

Ratečah

gotska

ob

jih

je

stranski

oltarji

stranski

Zanimiv

je

so

Pozen,

tudi

lep

fare.

porabljeni

Miklavžu

gotske

kamenita

pa

ne¬

Konjicah

Boh.

(Sl.

v

svojevrsten

tipa

trije

pogosto

Šaleku pri

drugih.

so

Marjete

Sv.

vrh

pri

je

zelo

pri

Zelo

Janeza

oltarjev,

sv.

podružnici

čadramske

mestu.

reliefi,

podružnice

25.),

Barbari

Stični.

pa

»zlati

največjih

slikani.

Omenjam

cerkve

oltarje (sl.

so

v

je

ornamen¬

karakterističen

sv.

Novem

gotskih

dragocene. steni

oltar

zgodnjega

sloga

irf

bogastvu

Bitnju

bogato

oltarjih kipi

in

priimek

Crngrobu;

Sv.

v

primeri

ki

v

zave,

dalo

eden

pri

Bobri

jezeru,

zakaj

Sv. Miklavžu,

Muljavi

veliki

najbolj

veliki

rezbariji

na

mrtvega

in

Vipavi;

veliki

trije pri

najmanjšega

oltarjem

dvomno

bogat

tudi

odlikuje

Podbrju

in

oziru

v

in

kako

pa

sta

cerkvi

na

straneh

dodali

56

dekorativna

lesena

ristično

atiko

in

dopolnili

tako

s

obrisa,

kakor

S

primeri

temi

umetniško lahko

krila,

sliko

in

je

smo

označili eno

pa

nad

jedro

zahteval

življenje

nazovemo

vrhu

zvezdo

gotsko

ga

na

do

naše

važno

slemenom

konturnega

novi

za

karakte¬

okus.

takratno

smer,

popularno

;

ki

njen

po-

Ivan

stanek

in

estetski

narodom, krajev zami, mijo; dukt S

v

ki

z

tudi teh

stilistični

zvez

občuten

in

ozki

našo

in

zvezi

značaj

je

z

naših

kulturnimi

kulturno

Vurnik:

zve¬

fiziogno¬

direkten

pro¬

tradicij.

dobo

razcep,

v

preteklostjo

stoletjih

določevale

Chronovo

sta

umetnostno

zadnjih so

značaj

jo

nastane

ki

v

naši

povzroči,

da

kulturi ostane

hoten XYII.

Sk>asa '

■57

stoletje vini

le

v

izrazita

XVIII.

ske

v

doba

skoro

nemške

prehoda

in

tok

izključno smeri

v

razloga,

naše

bil

za

namreč

iz

do-

srednjeevrop¬

italijansko je

je

kulture

veljavne

ker

zgodo¬

priprava

Protireformacija

naravnala

prostega

gjjias ado

umetnostno-kulturni

stoletje.

zavedno sedaj

naši

iz

čisto

pre¬

protestantizem

Ljubljani.

nemškega vzgojena vpliv

jezuiti,

propagirali

čijo

mladina

zgodilo,

da

njegova

šolah. stre,

so

se

kulturni

bili

v

Ljub¬

ustanovili

šole

humanistično

izobrazbo.

Od-

pa

je

ki

Da

inteligenca

so

sistematično

je

vsa

nemških

pozvani

rastla

se

v

in

protestantizma

ljano in

izvora

bila

dirigirana se

poleg

namesto v

Italijo.

severnega

v

Nem¬

In

tako

nemškega

58

kulturnega ključno

toka,

veljal

krščanske pojavi

od

XVII.

kako

polagoma

izumira,

pa

v

pa

razumljivo

popolnoma

nesanse

tako

pomen

njenih

velja

za

če

umetniško

v

njegovih

glavnem

vplivom letja

izčrpali

čem

pa

V

neposrednih

Jakoba

ljano,

Od

je

ki

je

značaj,

smer,

ki

v

pri

ki in

re¬

ome¬

tradicio¬ nas.

Isto

in

ki¬

in njegovo je

nastalo

vplivih,

sotrudnikov,

nemškim

proti

je

ima

delov

stavbarstvo

(Merian)

javljala

ter

smo

kulturnim

koncu

XVII.

sto¬

druga?

kos

stikih

vplivom.

sta

imela

Chronove

nemške

prežitek

delo,

Ljubljani

cerkev

označili,

slikanju

umetniških

v

tok

krepi.

razvoja

pod

za¬

smer.

direktnim

škanska

ški

se

prvi

še Valvasorja

ustvarjajočo,

V

sv.

pri

da

prenavlja

okviru

umetniških

zamirajočo

njenim

v

publicistično vzorcih

se

zgoraj

označeno

omenimo

nemških

dela

se

predstavlja

zgoraj

se

stoletju

označena

posebno

samostojen,

Jasno

ga

umetnostnega

parstvo.

po

nam

oltarjev,

nalnega

smo

iz¬

protireformacije,

oziroma

drugi

skoro

srednjeveške

močan

XVII.

kakor

velik

do

vpliv.

Slikarstvo,

in

nami

postanka

italijanski

drugega,

med

stoletju

sledovati,

duhu

je

umetnosti

v

direkten

f

ki

pomenjali

Italije,

dobe

dalje

Italijo

Jezuitska

in

stavbinsko

z

sedanja takrat

cerkev franči-

za

Ljub¬

popolnoma

presajen

nem¬

med

srečujemo

in

pri

nas. nas

59

vedno

več imen Italijanov rokodelcev in umet¬

nikov

med

nami.

vrsto

del,

ki

vplivom,

so

ako

naravnost

Poznamo nastala

niso

iz

bila

Italije.

oznanjenja

mostana

Krškem

Kamnika

dovinske z

(J.

mnogimi

eenejšo

iz

ali

To

primeri;

pod

italijanskim k

n.

Zadnjo ki

sta

število

sliko,

celo

nam„

pr.

sliko

kapucinskega

ki

sa¬

večerjo

znani

z

iz

zgo¬

lahko

povečamo

samo

najdrago-

omenimo

italijansko

dobe

prenesena

Sadnikar),

razstave.

te

Vzemimo

Marijinega v

iz

je

bila

naročena

za naše kraje: Tintorettov sv. Miklavž v Novem-] mestu V

ali

Palmove

stavbarstvu

nastopati poljudne nega, in

s

mu

na

vrsta

v

srede

cerkvene

kupolo

takih

Štifta

enoladijne ravnega

je

v

razvoju z

ki

z

Jasno

sledimo,

med z

obokom

polagoma

inteligenco,

gotskimi

v

tem

uveljavlja

potem

pa

reminiscencami

nov

tip

prostora

Novega

Cela

mesta;

sorodna

tega

tipa,

je

ki

je

nastopi

tudi

v

namesto

ladji

času

(Stari

kako

smerjo”

prezbiterij.

Poleg

.J

pridruženega

Straža,

obokom

dr.

osmerokot-

glavnega

važen,

ga

novo

obliki

bližini

Dol.

nadomeščajo

stoletja

v

z

i.

stoletja

kot

Ribnici.

stropa,

lahko

zvezi

podobnega,

strani

cerkve

Ljubljani

XVII.

dobro

pri

poznejšem

v

stavbe

temu

stavb

jih

v

prekritega

vzhodni

označuje Nova

začenja

od

manjšega,

slike

se

trg

pogosto

pri

Ložu).

tekom

XVII.

nov

tudi

že

tip

okus

M

J

najprej

med narodom;

prepojena

severna

-

60

renesansa s

splošno

polagoma kulturno

umetniška,

katero

pripravljali

ki

dajo

prvo

v

vendar

v

okusa. v

po

Prav

poznejši

odločneje četkom

na

grad

v

teh

barok

po

dirajo

novi

znatno

smislu

s

zavesti.

kulturi naroda ki

so

ji

ni

imelo

V

se

tem

tudi

Ta

spa¬

nosijo novega

tudi

prehod in

naj¬

izvrši

za¬

vrtov.

v

in

važna. slediti

umetnost

v

Tudi po

vzorcu

pa

v

te

pro¬

plasti.

tem

času

šel

roko

je

napredkom

najprej

inteligenca

njega

Potom

nejasne

toliko,

uvede

iz

najširše je

doba

dvoriščih;

francoskem

napredek

je v

na

arhitekture

rahle

ta

hišo

napravi

od

neposredno

ne

ustvari

kulturnim

oziru

zdela

za

pa

se

umetnosti

razmerje

mogla

in

elementi

do

čeprav

vzgojena

ji

ki

da

arkade

meščanske

samega

bistvu

meščansko

obdano

splošnim

izpremenila

se

»zlati«

značaj

Prelom

in pozneje

naroda

V

smer,

ravnino

baročni

neke,

bogati

stavbarstvu

napredovalo.

roki

uspešno

najkonsekventneje

sloneče

rezidenco,

Razmerje

-

v

italijanskem

in

prav

tudi

stoletja.

stebrih

graščinske

temeljito;

nastopi

formalnem

oltarjih

izpremembe.

majhno

v

omenjeni

zasledovati.

prestavi

so

posameznostih

XVIII.

ličnih

da

odmirajočo

Tudi v privatnem važne

mislim,

svojem

vseh

toda

preorientacijo

vprav

oltarji,

izumira,

v

narodne

reformacija

da

se

prvič vseh

je

v

tuji

obrnila

do

vprašanjih,

protireformacija

tem

potu,

blagodejne

kar

je

posledice.

61

Vodilni

možje,

hovščina,

meri

eno.

prav

katero

nastopi

med

njimi

deželni

smislu

nega

je

razmerja te

dobe,

pretežni

lokalno tudi

gotovo

nič

Chronu

lahko

in

se

svoje

ta

pojavi.

interesa

za

druga

ustvarjala

še

vala

na

slojev, kajti

sile,

vedno

preobrat

ampak

bili

domačini,

so ki

to

cele v so

pri

mase,

ki

je

in

v

Volja,

svoje

pri pred

pri

patrio¬ živega delo

zavida tej in

dobi to

je

izvrševale, ki

samo

bila

pa

enkrat

in

domača,

ne

je

strmeli

seve

Tudi

lahko

naročila

okusu

Italiji

in

ne

so

nekim

tem

lokalnega

a ,

domače. v

z

monumentalno

bila

so

Naroč¬

vestjo,

svojo

nas

Ta

aktiv¬

cerkveni

navdušenja

V o 1 j

ki

likvi¬

očmi.

delajo

patriotizem

je

bilo

domovine.

katero

umetnost,

bile

slavo

domovino

za

in

doživelo^-

mirno

ki

istega

iz

dežela.

čeprav

niso

res

ožjo

Valvasorjevo,

Iz

je

ni

pred¬

živega

gloriam,

ožje

lokalni

nastane

z

ponosom,

za

sicer

umetnosti.

domačini,

Dei

ki

ponos,

njegov

ustvaritev

do

veliki

nekak

ki

du¬

nastopali,

našimi

rečemo

manj

nedvoumno

važno,

za

v

so

bistven

pred

naroda

meri

se

slovenstva

že

maiorem

generacije

vsaka

je

patriotičnim

ad

tizma

a

dobo

važen

deloma

patriotizem,

kranjstva,

takorekoč

moment

so

med

najnovejšo

dirano

meščan j e,

slovenski, v

plemiči,

maso,

vrste

hodnik

po

z

Prvič

naroden,

niki

deloma

čutili

neke

deloma

tudi

je

vodilnih domača,

jezuitih tem,

delo¬

šolani

kar

so

62

videli ter

v

krajih,

sklenili

Narod

je

in

tudi

na

kakor

tudi

je

bila

se

stropom

in

kronika

svetniških

novimi prešel stoletja razvoju

kakor

se,

niti

in

Prav

sedaj

z

se

ni.

v

se

barvi

lesenim

korov,

je

ki

narod,

stoletja

to

v

so

niti

sprijaznil

začetkom

da

for¬

izpremenjena

XVII.

barok

tradi¬

slonečih

ravnim

kipe

teh

Oltar

ob

udobna,

polagoma

polagoma,

opazilo

v

potovali,

podobnega.

živel

angelskih

po

kedaj,

pompozni tako

bila

in

dati kaj

cerkev

je

oblikami. v

še

šolali

majhna,

bleščeča

oltarje.

zavedajoč

se

udomačenih shemah

zlatu

pokrili

so

domovini

gotovo

cionalnih,

mah,

kjer

z je

XVIII. živem

&3

III.

V

BAROK

olja

po

ROKOKO.

lastni

domačih

stoletja

IN

umetnosti,

močeh,

pod

je

krog

so

risarsko

ustanovili

podjetij, niški

ki

obraz

članov kakor

te

stoletja,

XVIII.

so

naše

ga

ki

pa

operosorum

inteligentov,

in

domovine.

obvlada

XVII.

začeli

celo

preoblikovala

šele

Po

1.

da

vrsto umet¬

prizadevanju

zmagal

v

po

pravi

polovica

osnovnih

barok, XVIII.

črtah

vse

pasti

vse

stoletje.

gotsko,

kar

ljudi.

cerkva po

šolo

predstavlja

Simptomatično

teh

domačih

je

koncem

Academia

korenito

družbe

nam

nagnila

naslovom

organizirani

ustvarjeni

je,

se

je

jih

zunaj

po

več

so

vzorcih

izvedenimi. vsak

sled

nekdanjih

reprezentativne,

moralo v

interesni

oropali

nadomestili

italijanskih

Italijanov

je

nahajalo

Ljubljano

in

na

da

z

ali

V

novimi, pa

pod

mestu

so

preteklega

hiš

vseh

opremljene

z

gotskih

večinoma vodstvom

zatrli

okusa,

prezidali

v

sferi

vsaj

ker

večje,

so

bolj

vidnejšimi

fa¬

sadami. Na

vseh

barok

poljih

pri

nas

umetniškega ustvaril

ustvarjanja

velika

dela,

je

lahko

64

rečemo, in

da

do

najgloblje

moderne

v

dobe

umetniški

najpomembnejša

izraz

naše

domovine

posegajoča. Vzemimo novo

stavbarstvo:

stolnico

pripadali

dvoranskega

že

obstoječi

frančiškanska. ska

cerkev

za

večje

in

n.

že

ravnim

s

Končni ovala

razvoj

s

Med

znane

(sl.

no

gori

42.

faze

pa

pri

cela

videli

na

in

in

na

n.

pr.

če nad

v

v

pri

Cerklje

Iz

na

glavnim

na

od

vhodom

se

z od

enoto.

tlorisu

tipa

dva večji

prezbi¬

spadajo

Ljubljani,

pri

razvojne Šmart¬

Štajerskem ta

strani, zvonik

na

Kamniku

Gorenjskem,

Spozna

pogledamo

v

poznejše

Kostrivnica

ki

prostoroma

manjši

tega

pa

ono

katerih

Tunjicah

.18.).

se

stavba,

obeh

občino,

Dobrovi

manjših.

ga

za

tipa

podobnima,

prekritima zlitja

in

tipa.

naprej

dvema

stavbe

str.

Kranju,

vrsta

zunaj,

zrele

cerkve

Šmarni

z

kupolama,

prostor

farna

tega

razvija

predstavlja

plitvima

deželi.

nadomestila

se

oboki

udomačil

sta

centralna

stoletja

tipa

sedanja

po

poljudnega

prostornega

predstavlja

terij.

ali

kjer

sta

uršulin-

tudi

stavbi

omenjena

opisanega

večjega

obe

in

in

stavbe

Kamnik,

XVII.

kupolami

do

cerkvene

stropom,

zgoraj

odslej

dobila

kateremu

predstavlja

je

cerkev

zgoraj

tekom

se

tipa,

je

jezuitska

tip

cerkev

podeželsko

drži je

ta

pr.

samostanska Za

Isti

nove

Vzemimo

Ljubljana

tip kjer s

že

in na

bomo

karakte-

65

ristično streha

nizke

čebuljasto v

konturi

ovalne

rapidno

na

n.

cerkev

pri

lahko

v

XIX.

da

v v

n.

preko

pade vzpne

primer

Ljubljani, O

tem

stoletju

prejšnjih

ni

stoletjih

pa

farna

grbi

zopet

drugih.

XVIII.

pr.

vzpne

Izrazit

pri

Vzdržal

se

prostora,

se

kupole.

nebroj

stropom.

stol.,

in

in

kakor

pa

se

je

cerkev

je

Za¬ tipu

manj

opisani še

na

daleč

Gozdu

1838 ).

Vendar stroka bistvo vse, On so

glavnega

Stanežičah

rečemo,

ravnim

(1 .

v

Bledu

popularen z

nižje

nato

kamelji

prezbiterij

njegove

sip

nalik

kupole

preko pr.

streho,

v

baroku

kakor je

kar

mu

mogoči

cilju.

po

stora,

razne po

stebrov

namenom,

skupnost

kaj

ta

je

skupna

in

razgibanih.

pogosto

ki

Velikanske

vznožjih

stebrov,

značaj.

služijo

v

cerkvi

in

so

materialu

na

svetniške vse

v

iz

pro¬

in

raz¬ za

presega ustvarile

osnovna

močno

ki

enemu

izrablja

umetnina kar

in

umetnostnih

predstavlja

arhitravov,

ta

štukature

vse,

po

gesta

učinkih,

rafinirano

Glavna

oltar,

da

ustvari

skulpture,

jo

dobe.

mogočnih,

ob

z

pompoznosti

harmonije

jijo

raznih

efekte;

prejšnje

dobi

sodelovanju

ki

svoji

roko,

ena

Njegovo

velika

skupnih

slikarije,

svetljave,

renesansi.

videz,

pod

izključno

mogočnih

združenih Tako

tako

ali

bogati

pride

po

vodi

gotiki

patos,

stremi

strok,

v

ne

točka

te

arhitekturo dragocenih

vse

strani

figure

težkih

sto¬

oblekah,

5

I. Vurnik:

Skica

za

fasado

v

Ljubljani.

67

z

navdušenimi

gestami

in

silnimi

ekstazi

molitve

in

patetičnega

Glorija

angelov

se

je

oltarjev,

kjer

v

Trojica.

V

patrona

cerkve,

po ali

glavni

svetlobi, rdeče

stavbah

ki

prostora,

mestu nega

le

slike

in

in

in s

jih

ta

se

svetnika dobnega; ski

Iluzija

do

v

v

se

svetnice

po iz

pogled

kjer pa

življenja

prostora

ali

robu

in

nebo

je

rumeno

arhitekturo iz

njegove na

prepleta

tem

v

završiti

uničen, resnično

vencih do

in

od¬

oblakov

največje

plava

sprejetje

se

pestre

organsko

slikariji

v

mož¬

pogosto

tupatam

Marije

ali

v

sv.

nebo

kaj

vrše

ne¬

po¬

zemelj¬

trpljenja njegovega.

neskončnega v

z

svetlobi

vrši

spodnjem

(videz)

se

še

zasnovanih

balustradami

kjer

poglablja

ali

po

navidezno

nebo,

apoteoze

skozi

takorekoč

in

sv.

največjega

se

je

plava

bogastvo

oklepa

zidci

oblakih

prizori

nega

z

globine,

Na

ki

del

poudarjen

izrastli

stenah

vrhnji

iz

enotno

njeno

Svod

trudi

pogled

skončne

so

spravlja

steno.

angelov

Duh.

Po

je

ujemajo

da je

scena

zadaj

res-

stopnjevalo

arhitekturo preti

se

štukatura,

zvezo kajti

se,

učinka.

bujna

Pri

oltarji

zdi

je

od

na

oblakih

efekt

prihaja

ti

arhitekture

dolbini

katere

steklo. se

in

v

pridigarstva.

spustila

žarkih

gibi,

pogleda

stereotipni

iz

real¬

tema

teh

slikarij. To

iluzionistično

naravnost

iz

slikarstvo

Italije,

je

bržkone

prišlo po

k

nam

različnih

68

potih,

jani,

so

ker

ki

se

pa

ževali

ga

bili

k

so

so

tudi

in

sunek

se

je

dal

Quaglia

v

prinesli

nam

naši

umetniki

tam

seznanili

ti

struji

pri

Ljubljano,

katerimi

čišek v

Jelovšek.

Ljubljani,

niku teh

in

je

drugih

delom

slikar

na

Skaručini,

ki

je

membnih.

izvršitelji graških

Nemci

in

kranjskim na

in

farni

sv.

in

Marije

na v

nebroj

_znana. -Na

slike

cerkvi

stopnice),

v

v

Gradu

Rušah,

34.

in

Kranjskem

Jelovšku

začeta

v

zveza

s

cerkev

manj

pod

so

nad

slikar¬

so

bili

zveze tu

v

Šmarjem, v

cerkvi

Slovenjgradcu

vrsta

s

slike

cerkve

Bistrici,

pri

po¬

vplivom

brez

Kamnici

Za¬

Grobljah,

farne

Roku

Cela

Kam¬

Prav

kjer

Zanimive

pri

v

v

nekaj

delali

Slovenski

drugih.

(Sl.

cerkve

mojstrov

Sv.

Petra

v

poslikal

kapeli

Fran¬

sv.

iluzionistično

so

južni pri

iluzionistov,

evidentna.

Štajerskem,

dunajskih

Keblju

Julija

stolnico.

ozka

je

in

iluzionizmom.

Konjicah, v

ki

slikar

in

poziv

cerkve

njegova

razvito

na

Važen

Kranjskem.

anonimen,

srečujemo

njim.

cerkev

župne

Jamšek,

Zelo

strani

izobra¬

poslika

je

Itali¬

Italiji

ž

popolnoma

dalje

dosedaj

v

drugi

naj zanimivejših

na

je

na

domačih

Poslikal

delih

Quaglievim nimiv

eden

strani

nas

da

prezbiterij

več

dveh

stvo

je

eni

pozvani,

Sledi mu cela generacija med

na

(sv.

Mariboru

mojstrov

je

Quagliu

in

35.) pa

vpliva

struja

še

po

dolgo.

V

2.

polovici

69

XVIII.

stoletja

Potočniku, (Tržič, XIX. radi

stoletja

karja njo pa

v

v

ozko je

patos.

maknjenja, scen,

predstavlja; žitve

z

nost,

ki

nadčloveški slikarstvo janskega stoletja

in

in

rezultatih

ki

vlada

v

v

v

je

sli¬

in

s

se

javlja

posebnim

te

patosa

veseljem zdru¬

sredi pa

sceno

oziru

veliko

cerkveni

v

je

tudi

sveča¬

duhu

itali¬

XVIII.

svojih

umetniško umetnosti

v

takratno

začetka po

nad¬

premakne

Naše

in

za¬

groznih

bližnje

obraze

XVII.

slik

popolnoma

straši

zavesti

ž

dela

svetniška

popolnoma

z

prav

slikarstvu

teh

ne

milje.

tem

druži

takrat

se

zemeljsko

slikarstva se

je

reprezentativnost,

slovesni

sredi

pomembna

patetična

Poleg

ustvarja

in

ga

v

n.-ji

baročnega

stoletja

ožarja

lastna

vsako

ki

šele

arhitekturi

Tudi

blaženost

umetnosti

jo

v

reprezentativnost

celo

trpljenj.

v

posebno

ljubi

jih

pa

iluzionističnem

platno.

Bogom

človeških ti

Razen

mučeništva

ampak

poskušal

zadnjega

XVII.

Barok

je

Langus,

Mirna

polovice

prešla.

Ug

ustvaril

na

se

nadaljevanje

zaključi

Matevž

zvezanem

slikarstvu

1.

itd.),

nazval

barok

svoje

Layer

Avstriji.

skrajni iz

tudi

Tunjice

tega

najde

ciljih strujo,

Srednje

Evrope. Največji karstva terega

samo

predstavniki so:

že

imamo,

znano,

našega

omenjeni kolikor

barvno

Pr.

je

baročnega

Jelovšek,

zagotovo

skrajno

od

sli¬ ka¬

dognano,

učinkovito

in

70

zelo

reprezentativno

pri

Sv.

Petru

plodovitejši ker

za

je

Ta

med

je

je

je

tipih

in

najjačji 41.),

ki

tipe

in

družbi

je

slikarski

piva

v

rokokoja Ko

v

sredi

je

in

po

in

On

v

svojih

tempera¬ (sl.

žanrske

Cebej.

in

v

ti

Njegov

naj bližji

so¬

Bergant

sta

tone tem

39.,

Prestarju

Četrti

vsemi

pomenita

XVIII.

aranžmaja

domače

Anton

38.).

različno.

Bergant

prosojne

našem

in

ustvarjal

svojem

portretist.

med

lahke

37.

zelo

Ptičarju

italijanskemu.

sencah

(sl.

Tretji,

prve

Vipavec

rabila

ustvar¬

po

v

odličen

značaj

dobnemu

je

realiziral

bil

splošnosti

Fortunat

nam

Naj-

oseben,

učinkovitega

ter

je

36.)

plodovit;

invencije.

Družino

najmanj

kvalitativno

mojster

umetniško

tudi

in

najoselmcjši

mentu 40.

najbolj

sv.

(SL

Mencinger

vsemi

osebne

in

čuvstva

Valentin

bolj

kakor

vsemi

iz

shematično,

Bil

Ljubljani.

med

maso

jajoč,

v

zasnovano

in

odseve

oziru

odsev

slikarstvu. stoletja

generacija

velikih

domačih slikarjev izumre, pokličejo iz Avstrije slavnega

slikarja

slikal

nas

njem

pri

gradu

zadovoljil jenega in

največ

in

živi

v

pretresajočih

baročnih zveze

s

ima

2.

v

po

Velesovem

polovici

potrebi

občinstva

Štajerska

Kremser-Schmidta,

in

grandiozni

istočasno

slikarjev, kranjsko

XVIII.

želji

svetniških

ki

strujo

in

v

je

Gor¬

stoletja

baročno

vzgo¬

vizionarnosti

martirijih.

nekaj pa

in

ki

prav

dobrih

ustvarjajo

brez

so

važ-

—

vsaj

71

nejši

—

nemškega

dobimo v

posebno

dravski

lokalna

kircker Tudi

v

nevidno

prehod in

temelječi četkom

iz

učinek

od

in

Weissen-

zlata

in

v

oltarja

vedno

na

bolj

in

seboj,

spretno

aranžira¬

atikah.

v

prostorni

polstebra, S

prehaja

se

da

trije

polagoma

iz iz

ves

objame

ob

glavni skupaj,

dva

pilastra),

gibanjem

oltar

zapuste

nekako

po

njem

motivov

tako

so

koncu

v

Krila

ki

je

XVII.

proti

skupini

pozneje

tem

Dočim

oltarja

naprej,

navadno

ob¬

velikimi,

kopičenjem

stebri,

za¬

oltar,

uveljavlja

arhitekturi

srebru

z

slemen).

zapognejo

postavljeni

njima.

s

na

stoletja

arhitekture, in

skoro

kontrastu

nadomesti

Trojice

postavljeni

(pogosto

XVII.

ploskovit,

se

na

lazur

začetka

pred

duplini

polagoma,

baročnega

svoji’

prostor

in

kipi

dobo pri

da se v lesenih oltar¬

značaj

zidcev

novo

skromni,

razgibanost

ploskev

prostor

slike

važnejša

A.

barok

okus

stoletja

sv.

stoletja

(stebrov,

pred

delovala

Strauss,

nov

pompozne

vizijami

baročna

so

v

razgibanimi

stoletja

oltar

baročne

Slovenjgradca

je

pomeni

barve,

prvotni

tega

A.

prejšnji

XVIII.

močno

bil

kjer

sem naznačil,

kostanjeve

nimi

bližini

(I.

kiparstvu

izvrši

stoječ

Dobre

itd.)

nas. Že prej jih

v

dolini,

šola.

rodu.

zadaj

eden

ploskve

pa v

prvotnega

na predello postavljenega, arhitektonsko inter¬ pretiranega

okvira

za

kip

ali

sliko,

vedno

72

bolj

v

mere

izrazito

se

realne ob

približujejo

arhitekture

tem

še

značaju

vedno

z

barvo,

pred

seboj

rativne

nov

prehod

tip

(sl.

pa

vselej pa

je

32.).

tudi

ga

v

skušajo

belo

z

držana

sohe.

navadno

vse

v

ustvari

skoro

lesu

so

zorim

del,

vrste: Golem

ustvarila samo

na

Igom

svoji

stoletja

značaj,

31.) 32.),

ozadja

do

po

svoji

dobe^

drži

prav

spretno propada

posledicah v

cerkvah

fantastični

presegajo Naj

pomembnih

in

tudi

monumental¬

stoletja.

zelo

bele

ustvari

še

daleč

veliki

veliki

ki

čisto

kot

prejšnje

po

delih

barvajo

Posebno

prejšnja

(sl.

jih

stoletja

zasnovi

(sl.

XVIII.

se

deko¬

pristnih

tonih,

45.),

ki

nekaj

prižnica nad

(sl.

imamo

arhitektonska

dela

zna¬

velikega

učinkovali

po

revolucije.

nehroj

da

stoletje

XIX.

monumentalni

kar

ki

mi

kameniti

bi

so

nadomesti

barvna harmo¬

pri

temnih

dela,

začetkom

francoske

in

v

XVIII.

rezbarstvo obrti

da

jo

vedno

sredi

tem,

Ker

presegajo

Skozi

s

lesenemu

arhitektonskih

je

a

opusti

naj višje

kipih,

zmaga

doseči

kombinacija

nosti

in

Proti

namenom,

kamenite

ta

kipih

se

kamenitega

kot

Zlato

raznovrstna,

prvovrstna.

ko

ter

dejanskih

pomena pri dekoraciji nija

in

katere

razmeram

izvršen:

oltarja

kulminacije

prostora

tonov

posnemanje je

bolj

polihromacija

prilagojenih

čaja

arhitekturo,

prostora,

idealna

marmoriranje,

sil

portalno

vse, opo¬

del

oltar

oltar

v

te na

Pol-

73

ho vem

graclcu,

Polhovem

v

Dela

posebne

samo

Ptuju,

na

na

Štajerska

kiparske stoletja

seška nam

pravih

obrt

Italijani. v

znanega

meščan

ljubljanski

rotovžem del

in

(velike

angele

in

angele

pri

obrt ki

je

ga

je

večjidel

sila

in

zmožen.

celo

oltarje

Sv.

kot

Te

slemena,

vrste

proti

najdemo,

severu

in

pri

da

Te

ki

itd.

pred

Jakobu

in

umetna

velikih

barv, kosov

antependije,

lesk, skozi

pokrivajo

bil

nunah,

je

ki in

zasledujemo

od

je

in

Kamen

je

samo

raznih

v

k

cerkvenih

vrste

iz

največji

vzhodu

jo

vodnjak

Sv.

zasnove

Ce

kamno¬

takratnih

frančiškanih

umetnost

izvora.

tekom

so

Robba,

pomembnih

zidce

hrani

imenujemo

mozaik

izvabljala

se

imena

marmorjem

geometriške

in

Prinesli

Nikolaju).

vlagala

prižnic

tudi

ustvaril

tabernakelj

italijanskega izdelke,

pri

Puščavi,

pa

nas

pričajo

vrsto

z

mu

pri

v

33.)

lesu

Prancesco

operirala

podstavke,

v

in

v

te

Opo¬

cerkve

glede

(Sl.

Ljubljani;

najbolj

bujnosti

Kranjsko

biserov.

tem

značilna.

cerkve.

Tudi

pred

Dobrovi

zelo

Devico

umetnost.

O

na

in

(v

priznana

minoritske

itd.

pojavi

kot

kamnosekov

oltar

štajerske

obrti

tipičen

tudi

tudi

Marijo

prednjači

XVII.

sta

oltarje

Ruše,

vrsto

veliki

zlasti

Kamnico

Poleg

obstajala

ki

Vuzenico,

celo

naravnost

monumentalnosti

krasijo

zorim

je

delavnica),

Komendi,

vrste

je

gradeu

rezbarska ali

ki

bru¬

ga

je

skozi njene

kompaktno

Italije

ves

oni

74

teritorij

bile

alpskih

pod

stavlja

ta

že

v

stva in

umetnost ozemlju

Kras,

Vipavska oltar

v

rekli

disonanca

Podbrju

umetnostnih v

da

je

prototip,

zgoraj kamna

letja je

s

v

se

43.),

cah itd.). lovice nas

njegov

barve

mnogo

pri

Sv.

stoletja v

kot

lesenih,

XVIII.

stoletje

za

iz

oltarnih kosa

z

stoletja

v

se

potek

sto¬

katerega arhitek¬

resničnimi

Tunjicah

Trojici

rokoko,

Velik

XVIII.

stucco,

in

stebri,

figure).

v

ne¬

marmorja

polovici

dekorativen

prijeten

v

posledico

Slov. oblike

marsičem izpremene.

takozvani

samo

vipavskih oltarjev

bele

oltar

bi

teh

ima

naravnost (vel.

skoro

posnetek

velikih

Sredi XVIII.

cilj

2.

cela

baročni

(marmorirani

čisto in

in

isti

za

še

leseni

zvoku

manj

kar

kamenitih

in

redkost

posnemajoči

oltarji

tektonski,

lepi

kipar^

predstavlja

Istra

posnemanje

sredi

deli

nastopi

glavni

pa

pa

Sestav

kameni ti

rezultat

kamenitimi (sl.

ali

kapiteli,

marmor

in

več

pomočjo

ima

je

delavnicami

teritorij

splošnem

omenjeno

izvedenih

tur

v

materialu,

pozlačeni pomen

kjer

pred¬

lesenega

vrste

pravcata

leseni

pristnem

te

spomenikov.

glavnem

samo

severnega

so

posrednim

svojimi

Zvezan

ki

Ljubljani

Goriška,

dolina,

dežel,

vsaj

V

s

spomenikov

slovenski

ali

vplivom.

rezbarstva.

baročnih

je

slovenskih

neposrednim

benečanskim

oazo

in

1782 gori¬ 1.

Tudi pri

popolnoma slog,

linij,

ki

ki z

po¬

mu

neje

največjo

75

lahkoto

način

rešujejo

najtežje

najbolj

fazi

se

glede ki

narodno rokoko belo

precej

kvišku

zdi,

da

barvo

lahkotno ta

milje

belega

arhitekturi 2.

tip

ali

rad

teh

z

y

tem

s

in

vse

v tja

strani.

predmete masah

do

je

za

stavb,

(v

zgoraj

od¬

katerih

označeni

kameljega

hrbta

absolutne

primer

enobarvnosti

splošni

in

plitvo

nadomešča

bivša

sredi

(vsaj

mnogokotnik

pa

svoji

času

kupolo

obrisom

Klasičen

v

sem

velikih

enotno

v

pa

tlorisu

sedaj za

in

samostanska tip

veljave.

prav

učinek

temnih cerkev

nebroj

važnejše

smo

po¬ že

omenili.

Kiparstvo razvoj

se

oltarjev

deželskih

v

našo

prostor

temne

stoletja)

skoro

ovalom.

Velesovem,

poprej

v

pravilni

cerkva

masah

se

v

podeželski

se

na

Tudi

ozadja.

z

faze

razvija

ti

preobrat,

ampak

lupine

v

nadomesti

zarezal

da

postavi

ki

ga

posebno

svoje

steber,

pride

občuten

tako

cerkve

zunanjščini

prejšnje

in

igriv

voluta.

pestrosti,

XVIII.

navidezno)

Krog

Naš

pride

podeželske

in v

polovici

in

globoko

pa

bijajo

v

je

nemoteno

oprave,

V

nastal

več

cerkvene od

je

gibih

in

beli

kredit

prostora,

neprestanih

V

se

ljubi

ob

na

celo

element,

vzpenjajoča

estetiko.

ne

probleme;

statični

notranjščine

se

gledavcem

statične

tektonski

razvoja

lahko

pred

v

te

dobe

velikih

nadaljuje

zgoraj

monumentalnih

opisani

oltarjih

in

76

prižnicah, in

v

voluta

ment

V

(sl.

manjših

in

bliže

zbirki

Zdi

v

se z

mi,

izrazite,

zaslutimo

čeprav

mnogo

Umetniška začetka polovice pravi,

po

ki

ji

je

jezuitski

vino

dala

po

pa

in

po

racija

XVII.

stoletja

delu,

postaviti

ogromnemu

duševnemu menike

na

intenzivno

stanju vseh

se

pri

prišel

neštete

ta

tako

prehoda

druge

Po

od

pač

je

od

njegove

stoletni

pri¬

protireformacija

stiku

z

domo¬

vsestransko

čas,

sebi

pri¬

verskem

da

lahko

je

gene¬

pristopila

in

svojemu

monumentalne

umetnostnih

nas

pro¬

čeprav

delu

stopnjevanem

mas

k

sloga,

baroka

do

razpoloženju konca

je

in

Potočnikovega,

živahnem

skrajno

sinji

označuje

tem

do

roko¬

Sadnikarjevi

stopinje

začetek

Italijo,

pravljenem,

v

intenzivna.

šoli,

baroka,

tega

našega

stoletja

skrajno

značaj

in

oblik

v

naj¬

načina.

delavnost

XVIII.

ta

roza

1761

slikarjev

tršega

se

dobro

so

tu

koloritu

slikarskem

da

Poteze

prikrojene,

baročnih

pa

lahki

letnico

Kamniku.

da

pri

V

prav

Bergant,

modelaciji

rokodelsko

velikih

orna¬

nobenega

Pač

zavladajo

banderce v

Cebej.

prehodi

sence.

prehod

rokoko

približa

uveljavi

kjer

nežni

sojne

linija

umetnika.

precej

pride

bolj

delstvu,

sicer

rokokoškega

mu

nekoliko

toni,

nimamo

načinu

pa

zavlada

44.).

izrazitega temu

pa

karakteristični

slikarstvu

se

delih

poljih.

nobena

doba

spo¬

Tako

ni

kul-

77

turno

izživela

rekoč

karakteristično

ljeja. še

Koder

danes

kos

ustvaritelj

se

riše

po

oblik

ljubezni,

nebu

postal

s

in

od

in

ga

zvoniki v

njen

daleč

mi-

domovini,

vsaki

katero

igrivi

tako-

našega

pozdravljajo

zasnoval

na

je

znamenje

mogočih

sled

ki

potuje

povsod

vseh

poezije,

barok,

človek

od

strehami

kot

je

je

njen

obris,

znani

s

ki

človeško

bivališče. Kakor stani

v v

pustom sile,

zavesti zadnjih

po

da

Jožefu

so

razkošnih

oblikah

iz

Kar

tiče

spojitev stranski

nega so

ljudje,

naši

do

dežele.

anonimni

stoletja.

Vsebina,

dvomno

odmev

so

spomenike

ki

prvi

in

jo

je

v

je

vse¬ Člani

pokreta,

tujcev,

do

niso

so

rod¬

naročil

posebno

ljudje,

in

v

rokokoja.

Izvršitelji

ki

bili

slikarji

podajali,

čuvstvenega

generacije,

obnovili

zgodovini.

pomena

ki

svoje

umetnosti,

domačini,

rezbarji

raz¬

institucija.

ljubeznijo

posameznih

svojega

pred

ustvarila

z

samo¬

neposredno

iniciatorji

prožeti

skromni

položenja

mase

kulturni

pretežno

zavedali

si

prinesenega

baroku

rodne

poleg

Italijanov, se

in

poslopja, in

so

zbrali

kulturna

poslednje

operosorum,

mesta

bili

v

enkrat

opremo

razmerja

višek v

naši

in

postavili

obeh

še so

cerkve

Francije

Academije

bili

da

nevarnosti

desetletjih

II.

oblikah

smrtjo

se

dveh

dokažejo,

Prenovili

pred

smrtne

več

XVII. je

verskega živel a

so

ne¬ raz¬

ob

ti

78

umetnosti; da

je

ob

zadihala Pa

mogoče ti

z

tudi

umetniki!

tega,

doživel

in

trete,

kar

ki

redko

pa

so

duši;

so

se

značaja

bili

pristne

tipe

Visoko

smo

kulturi

po

ska ki

iz se

do

pa

bil

je

smo

in

oziru

ki

dvignili

je

znal

tudi

kos in

humorjem

ozračja.

po

baroku

k

evropski

predstavnikih

daleč

na

Prestarju

precejšnjim

le

njegovi

Codellija v

por¬

zunanji,

tem

je

najden

imeli

skozi

je

globoko

slike.

v

ki

ki

nam

je

našega

kot

narodu

domačinih umetnikih nasproti evrop¬ ki

danes

gerjem, čutili

in

domačega

in

duši

Berganta,

s

preživljala.

človeku

smo

takratnih

umetnost,

še

in

barona

podal

izobraženstva prišla po

pa

res

prvič

svoje

poprej

človeka

prvi

v

skozi

trdim,

Bergant,

maso

razstavi

tega

Ptičarju

z

Tudi

portret

je

če

naroda

svoji

približali

zgodovinski v

v

položil

občudovali

vkleniti

jo

Posebno

stika

portreta.

motim,

masa

in

je

občutil,

element

preko

ne

umetnosti

umetnostjo

mnogo

Važen

se

na

živijo

med in

zgodovinski zvonika

naše

domovine,

nosti

nam

je

doba,

rekli,

tudi

so

ki

nam

smo

sedanjosti.

tem

času

Pred

še

smo

domače, vedno

pojmovanje še

jo

kot

vedno

tipe,

Mencin¬

Jelovškom

razstavi

masi

bliže

v

nami.

baročno

kot

katerakoli

umetnost

ustvarila

Bergantom

baročnega

da

je

oblike znanik umet¬

bliže

preživeli,

se

kot

skoro

uveljavljajoča

bi se

IV.

LAYERJEVA

LETJE

je

doba

posledice javljale,

a

delavniški

oni

dela,

ki

XVII.

za

in

ki

jo

nas,

petja

in

STO¬

je

v

v

ti

je

dobi

napredovanjem

novodobnemu

—

edina

in je

jo

razvoju

postala

za

podvojeni

veljavno

le

vodivno

v

prav XIX.

kafekzohen, razumevanja

in

poezije

dobo

velja

postalo

masah

pa

pa

obdrži

največ

slovenske

izdelkih

Nesporno

umetnost

širokih

glasbe,

ki

na

v

na

kvalitete

Kar

splošnem

našla

umetnosti

prinese

drugi

velja

merilo.

stoletni

rokodelstvo.

desorientacije. splošno,

produkt

na

dobi,

na

katere

polagoma

kot

občudovali

stoletja,

Slovencem

pri

le

izhiralo

tej

slikarstvo,

ki

nas

nazadovanje

lahko

kjer

dni

revolucije,

izvežbano

sledi

Evropo

odziva

jo

neprimerno

stroka,

besedne

z

tradiciji

slogovne

stoletju ona

XIX.

umetnost

njih

prevzame

naših

pri

za

provincionalno

vlogo do

se

XVIII.

zapadno

bolj

na

smo

in

popolne

meri

so

stoletje,

strani

francoske

usodno

kajti

XIX.

IN

SPLOŠNO.

ledila

mase,

DOBA

ki

in

je

poleg

glasovne

—

ozko

zvezana

kulture.

Temelje

je

položila

ona

80

smer

oziroma

časnih

slikarskih

imenujemo pomenu

z

te

upravičen, stoletja

nejšega mavci,

šele

tu

ne

med

sredi na

bil

katerih

stremljenj

v tem

M.

XVIII.

domačega je

skih k in

v

novim nji

in

posne-

vse,

dve

zamre

v

kar

gene¬

polagoma

in

XIX.

če

do

nosijo

ga

dalje

in

kateri

Ne

od

v

je

pa

stremljenjem

srede

ob

prvo¬

jasno

izražen.

ba¬

pričajo

prezreti v

velikih

francoski

dela.

polovici

jasno

XVIII.

na

Nemcem

kot

Potočnika, generacije

luči

glede

drugi

zvezi

smemo

slikarjev

posebno

v

srednjeevropskega

Sloveniji o

moramo

njegova

ki

vse¬

generacijami

njih,

sodobnosti

stoletje

hočemo

pomen,

prejšnjimi

ga

umetnika

prehod

Pod

najpomemb¬

oziru njegova zveza z

dela.

baročnih

po

s

ki

stoletja,

Layerjeva

delih

nas,

njegov

predstavnik

deloval

XIX.

dobi.

značaj,

vpliv

sem

let

kratkomalo

Kremser-Schmidtom,

vrsten roka

pri

njegove

Važna je

da

sotrudniki

XVIII.

razmerjem

značaj,

J.

iz

zvezi

poseben

najširšem

stoletja.

razumeti

njegovim

samo

to-

navadno

tridesetih

layeresken

slikar

v

v

Layerjevi

ampak

prebodu

pogledati

o

jo

mislim,

razumem

XIX.

edini

do

njegovimi

slikarjev,

stransko

in

kratko

ki

Layer

zato

govorim

Leopolda,

Layer ni

če

formulacija

problemov,

imenom

takozvani

raciji

lokalna

besede;

kar

Layerjem

nosi

ona

tudi čigar

kranj¬ stoletja

revoluciji

81

Da

označimo

ročnim

z

mojstrom,

letnico

niku,

1761

ki

si

pri

je

Podbrezju

skozi

in

ozko

veže

na

ustvarila je

načinu njim

vsebinskih nima,

pač

pa

utemeljene;

včasih

ki

danes

nas

tudi

razpoloženju nov

milina, iz

ki

zbližanja

pomena

jino

zanima

moment,

glega

— ki

še

je

odlikuje

cerkve

na

n.

in

v

bil

v

Dobravi

čeprav

sta

v ž

odsev manj

Posebnih

njegova

le

na

umet¬

koloritu

posreči

delo,

čuvstvenem

poznejši maso

se

javlja

fazi

na¬

velikega

pobožnost

doprsno pri

Po¬

je

nič

katerem

z

da

mas.

občutena pr.

ga

samo

svojem

umetnosti

poljudno

ki

popolnoma

bo

večini

po

njegov

poteza,

ampak

mu

v

temperamentne

ne

se

oči-

Potočnikov

kakor

dekorativne, pa

tudi

cerkve

samo

bujne

po

rokoko.

formulaciji.

razpoloženja

kvalitet

vpli¬

njimi

iz

slike

ki

pod

ž

umetnost,

temperamenta,

izpremenjenega

—

svoji

mir,

izpremenil

Vendar je

generacije,

neki

Kam¬

Potočnik;

stiliziran,

prej

v

gojil

Jakoba

nabožne

v

kompozicije

nost

sv.

neodvisno

prejšnje

je

zveza

prikrojen

slikal

njegovega

je

skozi

je

ba¬

banderee

zbirke

se

vzel

Layerjevo

prišel

omenili

jih

Kranju).

rokodelsko

točnik

ki

sliko

velikim

slikarstva

podlago

slog

si

že

kako

Layerju

pri

sledil

Sadnikarjeve

kaže,

za

(prim.

kolorit

je

smo

tonov,

starem

vidna

ki

podeželskega

nežnih

Nje

iz

nam

kolorizem vom

način,

Srce

Bledu

iz

1.

in

Mari¬ 1801.

6

Tomažič:

]

Načrt

LfcČ N'V

III.

v

za

cerkev

Mariboru.

sv.

Magdalene

83

V

ti

sliki

kakor

imamo

je

stoletje. ražena

postala

Na

v

to

pa

se

o

je

stremljenje prijetni,

v

izlikani

se

klasicizma,

posameznih

primer

v

46.),

portret

oljnatem

znanem je

maknjen

v

po

iz

očividno

^efekte

in

(sl.

naravnost

freske 1.

1772.).

vrsti v

v

je

literarni

vsebini

in

pri

pri

paralelo

je

freskant,

olju

pozna

iz (n.

bil

boječ, jasen.

v

dobe,

je

na

Cojza

značaju

tudi

Ta po¬

freskant-

dekorativne

poteza

je

pogosto

samozavestna

začetku

banderska

Tako

razstave.

znatne

pri

jim

slika

(višek

Kamniku

bržkone

tudi

se

je

vseeno

barona

Kališču

ki

a

to

s poznoklasičnim

Bil

dokazujejo

mlajše pr.

na

druga

Potočniku:

nas

in

postanejo

neka

formalnem

kaligrafično

Da

ki

zgodovinske

Njegova

cerkvi

»izlizani«

Še

čisto

dosegel

47.).

smislu

To

portretnim realizmom. —

iluzionist

v

drugi

kolorit.

portretu

svojem

na

ves

poteze,

slučajih

piščeti

primeren

že

je

s

ob-

generacijo.

ki

lahkoto

občerazum-

obraza

posledicah

javlja

iz¬

izraz

bogati

so

z

omiliti),

velike,

temu

novo

komponenta

sliko

tako

XIX.

vsebina

koklja

in

slike,

za

ljudstvo

srce,

pa

poznejših

za

je

milina

in

zunanjosti

značilne

(sl.

še

ter

po

literarna

toliko

»lepote« oči

je

jih

moralo

nabožne

stereotipna

goreče

pridružuje

vladajoče

v

ki

Mariji

da

poljudne

vpliv

strani

(lilija,

je

ljivega,

eni

poljudne

skoro

simbolih,

razbiralo —

tip

v

nekatere ta na

slog

prvi slike jasno

Gozdu

6*

pri

84

Kamniku).

V

kolorizem jo

je

podredil

prejel

oltarju

v

v

od

pa

umetnosti

posesti

tonu

(ki

v

se

mu

pod

Glavni

ampak

vanje

o

umetnosti

pa

teles

teh

literarno

predstavlja

krivdi

z

zaporednimi

človeku

pri

pisma

o

Leopold ki

zdi,

Layer

je

ki pa,

pri

na

jo

je

vse

vedno

bolj

patetični

ne

se

tip

umetnosti

drama¬

iz

te

vrste

paradiža Boga

zvračajo

tako

lakonično

da

se

povest

tolikokrat

čital.

imenovanih

predstavnik

takratne naivni

kla¬

oziru

vprašanje

je

pa

pripovedo¬

sodobnik-

teženje

tudi

in

je

gestami

čuje

po¬

tipi

tem

Izgon

najznačilnejši

komponentah

bliževala

slik

v

rjavka¬

v

drugega,

da

dogodku,

katere

stvenih

začel

tem

na

se je

klasičnih je

je

genezi

obrazni

Naravnost

udeleženci

dobe,

h

pozneje

obširno

kjer

dveh,

Kranjskem

slik

in

vtisom

tema

drug

vel.

pojmovanje

približuje

48.),

odgovornost

v

izražena

srednjemu

(značilna

dogodku.

ki

pripovednosti

na

ciklu

nekemu

tipov

tično,

sv.

slika

jasno

Novo

izraženo

prestilizirani

Venera).

o

posebno

proporci je

sicističnih

(sl.

pr.

G. Holma v Ljubljani. Kolorit

Potočnik), so

(n.

popularne

sta

umaknil

svoj

Črnomlju).

Nemca.

jasno

polnoma stemu

pri

pozneje

harmoniji,

Herrleina,

udomačenega posebno

je

rjavkasti

elementa

klasicizma

slikah

klasicizma

Št. Vidu

Označena in

oljnatih

prav

te

po

umetnosti

bi¬ pri¬

poljudnosti, baroka

je

posebno

85

v

obliki,

kakor

Schmidt,

in

klasicizma

ki

ga

je

predstavljal

ostal

čuje.

oziru,

je

je

od

Mislim

ne pa

bilo

kakor

tu

se

zasledovati

strani

njegove.

V

je

načelo

literarne

vsebine

pobožne nosti s

je

občutenosti. bila

zanj

problemi

sprejemal mojstrov slike.

že ter

Tudi

sistem

se

uveljavljene jih

v

ki

ga

oziru

je

si

potezo. kot

svetlotemne

nekako

teme

produkt

požirajočo oblike

iz

teme,

črtkanja

s

ozadja

Luč

in

ga

čopičem

karakteristično njegovega

ikonografičnega

za

celo

kroga. in

s

vrsto Za

njegov

Kremser-

slike

iz

da

trga

je

v

vse

slika

52.),

vse

kosmih

rafinirano

Laycr

si v

ki

njegovih

način

svojo

prvotno

skrajno

in

nove

svoje

stereotipiziral 51.

v

prilagodil

do

tako,

poteza.

(sl.

drugih

priborjene

slike,

je

od

ta

slikal

takorekoč

čemur

potrebi

izposodil

svetlobe

mojstrova

prisvojil

je

umet¬

stereotipno

za

je

prikazni,

borbe

temo.

prilagojena način

si

Kremser-Schmidt

obdajajoče

del

njega

si

pomena,

po

je

brez pa

stran

potem

for¬

poljudno

sestavljal

značaj je vprav njegovo razmerje Od

in

je

Karakteristično

Schmidta.

meri

motive

eklektično

tehničnem

potez,

uporabljal.

in

v

hotenja,

postranskega

mučil

tudi

tudi

polni

Formalna

sploh

ni

to

kot izraz novega

mogoče

vpliva

klasicizem

formalne osvojil

Kremser-

direktnega

nedotaknjen,

neverjetno malnem

jo

je

ta

sistem je

tako

del

in

njegovega

kompozitoričnega

eklek-

86

ticizma

pa

čeništvo

sv.

katerega znanih

in

posamezne

V

nešteto

slikarstvo

in

sv.

dobrih

z

je

napravil

postala

sneta

Slovencih nas

ponižal

prav

grob

potrebe. pold,

so

način

pogosto

Vendar

je

takih,

ki

jim

k

Layer

poljudno

potezo

nadčloveških verski

umetnost

Značilno

Brezjah,

Layer

masi

in

ni

njegovi

ki

je

pri pri

pogosto

umetnosti

samouške deli

na

umetniške

napravil

eklektičnemu

po¬

prvi

epigoni,

Leopoldovimi

je,

slika je

njene

rutinirane

kljub

žanr;

kompoziciji

na

naravnost

Muče-

družil

mas.

tozadevno

njegove

med

je

sredi

Eklektično-^

njegova

zadovoljil

napravili

delstvo

šele tudi

vrste

stoletju.

pa

iz

poljudno

najpopularnejša

umetnost

naredili

je

Marija

XIX.

Česar

naše

nekdaj

neke

Velc-

elementi

53.).

pa

iz

več

šli

je

Cranachovi

delo, v

(sl.

širokih

po

so

neko

iz

da

čudotvorna

Layerjevo

z

scen

umetnost

slikah

primer

delih

naravno,

postala je

po

posnete

polagoma

kompozicije

reprezentativnih

da

so

skozi

Brezij

Mu-

zbirke,

variantah potem

njegovo

Stralilove

figure

Dober

svojih

tako

zato

iz

izumrli

Vida

sestavljene

ter

slik

stoletja.

ništvo

v

Lovrenca

drugih

XIX.

karakteristično

Kremser-Schmidtovih

sovega. te

je

cela

Leo¬

ki

so

roko¬ vrste. vrsta

značaju

in

stilistično mehaničnemu podajanju ne moremo odrekati nadvse

značaja značilnih

resničnih, in

v

za

daljših

njegov

čas

posledicah

v

87

našem nin.

kulturnem

Take

sipu

pri

so

n.

(sl.

rodbinskega zbuditi

kjer

pred

približal

v

je,

da

je

na

tu

nadvse

in

jih

je

in

ki

v

celoti,

Jasna

tu

še

pa

je

zveza

novo

z

poleg

v

1.

Važno 1791.

O

smo

jo

ki

značilno

tipe,

motivih,

baročnim

tudi

kakor

označuje

žanr,

nadčloveški

obširne

Komaj

to

pripovednost

idealiziran

človeškega

slik

porabljanje

pa

občutena

je

Društva

srečamo

Vsebinsko

iz

kar

pa

in

je

se

zobmi;

sledu.

sredstev

stavljen je

iz

tako

ni

posameznih ki

last

layereskno

poljudno

žanrskost v

on.

še

svojih

ki

med

čopiča,

Vendar

značilno

prikrojil

je

prešla

tu

po

svoji

Layerjevih

datirana

je

v

Ljubljani.

potezi

svetlobnih

obširna

tudi

in

v

občuteno

—,

mrve

ki

Ljub¬

njegovim

—

teliček

50.),

napoveduje.

barvnih

in

(sl.

z

serija

v

mizi

voliček

dobrih

sodelavce,

se

delo

značaj

pri

zmožen

ali

poljudno

šopom

umetnost

označili

rahlo

si

s

delo;

Lukeža

sedi

stoji

signirana

najbližje

že

sv.

Za¬

malega

gotovo

to

v

vsakdanjega

Marijanišča

Lukež

stereotipizirani

zgoraj

za

pita

iz

je

umet¬

cerkvi

Jožef

napravil

Lukežu

krščansko

župni

ki

pravzaprav

Rojstvo

v

motiv

mase

pa

za

pomembnih

pr.

—

slike

njim

za

tisti

iz

sceno:

značilno

tudi

n.

posesti

volom,

dimenzijah

je

49.)

je

življenjsko

zelo

kjer

zanimanje

simbolom,

sobi,

slike

življenja,

evangelistov ljani,

pr.

Bledu,

Jezuščka

razvoju

kakor pre¬ milje.

slikarstvom,

pripovednosti,

88

je

vonj

ki

se

grude,

mi

ločno

zdi,

odseva

Layerja

kot

da iz

kljub

izvajanje nivo

na

kateri

kljub

dela.

za

predhodnika

!

tem

delu

vdušenja obliki je

ta

naenkrat

se

je

Vzemimo

tipe

skušajo

pomena v

biti

v

med

se

zveni

ki

da

so

za

in

svetega

na¬ v

nas

sličnih

dogodka

je

sicer

nastalo.

v

oblekah

idealizirani,

naravni.

v

vsakdanjim

katerimi

obrazih

kar

lepoto

naravo

tem

z

to

študiral

da

z

in

In

čutil

življenje

pastirjev,

tradicionalni,

je

zbližalo

na

kul-

rokokoškega

življenje

ljudi,

mož

»pastirjevanja«,

konkretno

življenjem

umetnosti

ta pa

pro¬

vseeno

umetnika.

odmev

velikega

dviga

masno

Mogoče,

rafinirano

ki

do¬

značilnega

v

je

gotovo

idealiziranega

ker

dobo

in

dosti

ono,

za

važnega

rahel

za

poteza

delih,

celo

življenja.

še

nastalo

sredstvom

Koliko

vem,

vsakdanjega

je

slovenstva

turno-zgodovinsko

ne

to

rokodelskim,

resničnega,

naravo,

delo

idealizmu

In

prilagojenim

umetnika

je

A

čeprav

vendar

je

ta idealizem bliže realnemu

tipu kot na primer

Mencingerjev.

posamezni

mož,

ki

iz

rica,

ki

stojita

spredaj

in

Posebno

ozadja

ljubko

drži

katerimi

občutiš

nosti,

naj

Layer XIX.

pa je

v

vodi

bi

ovco,

in

kravo,

bili

vse

tudi

in

pastir,

to

so

motivi: pasti¬

ki

kleči

poteze,

vsakdanje

za

resnič¬

izposojeni.

epigonih si

pastir

skupaj,

doživetje

svojih

stoletja

pa

živel

pridobil

po

tja

do

srede

Mencingerju

89

največjo kak

naš

popularnost,

njegove

struje

popularne,

vsakdanje potrebam

z

takratnih pot

stavbarstvu

vse

malih

deželi

in

in

mestih

dobarske

in

rijo

nebroj

sicer

konstantno so

od

pada po

rečemo,

vrste,

ljubeznijo tradicija delske okusa

več da

do

jim

a

tudi

vzame

le

vsaj

del.

to,

baročni

dobi

in

tudi

je

med

ki

v

kdo

po po¬

ustva¬ dela njih

splošnem povzpne če

občutenih

in

ne

z

delavniška

nekaj

roko¬

desorientiranost je

podedovan

nost.

drže

srednje,

kar

za

Skozi

izmed

a

vzdržuje

smisel

izobraženim

doba

kvaliteta

Neka

splošna

celo

tem

sloven¬

ta

se

Mnoge

malo

sedaj

sodelovanju

s

rezbarske,

redko

vcepljen

ozkem

dni

značaj,

delstvom V

pomeni

rokodelstva

delavniško

in

zavedno

generacij,

a

zbližala

zadovoljila

delavnice,

55.).

se

je

#

naših

ustvarjenih

še

da

desorientiranosti.

do

(sl.

solidnosti,

mestoval

in

del,

tem,

poteze

tradicionalne

mehaničnega

slabše

#

pozlatarske

preživele

lahko

kdaj

Langusu.

kiparstvu

stoletje

v

razmer

res

Matevžu

dekadence

XIX.

obstaja

prvemu

umetniku

začetek

dosegel

umetnostjo,

#

V

je

poljudne

življenje

pripravljala skemu

jo

umetnik.

Pomen potom

kar

sicer in

aranžma delo

z

roko¬

in

ubra¬

nastajalo

naročnikom,

umetniško

nado-

fino

\

visoko čutečim

90

duhovnikom, spravljal sisteme, daleč

ki

v

ter

njegova

s

cerkvijo

svoji

elitnosti,

sistematiki

loženje

za

je

je V

in

samezne

obrt;

vrste

vezi

okusa da

in

okusa

od

ki

okus

in

časa,

lepo

in

postala

polagoma

ročniške kroge, zadnji čuvar

ter

na

so

začno

že

za

po¬

lastno

od¬

deloma

hišna

med¬

vzdrževale toliko

to,

zrah¬

vedno ta

pa

generacije

in

roko¬

posebno

poprej

kvalitativno splošna

naša

cehovska

takorekoč

in

čuta

napol

še

ustvarjati;

so

do

še

kvalitete

posameznika;

desorganizacija

smatrala

tudi

prevladovati

generacije

merno,

in

odmirati

takorekoč

obzorja,

začne

vseeno

umetninami.

rokodelstvo

pa,

pridiga,

čuvar

meddelavniške

malenkostni

kajti

bila

neke

razpo¬

doživlja

začne

vzgajati

te

narodne

rekoč

je

delavnice

one

ljane,

ki

pa

kljub

katere

utemeljeno

baročnimi

zvezi

občutju

sprejemala je

ozki

komplicirani

splošnem

posebno

ga

nosilec

govornost

postane

ki

dobi

organizacija,

nivo

tem

kako

umetnost in

jih

zasnovane

Po

ta

in

zavedal,

čuvstvenosti,

pred

Layerjevi

delstva

po

masa

občutje,

generacija V

naloga.

vzdrževala

svojega.

se je

postala

posebno

ga

ki

doktrinarnosti

pobožne

ki

sveže

je

ternata

bistroumno

rokodelcem,

sega

viharne

narekoval

pogosto

mase

delo,

je

bolj tako¬

odmira,

kaj

je

pri¬

zadovoljivo, objela

tudi

je na¬

s čimer je prenehal dejstvovati

kvalitativne

zrelosti.

Tako

jasno

91

vidimo

v

niškega na

XIX.

in

eni

na

toku

okusa.

in

po

tradiciji

ravnovesja sredstvi,

s

podana,

več

večini

ta

dva

umetnine,

ki

prišteti

pa

obliki

umetnikov,

ki

v

prirojeni

umetnosti več

XIX.

kot in

pa

ta

moramo

(Sl.

čas

obvladajo

in

stoletju

umetnosti

ves

ima¬

pomenom

»sloga«.

obstoja

pri¬

zasledovana

jih

ljudski

se

umetnosti

zahteva ali

tudi

nasproti

sameznih

ne

kako

narodu

vsakdanje

nastajajo

provincionalni

Temu

sta

in

narodu

namenom

katerim

tam

pada

ljudske

prevlada

ki

umet¬

dejstovanja,

nivo

njegove

med

poljih

označenemu,

značaj,

nedvomne

veliki

vseli

takozvane

Kjer

uravnovešeni

se

splošni

začetku

nentnemu in

na

umetnoobrtnega

strani

bližuje

stoletju

po

in

ne

55.)

vrsta

po¬

tehniko

in

imajo individualno razvit okus; ti so sedaj nositelji smo

»sloga«, govorili

onega v

vrhnjega

uvodu;

ti

so

toka,

tudi

o

katerem

kažipoti v

na¬

videznem labirintu in posredniki novih vplivov.

Prva

struja

ustvarja

podobarskih Layerjevih v

pri

nas

barstvu soliden cija po

pa

prvi

se

po

polovici

in

njegovo

podeželskih tip

pravkar

nazarenstva,

Wolf

novih

plasti.

delavnicah

v

epigonih

v

zidane v

Kakor

ga

zidarjev, hiše,

polovici

nekdaj

epigonih

in

je

obližje,

neprebavljenih

v

stoletja

ki

kmečke

drugi

deželi,

označenih

dalje kjer

v

stav¬

ustvari

katere

vtisih

drugi

utemeljil

stoletja

gotski

v

tradi¬

zrahlja

iz

zgornje

tako

odmira

92

sedaj

baročni

značaj

med

narodom.

XIX.

stoletja.

nizem, turo

umetnost malim

Baročni

smo

v

že

razmeram

te

v

v

Ijivo

s

svojo

literarno

najboljšemu, nost

prejšnjih

odsevom

vsebino

kar

je

dob;

napisov

tudi

tu

in

kultiviran

okus

Slikarstvo

delovali

pa

se

bomo

na

Celo

XIX.

bi

jih

kolikor

estetsko

barstvu, lica

je

ki

bilo

je

mest,

večja

XVIII.

posebno

poteza

stavljeno

po

in

umet¬ z

umetnostne ustvari

sredstvi.

ob¬

stavbarstvu

in

do

najnovejše

slovenstva. v

cerkvenem

tipa,

kakor

stoletjih

masam

in

ki

imanentno

mestnem

kar od

stran

opraviti

stav¬

preobrazilo

Ljubljane,

večini

gen-

tu

stoletju

to,

na

lahko

novega

v

in

poglavjih,

nit

Tudi

spomenik

umetnost

ustvarilo

označeval

v

v

prejšnjih

razpoloženje.

naših

vsaka

toliko

kaj

vodilno

nobenega v

Biedermeier,

ustvarila

dozorevanja

srečavali

ki

stopi

naslednjih

ni

klasicizmu,

skromnimi

oglejmo

stoletje

v

empirske

razpredemo

kulturnega

stavbarstvu smo

v

kratko da

s

kot

posebej

kiparstvu, dobe

celo

smislu)

imamo

formulacije — obenem zgled,

kul¬

porabna

kulturo

tozadevno

klasicistične

še

nagrobni

kaligrafično

iluzio¬

Solidno

imenom

kjer

sredi

celo

najširšem

prilagojenem

kamnoseštvu,

dobe

istotako,

prvi polovici stoletja

(pohištvo

stoletje

izbira

omenjali.

so ga na Dunaju krstili z dalje

celo

oltar

Slikarstvo

kakor

obdrži

umetnosti

se

tujih

je

zamrla

je

zidalo,

inženirjev

93

brez

zveze

ljeno,

je

in

z

še

imelo

bezen

ustvaril

in

sicer, nas

a

z

nega bolj ki

velike

pozno

kvalitet,

stavb,

izhodi

v

ki

zanimali

stavb

navadno

tujci,

ki

farni

cerkvi

Frid.

Schmidt,

linger

ter

že

Sarajevčan

mestu

in

kventno

več

romanskem vrednot,

je

drugod let

slogih

drugih XX.

ki

cerkev

je

v

drugih

odrekati

izražajo

sploš¬

ampak

se

mas

kakor

Tudi

stavb

stoletja

zidal

stavb.

ni

cerkev

pri

Velika,

tem¬

je

zidal

R.

Jeb-

posebno Union Novem konse-

psevdo-

razpoloženjskih

cerkev Srca

v

teh

Tako

hotel

stavba brez

zde

problemov,

Kočevju

Šmarjeti

nova ki

v

pri

ustva¬

glasu.

in

v

dalje

stoletja

rešitve

na

lju¬

zemljo.

takrat

začetkom

je

z

da

nastopila

širokih

frančiškanska

Psevdogotska

ga

domačini,

vrsto

slogu,

bi

moremo

ne

so

Bledu

izvedena

je

tern

tem,

historičnih

ne

nič

o

ustvarjali

Vancaš,

Ljubljani,

ki

posameznikov.

bili

na

v

toliko

niso

so

o

štiridesetih

generacije,

vztrajnost

pričajo

zboljšanje

jim

in

javne

vezali

koncem

prav

Neštete

govori

znanjem, šele

kateri

človek,

od

sili

in

glasno

postav¬

na

uradi,

stavbe

razpoloženja

voljo

v

in

čeprav

niso

več

že

bilo

grudo,

obzirnost

velikim

nekaj

in

začenja

Evropi

prav

rila

ki

z

je

nalogo.

domačin,

ki

ustvarja

kateri

zveze

šole

sinovska

Srednji

v

svojo

stanju,

Romantika,

in

brez

posebno

žalostnem ni

bolj

vršiti

zgradbe,

jih

miljejem,

v

Mariboru.

Jezusovega

v

94

Ljubljani;

mnogo

dovinskih

slogih

kjer

je

tudi

to

na

smer

in

nega

ali ki

V

ter

in

je

v

brez

za

kateri

ti

po

deželi

sredi

celo

šole,

svojega

vseh

hiše

ustvarilo

mest

z

razmeram Ljubljani

po

je,

Tako

je

šla,

XIX.

stoletja vso

ustvarilo,

malih kar

se

in

tujega,

človeku

nastale

pogosto

kraja

stavbe

in

zraven

stano¬

ni

kar

po

nove

žal

za

kar to,

dele.

zidati

ampak Dunaj

v in

ljubljansko. tiče,

enoličnost tem,

je

delov

bila,

zidala

pa

ne

javne

primerno, sta

je

stoletja kričale

stavbarstva

ob

se

pa

časa

mestih

grozna

deželo je

kot

pro-

miljejem, so

neskladne

potrebam

v

tako

eno

izraza.

harmoničnih

parola

podobno

in

o

mase,

narodno

zunanjščino,

starih,

da

potreb

zahtevam

psevdoslogih

da

in

in

mestih

lažnivo

tako

stavbarstvu

nekaj

popolnoma

Gradec,

skozi

kot

mednarod¬

svojega

bržkone

praktičnim

z

njimi

iskala

o

zna¬

uresničile

zdavnaj

pa

pač

svojem

preteklostjo

bodo

poleg

Zanimivo

s

okolja

mogočih

vanjske

že

ustvarjalo,

odgovarjajočega, v

po

so

svetnem

ki

posebnim

bodo

mode,

da

zgo¬

Napotnik,

pričale

produkt

v

Štajerskem,

popolnoma

smeri

in

je

škof

umetniških

zveze

se

stavb

na

ljudi;

so

medtem

cerkvenem

delalo

—

trditi,

stran

bila

bujena

pa

mogoče

drugo je

protežiral

vsebini

ni

novih

nastalo

takratnih

značaja

njih

je

Kranjskem

podjetnosti čaju

velikih

in

se

je

kar

koncem mrzlost novega, se

je

v

95

isti

dobi

starega

prezirala in

celo

je

umetnostne

mislila,

dalo

dela

teoretska

jeno

je

po

slogovne

ki

sebi.

—

Ta

v

itak

so

postala

s

nosilo

zmota

veliki

različnih

in

kiparstva

najvažnejše. še

vedno

precej

veliki

Kokri nas

(sl.

ni

akcija

v

na

kakor

oltar

neko

bujni

v

do

in

je

drugi

svoje na

kaos

in

pre¬

sploh vsako umetnin

stoletja

povedal delujejo (sl.

umetnost

ali

ustvaril oltar je

veliki

temperamentni

nas po¬

romar¬

italijansko

neke

XIX.

55.);

pri

veljavnosti

Kot

mirnost

značaju

stoletju

veliki

splošne

o

spomini

Postojni

polovici

asketsko

na

do

redko

pr.

povzpel. in

ustvar¬

okusa

točki

XIX.

n.

ima¬

povečala

Logu pri Vipavi, ki

54.);

v

pri

cerkveno in

in

opravičenosti

XIX.

vtisi

za

nikdar

pojavila v

je

dela,

cerkve

delo,

srede

neploden

membna ske

Do

baročni

klasicizem

ozira

bolj

s

sistemov.

že v

delu

bilo

razmerje

sem

delavnic

pa

generaciji

izraznih

uničenje

namišljena,

je

desorientaciji

naravno

podobarskih

in

ne

brez

še

in

kar

opravičenost

pečat

je

neprisiljeno,

Glede

za

je

nadomeščene

katerim

prečila za približno dve

dob

bile

novost

je

doba

popravljati,

pravilnost,

katerem

znake

more

Merilo

slogova

ta

preteklosti

odstranitev

iskra čuvstva,

in

že

starin,

kajti

spomenike

jih

za

pristnimi.

vrednost

nentna

da

povod

dragocenih psevdo

odstranilo;

oltar se

pri

vrste

re¬

barok

stoletja

stanja,

v

se

je

smer

gubanja

96

oblek

v

in

gestikuliranja;

daljši

posledici

Thorvaldsnove masi

binskim nost. v

S

vsak

idealu,

tem,

ljudje

jačjih

ki

je

drugod

sta

tivni

sta

so

v

koncem

večje

borbi

za

pravzaprav

odgovornost dela

ročništvo. država, mnogo merah

ki

ter

neki

ki

je

se

sama

zakrivila

na

to s

in

nas,

v

so

Ra¬

okviru

ob¬

kot

in

bistvu

obstajale

in

trdno čudno svojim

resno

gibanj,

nje

XX.

konstruk¬

vzpostavitev so

kakor

začetkom

organizacijo

žalostnih

stoletja,

tudi

redki

važnih

minimalni

estetsko

Kakor

pri

tudi

organizacija za

XIX.

nova

umet¬

umetnine.

svojem

avtoritet,

cehovska

le

spomenikov V

ki¬

stav-

prenehal in

dvoje

XIX.

v

perhoresciranja

tudi

novo

s

individualno

veljave

domačije.

regulativnih

in

porodil

varstvo

namen

je

časa

neugodnem

nedvomne

pa

Evropi,

do

sili

stvo

ki

prišli

stoletja

v

pr.

nekega

Vurnika

ustvariti

položaj v

tudi

je

temperament

je

obdelavi

starega

n.

cerkveno

reduciran

v

ki

romanskem

za

minimuma,

znal

pa

nekaj

moda

bil

in

po

bil

reminiscenc

dela,

Orisani

nivo

do

čuvstev

čutena

kot

je

kova

historičnih

to

je

temperament

dovljici,

ki

ki

vred

da

kipov

teženja

mirnost,

klasicizma,

formulacije,

slogom

izrazu

bili

potomka

nezavednega

parskem

neko

okusa; var¬ je

njih

starih poprej

kolektivna kvalitativni

orientirano sliši,

je

to

napot

birokratizmom umetniških

raz¬

in

celo

deloma

97

uspešno kega pri

poskusila

regulativa.

nas

le

čijskega

Dočim

je

nekaj

sadov,

značaja

umevanja nobenega njegove

dalo

vzpostaviti

ni

širših temelja,

potrebe

ni

spomeniško

nikdar

krogov čeprav ostalo

avtoriteto

in

varstvo

varstvo

prodrlo še

nam

ta¬

doma¬

do

danes

raz¬ nima

razumevanje

tuje.

7

Tomažič: „

,

*

Načrt

.

T>LEctSK

II. v

za

cerkev

Mariboru.

sv.

Magdalene

V.

A.

SLOVENSTVO

DO

V

UMETNOSTI.

DEVETDESETIH

LET

XIX.

STO¬

LETJA.

dvajsetih nov

človek,

značajem

objel

umetnosti, ni

bil

pa

postal

kulturno v

dobo

ki

so

delali

odlikoval imeli

smo

pokrajine se

je

člen.

pa

radi

že

nam

je

postal

kulturnimi

delavci.

tudi

prav

značaj

so

tako

da

je

celo

zadnje vredno.

pri

nas

gradovih, življenje

spada

;

posamezne

manj

umetnosti

ne

se

posebno

za

svojevrstno

slikarje,

Potočnik

slikali

po

posvetni

poprej

tako

toda

umetnost

njen

osebnih

Bergant

ki

važno

slovenstva

naš prvi važnejši

sicer

razmere

ozkih

nedvomno

čisto

Absolutno

naše

je

in

slovenske

se

To

tihožitja,

miljeja,

da

da

slikarje, ali

let

za

zajel,

stroki,

izvzamemo

našega

tem,

portrete;

vodivni

živeli

on

smo

ti

30

nastopil

delom

Langus.

takratnimi

smatralo

Splošni če

v

po

je

svojim

probujajočega

Poleg tega pa je Imeli

s

umetnik;

tako

našimi

slikar.

je

stoletja

'naslednjih

velik

ncrazdružljiv z

ki

velik

umetnosti

zvez

XIX.

Matevž

vzeto je

letih

v

naš

ki

— so

sredi okvir

100

—

do

začetka

cerkven.

Po

vedno

kot

in

zadovoljil

polno

je,

del

teh

teh

da pogosto

domačo

s

priučene

tiče

vselej

bilo

plodovito

Doseženo elementov kvene

je

iz

ustvaril

s

pa

razmerje to

(Sl.

intimno

da

je

in

ki

čas,

tudi

v

umetnino

do

to

iz¬

za

kar s

z

kot

po¬ ten¬

baroka

uvajanjem v

potezo

svojih

se

umetnosti.

življenja

je

eno¬

je

poučno

propadu

vsakdanjega

tem,

toliko

umetnosti;

naroda

je

57.)

nov

po

kako

klasicizma

deloma

Langus

svojih

vseeno

od

posebno

in

pogledamo,

okornost

do

v

ga¬

sredstvih

bliže

začel

najdeno

umetnine.

kretiziral

jo

to

še

Karakteristično

naslika

žanrsko,

bilo

portrete

idealizmom,

naroda

je

prezanimivo

privlačen. je

se

zajel

ozadje

nekim

se

deloma je

je

svojih

da

je

značaj

ima

je

vendar

domači

če

formalnim

razmerja

denco novo

z

Layerjem

ljudno,

Po

okorna,

zakx*ije

občinstvo

za

spretnosti,

posojenim

z

da

umetnost,

pravzaprav

Že

Langus

pokrajino.

Langusova

ličnost

Šele

slikal

mu

njem

pokrajino,

podčrtava

cerkve

Herrlein

imenitnikov.

tem,

izven

Ob

ohranil

stopa

posvetnim

za

nam

nesporno pa

svojim

tujec

interesov;

takratnih

bil

interesi

Že

smisel

in

portretov

s

potreb.

nesmelo.

pokrajine lerijo

plan.

tudi

nekoliko

sloj

na

je

revoluciji

umetniškimi

bolj

vzbudil

stoletja

francoski

meščanstvo okusom

XIX.

cer¬ kon¬

portretih družinsko

101

relikvijo, boten,

potem

a

že

pa

z

inteligenta,

korak:

z

ki

torej

portret

potezo,

ki

rodila

lepe

kveno delo, v

je

delo

sv.

pri

svoji

v

v

v

56.).

baročnem

vencu

strogi

dobe.

Kadar

otresti

misli,

kreten

slučaj

(in

to

je,

razlikuje

in

da v

je

to

imel

mislih, ga

gori,

pa

kot

in

se

ko

poleg

baročnih

ta od

kom¬ kaosa

razporeditvi,

se

Langus je

plava

svetlobe

tektoniki,

sliko,

pogled

vrhu

obdelujejo

ogledujem

kar od

ki

Šmarni

na

jasni

razvoju cer¬

Langusu

kompozicionalni

Prešernoslovci,

je namreč

njegovo

angelov

Razlikuje

narodi,

realistično

duhu

katerem

romantiku

svoji

—

na

nas

renesanse

nadaljnjem

cerkve

v

pri

dobah

Največje

važen

nastopala;

dobi

sliko

našem

kupola

luči

pozicija

po

velikih

prostor,

(sl.

po

vseli

cerkveno

tudi

je

Duh

baroka

so

je

umetnosti. Langus

v

zamišljeno

največji

v

tretji

katerem v

največ

prvi

kar

sadove.

neskončni

v

s

in

so bili veliki v

uvedel

v

popularni

njem

je

v

slovenskega

tudi

umetnost

to,

Italijani

je

takrat

pokrajini.

dve

pri

sla¬

narave

njeni

Bled,

še

izraz

takratnega

pa

miljejem,

je

delali

Storil

sicer

lepoto

v

vzbudila

cerkveno

zvezal

in

za

sta

zanimanja.

za

domovine

točki

dal

določen

čutu

okolico

pokrajinski

storil

se

lepote

Ljubljana

je

popolnoma

prebujajočemu smislu

da

bi

poezijo ne

drugega

te

morem

čisto

zasnoval

mojstrov):

rekli

to

kon¬ delo

bistveno vrh

gore,

102

recimo

Šmarne,

pogled

na

kjer

se si

okoli

pa

krog

moramo po

na

tretov

pot,

dve

od

škana,

do

je

napisom Langus yerju

je

važni za

med

plan,

daljevala

Ta

in

visoko

se

realističen dva

oba

generaciji.

več

koncem

od

kot

biedermeierskega

se

La-

pastirski

XV.

in

z

Lan¬

slikarstvo

na

V

je že

je

Stroj bil

je

na¬

nečakinja uršulink;

(sl.

58.);

K a r i n g e r.

Langusu

k

manj

vladalo

portretu

učenk

po¬

slikar¬

drugi,

pa

polagoma

idealizma

stoletja

otroci.

Langusova

njega

pri

cerkveno

celo

povzpel

pripadata

Okus

žene

njegovih

je

všlo

slikar

družabna resničnost

pokrajino. delo

božjo

narodnih

vstopilo

zanimanje

započeto

Henrika

bolj

za

v

por¬

franči¬

branil

in

postalo

deloma

22

njimi

je

je

njih

je

veliko

in

kot

Slovenci;

stopilo

portret

precej

dalje

zapadni

zgodovinskim

za

ki

sebe,

na

preko

kmečki

kot

bogataši,

Langusa

pularno

stoji

na

spodnji

#otrok

Rojstva,

nebo,

prvi

vrsto

obširnim

pa

podobno

florentinski

stvo

z

in

v

cerkve

stoji

kurata,

žen

in

odpira

imaginaren,

janzenistom

Šmarni gori

umetnost,

gore

vidimo

Slovenstvo,

sceno

krogu

razdeljeno

idealiziran

v

v

sredi

ti

in

napram

sam.

gusom na

Od

strani

naslonjen

element

je

V

steber

kot

Vrli

njegovem

kmetov, Ob

in

misliti

župnika

ki

nošah.

v

robu

se

hrbte

vizija.

kompozicije.

strani

katero

okoliške

vrši

njem

raz

sledeči

premika realizmu.

od V

103

pokrajini h ar t,

sta

ki

je

zanimanju V

najvažnejša dal

za

lepote

cerkvenem

M.

Stroj,

in

gladki

P.

Kiinl.

sledeče

listično

Voditelj

vsa

je

Po

bil

formatu

v

oljnati

cerkvah

v

numentalen

žive

neskončen kot

oziru kjer

celo

oljnatih

nizma

le

do

pogosto

govih

tu

še

in

je

motivih bila

zelo

in

slikarstvu,

so

podrejena v

so

malem ne

v

slikah; pri

neke

župnih

obsegajoč

ne

vizije,

rekvizit.

prilagoditi

že

mo¬

potezi

stilizira,

izraža

zanimiv prezbiterij

in

ti

jo

toda

od¬

Značaj

poteze

njem,

neobhoden

ljubo in

neugodno

treba

Težišče

Vrhniki.

stran

ali

čuvstvo-

nekako

na

rea¬

baročna

slikanje

na

tako-

bolj

Slovenec.

dela

sli¬

ustvari

reprezentativen

barvno

tam

bilo

in

Langusu

nam

stenskem

mu

sorodni

poln

življenju

skrajnosti;

prostor,

ki

sredstva

je

tudi

je posebno se

duha,

v

koloritu

tem

mož

je

pojav

cerkvenem

tehniki

Vipavi

v

v

njegova

umetnosti

zanemarja

je

zato

Največja

se

je

pristen

izrazna

govarja.

kar

predstavnik

svojem

umetnosti

značaju;

njegove

in

kakor

Wolf

svojem

njemu

pa

pokrajin.

zanimiv

po

kompozicionalnih

njegova

temu

je

P e r n -,

probujenemu'

in

nazarenskega

Langusova.

in

alpskih

W o 1 f ,

umetnost

njegove

naših

odlikuje

obdelavi

po

vanju

se

Janez

zvanega

takrat

slikarstvu

generacije

karstvu

novo,

ki

izraza

Karinger

v

na

nje-

iluzio¬ več

kot

ampak V

tem

Vipavi,

obstoječi

j

104

iluzionistični

svodu. sko

Priznati

rešil.

Wolfova svoji

ki

freski

(Sl.

da

je

stoletja

nalogo

na

mojstr¬

59,)

umetnost

ga

XVIII.

moramo,

pripovedni

smo

iz

že

je

bila

vsebini,

pri

poljudna,

pa

tudi

Langusu

po

in

to

po

elementu,

omenjali,

po

por¬

tretu v okviru cerkvene slike. Dočim je Langus svoje

portrete

posebno, jih

od

Wolf

postavil

nebeških

uvaja

samo.

da

zanimanje

naveže; časa:

narod,

živeti

Vedel

javila

ž

se

ki

njimi

je,

za

je

je

v

da

ločeno

pa

v

ljudem in

tem

je

svoje

v

skupino, kom¬

to

laska,

jih

nanjo

tudi

naročal,

kratke

gori

cerkveno

umetnino

dela

preko

Šmarni

prizorov

naravnost

pozicijo budi

na

potreba

hotel

tudi

življenjske

dobe. Wolf

je

nosti

ustvaril

novo

umetnost

druge

pot, po

prvi

kratnih

brata

pomembnih. izumrla podobno govi

postal

v

Šubica Še

svoj

posnemalci

Ogrin

sta

struje, simbol

se

ter

se

ni je

Layerju, pogosto

kot

križev

stremljenj

struja

Zgodilo

zapadli

umetnosti

podobno

naravnost

ta

čas

Njegova

nazarenske

vplivom in

umet¬

Fiikrichov

umetniških

danes

epigonih.

kot

stoletja,

delo

Wolfovim

cerkveni

cerkveni

polovici.

popularnih

Pod

mlada

šoli

v

tradicijo.

pečat

XIX.

popularno

njegovi

nas.

dala

polovice

to

nas

plodonosno

je

Layerjeva

pri

je ta¬ pri

vzgajala

vrsta

manj

popolnoma pa da

Wolfu, so

nje¬

samouškemu

105

rokodelstvu

svojem

samouštvu,

umetnosti, smeri

in

vendar

si

cionalen

O

zadnjega

—

udomačenih

delujočih

trdno

Štajerskem

svoj,

ali

in

se

Koželj

je

Wolfove

zelo

iz

konven¬

Kamnika.

sporadično

pri

Italijanih,

zlasti

posebno na

v

nazarenske

poleg

čeprav

vsaj

tudi

od

držal

Matija

tujcih,

Eden

izhajajoč

ustvaril

slog

reda.

Kranjskem,

nas

tu

na ne

govorim. Največja Janez po

Wolfova in

duši

in

Jurij telesu

učitelj.

Vse

vala

delovala

in

obdržala ozki

skozi

življenje,

je

njunih

in

stik

sta

izven z

Ena

—

takrat

vladajoče

karske

umetnosti.

Praga,

Atene

torišče

njunega

sta

bila

potomca

onega

sem

govoril.

ostanek slave

je

delavnico popolnoma

Šubic.

je

in

propadajočega Njen

celo

tipa,

njuno

zvezi

delovanje

v

so

s

to

bratov

več

o

sli¬

Pariz,

bile

je,

da

gene¬

rezbarsko

popolnoma

V

druga nosijo

Dunaj,

je

Ta

dvojni

Zanimivo ki

sta

cerkvena

Nemčija

slikarsko

preživel

imena

in

rodbine,

lavnico

grudo.

povečini

delovanja.

vzdrževala

izobraže¬

izrazito

mesta

Italija

racijah

se

njun

zapadnoevropske

Velika

ter

kakor

domovine,

— so ustvarjena za domače kraje, značaj

brata

Slovenca

domačo

povzročil

del.

bila

oba

skozi

čeprav

povečini

tudi

sta

Šubic,

najtesnejši

stik

značaj

učenca

de¬

katerem

degenerirani

dobo,

dobo

in

Wolfovo

v

mladosti

rokodelsko-epigonskega

značaja.

106

Dela

iz

loma

v

dobe

zreli

so nastala

te

v

v

dobi

tudi

tradicije.

noma

študija

še pogosto

Po

svojem

učenec

obrtnik

očmi

kot

Rafael, v

svojih

njega

plete

del

idejno danes

svoji ki

epigon

sočasen

smer

v

v

G o 1

vala

d e n s t e i n

po

delstvo.

svoje Kot

Dupljan,

si

kot

se

zmes

pri

popolnoma dela,

smo

navedel

vseeno

in

omenili.

tradicije

v

ki

so

A.

nastala

za

je

ki v

zgod¬ se

tu

zastopal

Nemec Kurz

smer

je

vpli¬

roko¬

Gosarja ki

iz

je

družil

za

aranžma

dekorativni

z

slog

gotike.

realizem

značaju

Nit

pleteta

nam

okviril

smisel

stopnjuje

idealističnem

posebno

epigonsko

izrazit

baroka

Wolfu

že

ta

samouka,

prav

listične delih,

bi

znanjem

ustvaril

neko

Kako

tip

tudi

pred

kompoziciji

sočasno

podeželsko

tipičnega

omejenim in

na

in

umet¬

(Cornellius),

je

in

klasicizma,

in

a

je

plesti

racionalist,

umetniško mnogo brezizraznejši

v.

jo

lebdi

renesansa,

oblikovno

Isto

ki

začel

mu

tuj,

popol¬

cerkveni

idealist,

nekoliko

okviru

klasicizma

romantiški

in

nazarenstva

naprej.

v

sredstvih

forme

monumentalnih

koloritu

je

de¬

cerkve,

sta

Nit,

razvoju

italijanska

pojmovanju

gradi

tradiciji.

eklektik,

ideal

v

ki

naše

in

popolnoma v

dunajskega

biedermcierstva, nosti

za

pojmovanju

umetnostnem

Langus,

domovine

stvarjena

romantiški

našem

izven

v

njegovega

romantiške

naprej

brata

domovino;

sicer

idea¬

Šubica

romantika

107

v

širšem

smislu

ki

so

nastala

je

ljubka

Narodni talnega

to

se

dveh

XIX. z

detetom,

Važen

pa

še

ki

je

počasni

razvoj

celo

našega

cializma — oblikovni barvne

študije,

naravo,

do

čenosti.

Jurij

Francoskim

drugi

nistična

Janeza

ali

smeri.

solncem

stičnega

skico

od

slika Prvič

v ter

v

v

umetnosti

iz

po¬

kažoč

pretekel provin-

neposredno

v

Parizu

takrat

osvojil

ni

lovom te

v

je

ni

eden

v

rea¬

(prim. Narodni

Jurij,

čigar

značilno delih

narava

narave

prido¬

dosego

šel

jo

s

impresio¬

ciljev

vrste

ki

stik

niti

bila

Ljubimca

je

v

prodirajočim

postal

je

pred

upravi¬

njegove

sredstvo

resničnostjo,

izrezka

umet¬

Šubicev,

eksistenčne

Janeza

Pred je

njune

bodočnost

razpoloženjskih

Dalje

drugo

osemdesetih

bratov

obema

samo

Šubica

popularna

zadihala

bratov,

poteza

galeriji).

in

impresionist

od

lističnih

si

$

Wolfa,

izpolnita

konca

v

impresionizem, povzdiga

realizmom

Čist

in

umetnostnega

prišel

in

sedaj

monumen-

generacijo

samostojne

impresionizmom

bitve.

ki

delih,

primer

je

značaj

napravljene

je

ki

značaja

drug,

za

v

Feuerbachom.

umetnost

značaj,

te

do

Nemcem

Jurija,

tudi

Šubicev

generacij,

stoletja

ima

za

bratov

retrospektivnega

sebno

niti

pretežno

Karakterističen

z

idealizma

stik

Poleg nosti

Madona

pravi

je

sta

zunaj.

galeriji.

polovico let,

pa

z v

delo

pri

zrakom

okviru

dosegel

nas, in

reali¬

nihče

j

j

108

toliko

med

samo

še,

sistem, lago

Slovenci

da

ustvarjen

novili

i skih

vonj

fines.

pred rodne

v

dela

»označili torej kot realizem,

nistično

tehniko

ženjsko vsebino. slika Da

Jurija

pa

je

moralo

pot

temi

klonila

bili

stremljenju

je

dozorel.

Po

je

ki

dolgo

nekako

časom.

se

on

Slikal

pokrajine,

cilj Že

razen pred

zunanja

je

kala

lepote

je

sta

naših ali

šel

Langusovega brezobzirnejše

realizem,

pa

delu

za

duhu,

mu

je

pokrajin,

in

do

resničnosti,

v

in

katerem

v

strani

vsak

drug

Pernhart

sli-

izbirala

po

predmeta.

V

pokrajini:

od

vedno s

I

zanimivosti.

sta

podobno

idealizma

njo

drugi

ali

veličastnosti

razvoj

Franke,

umetniškem

tuj

a

na¬

kompozicije

bil

Karinger

usoda

čas,

na

lepote

glavni uresni¬

med

in

Na

Sodobnik

Ivan

vez

cerkvene

predmetne

popularnosti

portretu

kjer

njim

doživetjem.

je

je

intimno,

portret.

mu

smer

mogoče,

intimnost

in

značilen

to

galeriji.

postati

življenje,

eklektiškoromantiškem pa

grudo

je

svojem

razpolo¬

Narodni

z

pokrajina

izredno

v

bi

z impresio¬

podati

malim

katerih

razpoloženj-

združen

takozvani

generacije,

postal

novim

povel

po

sta

takratne

je

je

pod¬

bratov Šubicev

najprej

vsakdanjim

ga

in

bilo

skozi

za

nam pojasni

Sama

zbližanje

slikarstvo

pa,

čevala,

Najbolje

je

zadiše

prevzet

namenom,

Šubica

bilo

dostopno to

z

in

izraznih

stran

Treba

grude

tujini

možnosti Drugo

Šubici.

večje

predmetno

in res-

I

109

ničnostjo

pa

nine

proizvoda

kot

govega Pred

odseva

še

čisto

derno.

v

realizma, pretkal

a

samo nič

manj

in

doživetij.

galeriji, svoji

ali

po

Tako

čega

godki jo

ne to

tako

narodne ter

da

časa

otožno

potezo več

dogodkov

razpoloženj

visi

v

sta

Narodni

značilni tudi

hladno

vsebinsko

formalni

mo¬

mnogo

kakor

neko

je

francoskega

slikarjevih

strani

in

skoroda

so

istotam

z

obdržalo

reprodukcija

ki

omeniti

po

po

ob¬

ekonomijo stran

strani

in

se

približata

ekspresionizmu.

na

prag

kažejo

V

XIX.

čudimo pot

po in

nove

kali

se,

če

posledice

politične

zbiranja

moči

in

so

se

nam

izvršili do¬

umetnost, od

svoje

dejstev:

revoluciji,

vsta¬

probude

samozavesti in

bodo¬

važni

stroka, teh

videli,

smeri

življenju

slikarska

francoski

dobe

in

stoletju

kulturnem

pojasnjuje našega

nje¬

prikazen

je

vplivi

Doma,

in

elementi

in

delo

osebno,

vprav

stopili

vodi

strani

ker

hotenju

slovenskem

1848

dela,

Kuhinja

razvoja.

kot

svojega

pod

neko

podasta

smo

kateri

naše

z

Slika

takozvanemu

jenja

deloval

produkt

plati,

sredstev

ki

preko

razpoloženjski

likovni

umet¬

in

moramo

njegovo

realistična

in

dobe

ekspresionizma

je

svoja

miljeja

Petkovška

vrste;

je

resničnost

danega

nove

času

Mož

tudi

nji.

zanimivost

postalo

v

v

Jo s.

svoje

svojo

tako

rastla

nastopom

samo

kot

je

v

dozorevanja

letu na

110

raznih

XIX.

kulturnih

stoletja.

poljih

v

»Kranjcu«

venec

Langus,

njemu

pa

živeč

v

drugi

Layerju

polovici

sledi

Prešernovem

Slo¬

krogu,

}M/ A

dve

generaciji

umetnikov

v

stalnem

V

iiifC

in

živem

se

naroda.

stiku

z

življenjem

Vendar

samezniki,

ki

splošnemu

kulturnemu

podrejenimi

še

so

ne

cilji,

pravna, na

svojem

funkcijska

enota.

slednja zvani

to

šele

tvorijo

ki

bi

generacija,

impresionisti.

jedro

po¬

lastnimi,

kot

polju pa

z

dobe

deloval

ideal

katere

priznani

sloja

okviru

posebnem Ta

prebujajočega

naroda enako¬

avtonomna

uresniči tvorijo

na¬

tako-

B.

IMPRESIONIZEM

IN

NJEGOVO

OB¬

MOČJE.

N

astop nas

se

razvojem nom

in

razvoj

je

izvršil

moderne

Cankarjem Literatura

XIX.

stoletja

probujenju podrejeno sedaj

propagira vemu

rega

sama

na

svoje

vmešava

bistven

in

postajati

—

kulturni

činitelj,

vse

obleče

v

se

v

z

in

njene

ni

eno

Evropi, s

tako

prejšnje,

mas

u metnos t.dobi

tudi

del

besedo

samo

no¬ ne-

kate¬

začenja

samostojen

človek, del

ki

ji

doživetij

umetniški

pri

cilje,

temelje

življenje,

mejah

je

na

konca

vzgoji

stavi

pa

in

Iva¬

samostojne

in

svojih

zaporednost

razvoja

in

javno

oblike,

Razvojna

faza

in

najvažnejši

sloj.

zapadni

od

nastopa

umetnik

usmerjen

ostali

se

enakopraven

bitje

v

ideje,

okusu,

postane

organiziran,

zavesti

naročila

z

Župančičem

osamosvajata;

preneha

pri

nastopom

poezije

umetnost

narodne

ozira

posveti

z

stalno

estetskemu

prošena,

paralelno

Otonom

in

razmerje

brez

umetnosti

slovenske

in

čelu.

moderne

stan

premišljeno

nas

ista

da

izrazitostjo

se

kot

v

vsaka

udejstvo-

112

vala

kot

smo

za

tako na

drugod;

tempom

neke

stanja

vedno

faze

primer

glavni

k

nemalim

preostankom

sti

jena), v

je

je

bila

prešel

Franke.

in

vprav

Isto Jurij

posegel

pod

je

čeprav že

je

je

v

Parizu

je

prav

za

delih

sedanjost druge

zopet

oživela

naš

na

Šubicih

te

skupine

tem,

po

da

je

pleinairju

drug

v

pa

Parizu,

privlačnejši Ta

Ivane z

prehoda

pri

s

vrste.

tudi

umer¬

pleinairist

Jurijev

doteknila

pozno

vplivi

z

imenovani

od

izrazitejši

Petkovšek,

omenjenih

je

križan

za

že

impresionizmu

Še

postal

prikazen

se

francoskimi

lovom).

mogoče

ki

od

čuvstveno-

pravega

je

onega

zelo

konštatirali

je,

približal

brez

je

prehaja

vedno

realizem

smo

najbolj

(Pred

nas

Tipična

cepljeni

ki

in

Taka

Realizem,

nas

da

zaostajali

romantične

pri

pri

impresionizem.

romantiko I.

impresionizmu.

(četudi

ta,

pleinairizma,

problema,

realizma

pač

absolvirali.

našega

slikarskega

je

nekoliko

hitreje

usoda

vzrok

po

smer

se

Kobilce

in

Ivanom

Vavpo¬

tičem. Direktne ki

jo

pač

označujejo

pa

zunanja,

prijatelj svojih zveza

duhovne

naših

ozko

v

na

postanka

zvezana

z

s prejšnjo in

kolikor

brata je

generacijo, Šubica,

bil

Wolfov,

njega našega

Monakovim.

Ažbe,

čeprav

umetniški

sta

in v ta

značaj.

impresionizma Tam

ni;

učitelj

impresionistov,

učenec

vplivala

Zgodovina

Wolf

prvih

začetkih ni

zveze

je

končala

113

svoje

študije

derne- 1 1. je

Ažbe

prišel

v

venskega pič.

je

postala

umetnosti

desetih

se

je

vežbališee

v

Drug

za

nekaj

časa

drugim

ne

v

nekaj

Zelo

razširjeno

šola

ni

dober prav ki

je

samo

bila

učitelj, nič

sta

šele

je

že

in

čisto

po

iz

Jama.

proti

Ažbe

je

za

ognjišča »Save«:

je

Monakobila

da

je

isto¬

učitelj

; Ažbe,

od

, oče

ker in

on

bil

enoten

umeten

koncu

svojega

je ni

stremljenj,

prinesla gojil

ni

akademije,

Jakopičevi

novih

te

njegova

priznana;

izjavi

domovine

in

Kobilca.

nastopal

zadovoljiti

devet¬

vsaj

člani

napačno,

napol

vstopil

v

tja

šoli,

tolerirana

vendar

nakovskTtradTmji je

pa

celo

mogel

jih

Jakopič

To

del

zbirališče

kluba

mnenje,

revolucionarno bila

ampak

prišli

Iv.

Ta

impresionizma.

impresionistov,

nas.

je

Štern en, , V

gdč. je

šolo.

postala

glavni

in

je

najmodernejše

stoletja

Ažbetovi

časa

naših

nič

je

impresionizma

časno

pri

so

poznejši

četudi

prav

šola

da

velik

Vanjo

slovenskega

Grohar

glavnih

vežbal.

prejšnjega

slovenskega

struje

ta

sil

kajti

slo¬

Jako¬

lastno

svetovne

nji

takrat

nagovorili,

otvoril

mo¬

voditelj

Rihard

znamenita,

in

letih

ama,

in

naše,

Vesel;

poznejši

Ažbeta

poznejše

Jakopič

vem,

so

atelje

starosti

Ferdo

impresionizma

voditeljev

tudi

1890

Monakovo

večji

šola

L

in

Prijatelji

najel

J

okoli

s

čisto ton

seboj v

mo-

slike

življenja

8

in v

J.

Šubic:

Risba.

115

/

zvezi

s

barvo

svojimi

v

ristična

Narodni

godka,

Osnovi

čigar ton na

moči

edino

šoli.

za

uporabljal

—

poteza,

v zvezi

ustvarjanju lagal tako tnu

za

ki

je

je

s

tem,

gotovo ali

v

uglašeno

tem

temo.

je

imel

delal

Ažbe

že

polno

študije, v

sebi

vselej

gotovih

je

tehniko,

pomemben

manj

v

vedno

je

Ažbe

na

je

v

svoje

nezanimiva

—

na

vse

sicer

Snoval

ni

v

slučaju

kar pripoveduje

važnost

več

je

posvetil

realizacijo

visi

do¬

študijah

mogoče

bil

bil

pri

Jakopič.

izredno in

je

prišel.

model

pomoček

važna

glavi

ki

pomembnega,

s

in

Karakte¬

do¬

podanje

slikal

V

je

iskati

občutje

reducira

katere ni

ne

svetlobe

malo

izvršitve

kot

se

borbo

dobi

načrtov,

barvno

in

vaja«,

Bistveno

četudi

začel

smislu.

»Pevska

galeriji . 1

zreli

do

zanj

nekega,

enoten

učenci

impresionističnem je

živetja

nekdanjimi

o

zasnov in

ne-

svojem

po¬

delo

kot

teoretik.

virtuoznost

in

samo

dalje

na

a

Cilj

porabe

čopiča. Temperamentna

nakovski

1

tovariš (Ferdo

Reprodukcije

impresionizma

albumu po

se

tu

skoro

in

omenjeni

njegovih

Ker

nemogoče

na

material

del

trabantov

je

zadovoljivo

ta

del

ki

da

mo-

je

pre-

slovenskega

so

umetnost,

jih

opozorilo,

za

Ažbetov

Ves^l,

moderna

galeriji.

omejujem

nazorni

je

karakterističnih

Slovenska

Narodni

večini

osebnost

brez

zbrane

v

izdanem barv

po

reproducirati,

dobi

mojega

čitatelj

ves

poskusa

publikaciji.

8*

v

116

živel

vso

deluje. še

ni

dobo

Tudi

narava jih

in

je

Tudi

se

in in

on

barvni ostal

v

je

je

v

v

rad

v

pogosto

rad

Veselovi

moment,

iskateljska

že

v

svo¬

impresionizmu

iskal

vsaj

razpoloženja.

deloma

izpreobrnil smislu

so

svet

in

na

srednosti

narodo¬

sploh

Jami.

Mik

in išče

slikah

v

tudi

in

bi

patino,

je

še

veliko

literarnega,

skoro

Karakteristična usoda,

Belokranjski

svatba;

pokrajinske

formata

—

doživetja

v

tega

naravnost

popol¬

dela

poleg

te

portretov ustvaril nebroj

tehničnega

je

značaja

svojih

tem¬

mogoče

romantika

impresionisti

Kranjska

razpoloženja

generaciji

tehničnega pri

Kot

starih.

ga

impresij

manjšega

narava.

človek

nasprotje

Umetnikova

razen

je

pa

izključevali.

in

čislih.

svoji

umetnosti

ki

del pa je

Razen

je

v

vsej

dosegel

občuduje

srednih

bil

obliki

naravnost

impresionističnem

zunanjostih

Osveta

bil

skozi

slovenska

Njegov

naravnost

so

je

da

visoko

tem

to

tem,

pozneje

življenja

noma

in

vedno

čisti

eksperimentiral;

delih

pristno

najjačji.

jo

je

v

še

ves čas pri impresionistih kot prijatelj

je

vega

mu

skozi

veliko

tehniki

perament

V

je

svetovavec

Vesel

'ki

teoriji

monakovskih vsaj

in

impresionizem

V

On

soroden

k

zanj

obstajal.

nasproten.

impresionizma

teh ali

lepote,

pa

se

kosa

z

pust, vrste nepo¬

navadno

radi

onega

za

nepo¬

naravnega

impresionisti.

učitelja Ažbeta

in

teoretika

117

in

eksperimentatorja

slovenskega gantini.

impresionizma

Jakopič

Jamo

že

narjih

slikarstva

nista v

v

prišla

do

umetnostjo posebno vzročila

in

Pojmovanje

ga

finost grešal;

in

toda

po

kakor

ga

deluje

in

optičnega

vse

ki

da

je

ni

s

čistega

sprejema mu

skuša

značaj

vtisa. je

mogoče

Pri

ker

kakor

ker

tem

podobno teoretične

se

je

pri

pa

reči,

so

po¬

da

se

sklada

Zreli

slo¬

nikdar

vtisa

je

našel

Nemcih

neki

ne

na¬

mu

tu

ampak

je

je

Francozje

stremi

ugrabiti

po¬

(slika

da

mogoče

oko,

nanj

nemškega,

francoskim.

naše

z

slovenskem

od

neposrednega

raz¬

galeriji).

popolnoma

ne

Šele

in

njem

zrelem

mah,

ž

dolgo

na

Groharja

nanj,

jo

pa

razen

Jakopič,

temu

značaju

razpoloženjski

zreti,

prvi

sta

seznanil

je

pri

Se-

njimi.

je

različno

impresionizem

podanjem

pri

impresionizem

svojem

venski

na

kljub

ž

materialen;

eleganco,

slovenski

je

in

revolucio¬

da

Narodni

učinkoval

grobo

osvojili

ki

na

pripoveduje

preveč

pa

v

precej

odurno

o

videl

se

preobrat

naloge

katerem

zdel

vplivala

Pomlad1

impresionizmu

ravnost

pa

Segantinijevo,

učitelji

kako

stika

Jakopič

prej

bili

Francozje

Francoskem,

je

še

popolen

Koprivnik

o

na

jih

močno

so

sanjala

direktnega

Secesije;

pa

pripoveduje,

Ljubljani

Monakovem

stavi

Vesela

za

narave, ga

pre¬

bolj jtrajen

oni

hipnega

smemo

francoskemu eksperimente

pre¬

predelal in

je

v

118

tem

pogosto

rezultatov. ričnega •

letnih

prišel

(Prim.

ravi, in

Nekako

kar

samega

za

začetka na

javljati

naravo

izbira

in

sta

ti

podaja

slikarji

to ne

naravo,

od

dlje po

katere

mnogo

kjer

v

časa več so

slik

in

sicer

ampak Tako

Jama, in

ki

teoriji)

in

jih so

iz¬

pred

odvisni,

slovenskega je

opa¬

impresio¬

delali

toliko

teh¬

umetnika.

dela

praksi

se

pri

mogla

nujnosti.

tednov;

ker

se

študira,

študirali

bili

od

iskanjem

rokopisu,

Jakopič v

tako

direktno,

notranji

nedokončanih,

bi

sebi;

kopira

mo-

kakor

predpogoj

sodelovala

na¬

slikarjeva

plan

predmet

je

po

z

posameznega

(posebno

motive

ostalo

na

on

impresionizmu

osebnost

vtis

je

potreba

bil

nadomeščen

jače

si

prva

je

slikarskem

—

včasih

nizma

narave

in

Jako¬

neposredni

slovenskem

po

delovali

je

v

vendar

najbolj

svoje

vtis

impresionist

pred

so

značaj;

predeluje

—,

in

naravne

napram

impresionista

individualnosti

nizma

stališče

impresionizmu,

in

sili

nujnosti

mnogo

zuje

po

notranji

predmeta;

samo

Slovenski

dnevnih

Rihard

stran

razpoloženja

absolutnem

atmosfe-

postal

njegov

stopila

raznih

tudi

svoje

optični

potisnjen

nični

je po

je

določa

fiksiranja

ob

zato

pojasnil

mentani

je

in

vodiven

zgodaj

iskanje

sorodnih

itd.)

Najizrazitejši

pič.

presenetljivo

razpoloženja

časih

izbire

do

da

impresio¬

med

delom

119

izgubilo

prvotno

zanimalo, merje

in

razpoloženje,

se

napram

ni

naravi

presionizma;

več

predstavniki

so

k

njemu

in

rezultat:

cije,

še

pa

je

do

pred

ga

po

ali

da

enotnost.

Za

karakterističen mu

je

bila

stkanega

iz

Impresionizem,

teoretično

smer,

sugestivnega Ažbe. razen

naravo,

mu

na kot

in ki

je

več

problem,

utelesiti

teorije

temeljit delo

v

hotenje Janez

pa

se

za¬

mi

Krst.,

naravnost

razumel

momenta,

ki

umet¬

zagotovimo

Sv.

je

rešitev.

svoje

koncepcija jo

skopimi

razpoloženje,

tako

njegov

ki

s

popolno

Jakopičevo

velikega

luči

je

bi

gledane

potreben

pa

glavno

značaja,

impresijo

je

iz

je

reproduk¬

popolna

spominu;

da

skoro

razpoloženje

logično

se

začetka

Zanimiv

mojster

obstoji

ali

praktično

nazadnje

manj

naravo,

pred

od

naravnost

da

po

niso

Jama.

nazora,

spominu,

že

im¬

njegovi

njega

in

ne

prišel

doživeli

literarnega kot

več

glavni

okoli

gotov

raz-’

slovenskega

vsi

postal

katerega

ustvariti

želeno

kjer

je

slikarje I

Opisano

zavedela

poda

nazadnje

zdi

Jakopič

je

ga

hoče,

Jakopič

nini

se

če za

os

ga

barvno

le

študij

si

cilj,

sredstvi,

smo

če

svoj

narave,

ampak

je

manj

sta

Jama

vrnilo.

zbirali

preračunjeno

ki

treba

se

Najbolj

teoretično

dejali

ali

razvijali,

osvojili.

več

ki

samo

simbolično

barv. si

je

imel

sebi.

Saj

tehnični

tako

ustvaril

nedvomno smo

že

učitelj,

ne

trdno

malo

omenili, ni

da

zmogel

120

dati pa

svojim se

je

učencem

proti

vplivom

tona

sionističnem

Vesel

ustvaril

bi

mnogo

obsega,

ga

lahko

Prav

do

nas

v

mujem Jakac

mu

išče

svoj

je

svojim

presioniste pičevem

časa

delih zadnjo

iskal

zneje pa

smislu,

in

kar

epigona

je

da

bil

najizrazitejši

in

faza

v

naše

in

po

mogoče

(slika

ne¬

ki

im¬

Jako¬

Grohar

je

res

in

nekaj Po¬

opisanem

postal

Krompir,

Jakopiča

v

vtisi

vtisa.

v gori

zastopnik,

vsi

neposredno

za

individualno

poleg

poj¬

impresionizem,

se

edini,

deli

pri

kolorizem

Zupana

neposrednega

čisto

imeli

predmeta

on poglobil

Snopi)

na

impre¬

segantinijevskimi

dobo

tudi

zadnjimi

Delo

njegov

se je

vtis

bil

med

čistega

čeprav

svojimi

je

in

manj¬

razpoloženju

prehodna

zatrdilu

nekaterih svojo

samo

smo

je

Teoretični

čopičem,

vsaj

resničnost

pritegnil

njegovega

in ga

je

teoretično,

Tratnikov;

trenutni

da

umetnin

kar

svojem

slučajnosti s

je

vplival

po

impre¬

impresionist.

vse,

kot

v

aka¬

narave

neposredno

dobe

krog

pod

od

tudi,

do

priznal

vsak

Žmitkov,

samo

fiksira

za

zavidal

soroden.

njegovi

in

katerih

naravnost

dvomno ki

za

pomembnega:

Vaupotiče v,

smo

pokrajinskih

najnovejše

sionizem

ni

pač

življenja

barvnosti

razmerje

tega

iskali,

obrnil

omenili

svoje

so

svojega

porabi

smislu;

četudi

kar

stremljenj

k

revidiral

dejansko,

šega

koncu

njihovih

demskega

tega,

in

s

skica Jame

121

V

našem

coskemu je

impresionizmu ali

osebnost

vsakemu

jačja

harmonije,

ki

umetniškega stveno

in

Temelj in

str.

njen

na

v

je

si

je

vsakega

vsak

krog

i

k

Iz.

bi¬

izmed

tehniko.

umetnikovi

potu

dosegi

postalo

inspiracija,

v

po

da

duši, vidni

realizaciji. Cankarja

vir -, svet

(Prim. Obiskih

59.)

držal

iz ožjega krožka impresionistov,

-si

največ

je

šolal

posebno

v

je

v

precej

dalj

časa

tiče,

je

bolj

akti

n.

se

pr.

v

so

tem

tudi

podani

s

smeri

kot je

skoro

tako

ob¬ ker

ostali, njegov

čopiča,

kar

ki

je

brutalna,

rafiniran:

nobeden

že

značaja;

poteze

najbolj

oziru

ozračju

včasih

M a t e j

deloma

tehničnega

in

vsemi

to

Dunaju;

sile

energična

med

splošne

drugem na

konstruktivne

izredno

okviru

samostojnosti;

impresionizem

da

mu

fran¬

izkazalo,

poteza

snovni

je

izjavo

S t e r n e n,

se

i

podobno

teženje

izberi

moment

pomoček

Četrti

se

osebni

izbral

Jakopičevo

teorije;

neizbežna

umetnosti

glavni

samo

je

je

drugemu

ustvarjanja,

po

umetnikov

od

se

njegovi

materialnostjo,

ne

more

meriti

ž

njim. Od

imenovanih

presionistov nost

zase.

razito, kar

štirih

predstavlja

Vsak

si

iskanemu

odlikuje

^.žbetom

glavnih

vso

počenši,

je

vsak

slovenskih izrazito

priboril

namenu

dozorelo

generacijo, tako

da

tudi

z se,

oseb¬

prav

iz¬

tehniko,

Veselom kar

im¬

se

in ob-

f

122

vladanja

sredstev,

nobena

pred

doba

pa

svojega

nega

je

k

čemur ob

delu

napetja

sil

skupine

v

predmetov življenja

v

izključuje

še

Sternen,

v

kakor

poezije

ki

ni

v

živi

izraz

se

njegovih

koncu

za

čimer

najbolj

pri

in

močen

pajčolan,

ab¬

stkan

je

Zeleni

nas

nepre-

samo

ali

in

Poezija

tako

je

njenega

pa

veličine

dela.

tega,

s in

narave

drug

intimno

raz¬

Lepota

pogledu

vsak

rečeno,

je

proti

dal

kot

galeriji

izraz

tako

je

tem

poet,

za

priroje¬

vsakdanjih

enoti

bistvo

sveta

povečini

samo

je

nost;

je

ji

kos

posameznika

Jakopič

Narodni

Jama

bori

tudi

luči:

lep

se

motivi.

postajala

ki

kosati.

najsilnejši

njegovega

gledanju

tudi

Grohar

kretnji

Grohar.

in

pajčolan

je

njim

nenameravane

je

življenja,

v

barve

košen.

—

vsebina

stremel

več

nji

Muren,

soluten

giba,

pač

zgodovini

gledanju

dal

tiče,

svojega

nepremakljivi

v

kmečkega

naj

narave.

je

ž

podal

bistva,

delovni

ter

more

doživetimi

trenutnega

izraz

ne

monumentalnemu

svojimi

se

do

dela

umetnostni

toga

notranjega

pojavov,

mik

poleg

razmerja

vijal

iz

naši

impresionizmom

Vsak

je

v

virtuoznosti

z

naravo,

element

in

razpoloženja, malenkostno.

bori

za

delih,

material¬

je

pa

tem

resničnosti.

Opisani lahko

značaj

smatra

umetnosti,

in

slovenskega za

izraz

sicer

prvi

impresionizma

naše

duševnosti

zavedno

se v

organiziran

123

izraz

slovenskega

Zato

je

impresionizem

kulturni lahko

značaja

razvoj.

trdili,

sameznem

Pred

da

se

je

tako

za

dvomim,

četudi

upodabljajočem

umetnosti.

važen

njim

—

v

v

da

kakem

umetniku

naš

—

bi po¬

toliko

pojavila in izrazila kaka osnovna poteza sloven¬

skega narodnega značaja, da bi ga mogli rekla¬ mirati nih je v

za

skozi

potez

liričnost,

nasprotju

nalistično da

je

skozi

slovenskega

gotovo

je,

in

z

materialno

ga

nadvse ki

ga

zadovoljiti; Slovanu

je

ki

ga

sam

bistvu.

nizma

vprav

in

reflektivne ga

še

tako

ob

pa

njenem

umevanjem letnem prodrl

in

tudi ne

malo

kakor

v

filozofa, ampak

stvareh

slovenskega

izraz

impresio¬

zadovolji, o

in

popolnoma

je,

razmišlja

Dela

racio¬

in

impresio¬

liričnega' razpoloženja

razmerja

do

narave,

naj

so

neznatna.

temu

dejstvu

mogel

Slovencu

vid

in

slikarja

francoski ni

vedno

njihovem

Kljub

v

reflektiven

so

fini

vseeno

kajti

sploh,

človeka, ki

pa

otožnost

impresionizem

slovenskega

zavzel

značaja

Karakteristično

grobopotezni

delikatnejšega

nizem,

rahla

stvarnostjo

preračunjenostjo. nemški

Ena-djjstve-

plemenskega

sanjavost,

odbil je

svojega.

danes

je

z

manj

sprejelo

nemalo

odklanjanjem.

energičnem pri

ali

občinstvo

nastopu in

več

nas,

delu

takrat,

ko

novo

rezervo,

In

je

nespornemu

šele

po

strujo neraz¬ deset¬

impresionizem so

drugod

po

124

Evropi

že

pogrebno

Prvi

je

donela

javni

bila

1.

in

1900

kiparjev,

ki

Mestnem

živečih se

v

Kobilca,

Vesel,

Sternen.

Kot

je

jo

impresionizem,

javnost

je

in

prvič

je

Materialno

bila

pa

umetniki

vzeti

stališče

sprotujočih jasno,

da

Priredilo je

pa

stava

pot

do

smeri

v

so

zrelejši

To

mladi se

je

Poleg

in

že

tako

ni

za

je

je

eno bila

v

dolgo

v

v

stališče.

ničevem

od

si

na¬

začetka

življenje. potem

domu.

se

raz¬ To

impresio¬

postajali

svojih

za¬

prevladovali.

znamenju so

umet¬

umetnostna

Narodnem

Jakopiča

izrazitejši

njena

že

po

duhovi,

močno

popolnoma

vršila

se

razstavo, 2.

mladih

prisiljeni

bilo

je

razstave

mlade

bili

in

vo-

donelo

zavzeti

sojeno

še

Ljubljani

Razstava nizma.

in

samo

razšlo.

so

njimi

te

je

posameznih

društvu je

uspeh

sami

je

so

kaka

Izmed

razstavili

Geslo

uspeh

razgibali

bil

»Slo¬

Jakopič

ime

prisiljena

je

Tudi

čigar

videla,

v

nastopom

obdržal.

Moralni

precejšen;

slikarjev

med

prvim

v

Razstavila

so

Jama,

izrazit

tudi

Evropi.

domovini

razstava

domu.

smislu

tem

je

nost,

in

s

vlogo

bil

odpeli

društvo«.

Grohar,

že

v

slovenskih

širšem

divno

je

mu

organizirala

najbolj

Jakopič

zapadni

so

umetnostna

umetniško

impresionistov

bil

in

impresionistov

v

takrat

vensko

gesla

pesem.

nastop

L

večina

dobil

nova

slovenska

Ljubljani

je

že

vedno

stremljenjih

125

Grohar, bil

to

Vesel, pot

Kritika da

so,

Jama

tudi

doma

če

obsojeni

na

stalno

obupali

skega

kulturnega

onega,

zrelosti,

jih

uspeha.

se

s

tujih

1.

stavili

Klein,

Več

ali

pri

so

razstavi so

se

tako

kronanja

nikov,

so

poleg

Peruzzi nadalje

takrat

Hrvata

Maksim (kipar), A.

isto

Sever

i.

Raz¬

Jakopič.

na

2.

slo¬

bil

te

umet¬

popoln;

o

priliki

»Sava«

obstoječe

iz

študirali

na

se

je

akademsko

mladih

umet¬

Dunaju.

Slovenci

Hinko

Rašica

dr.

spo¬

Beogradu.

Meštroviča

M.

in

razstavi

po

(kipar),

klub

je

in

domov.

Udeleženci

umetniško

Gaspari,

tujino

vršila

kot

kot

klubom

Dunaju

»V e s n a«,

ki

Šantel,

na

s

v

v

priti

Dunaju.

razstave

umetnostni

Petra

je

na

Ljubljani.

istočasno

ustanovilo

se

Grohar

razstavili

Uspeh

kralja

Nekako

društvo

na

deli

kako

Berneker

organizirali

»S a v a«.

prav

Vesel,

v

spričevalo

predstavljanje

razstava

Žmitek,

zvesti,

priznajo

zmagovalci

trajalo

je,

sloven¬

doma

misel,

svojimi

se

vegetiranje.

dala

Miethkeju

Jama,

manj

razstave nikov

je

da

na

kot

zdelo

izkušnja

tujina

s

Sternen,

gdč.

venski

so

Prva

1904

so

je

vrnili

let

mestih.

mladi

to

Odšli

pet

Stara

je

popoln.

idealom

materielno

napotila

priznanji

Kakih

so

je

in

svojim

delavca,

mu

Vendar

neuspeh

obsodila

niso.

ki

do

je

ostati

Toda

le

Sternen.

moralični

jih

hočejo

in

Bili Saša

Smrekar,

(Hrvat),

R.

Birolla,

126

Na

razstavi

razdeljeni

v

v

Beogradu

tri

skupine:

neorganizirani.

sebno

gmotno

niso

slovenska L.

Uspeh

Slovenci

1906

razstave

kluba

Trstu.

Povsod

nisti

v

znaten

Že

se

moderne živel

do

ta

da

na

za

po

deželi

za

zbere

kulturnem

Jakopič

kar

viljon,

ki

arhitekta 1.

1909

stava. delitve

je

začel

je

je

vršila

Nastopili po

v

so

so

mu

razstave ter

v

impresio¬

je,

da

lahko

so

Loki

dobe

da

se

jih

za 1.

z

zavesti,

ne-

svoje

čim

več

Da

občinstvom, prostora.

umetnostni

1908

na

njem

drugi

Slovencev.

razstavnega

zidati

1.

slovenski

skupinah.

(tudi v

Značaj

po

svoj

riziko.

umetniki bil

pa¬

načrtih

slovenska

je

je

impre¬

umetnosti

kontaktu

začel

ki

umetniki

središču

v

slovenske

Jakopič,

Ljubljano

akcijo

Fabianija

se

da

francoskih

potreba,

stalnem

ga

avstrijske

organizator

da

stalnega

je

se

tudi

Sofiji.

Krakovu

slovenske

ognjišče,

potrebujejo

v

slovenski

Škofji

posnemali),

v

v

Rihard

v

potrebno,

biti

Sledile in

in

po¬

organizirana

pogojem,

zgledu

obhodno

morejo

pozornost

zdelo

preselil

napredek

v

precejšen,

in

doma.

takrat

način

je

je

in

»Vesna«

udeležil

doživeli

umetnosti

sionistov so

pod

Slovenci

priredila

»Sava«

uspeh

zopet

1906

je

Varšavi so

bil

Istotako

skupino.

nastopijo 1.

se

Londonu

istega

»Sava«,

je

odšli.

klub

lastno

nastopili

vzbujali

slabo

je

v

dovolili

so

razstava

se

so

Že

raz¬ brez

pretežno

127

impresionističen jela

že

precej

leto

vsaj

po

in

ena

kaka

note,

hrvaškega

na

Važen

storjen

ki

je

prav

domače

turni L.

firmo

venski

se

o

S

je

umetniške

Jed-

Srbkinja

pa

sta

N.

gostovala

in

to

razvoj

in

in

je

po od

prvič

ti

razstavi,

šele

postalo

v

razvoju

je

bil

za

impresioA

uvrščen

v

razstava

je

v

kul-

vojne

pa

je

bila,

kralja

Petra,

drugih

umetniška

v

umet¬

bili

pred že

važna skup¬

znamenju

značaju in

slo¬

kakor

jugoslovanske zopet

pod

kot

neposredno

svojem

Beo¬

razstavila

jugoslovanskih

stali

na

važnost

Sternen

manifestacija so

bil

naroda.

velika

kronanja

razlikovali

Na

razstavo

razstava

balkanske

Slovenci

je

slikarstva

njegova

vpeljan

Ta

kjer

impresionizma

društva

»Lada«.

retrospektivna

nepopolna,

Vesel

najkompaktnejša vseh.

vsako sem-

1910

Slovencev

oddelek

priliki

vršila

spre¬

in

stoletju.

vršila

impresionizma; vidno

1.

slovenskega

»Save«,

politična nosti.

zelo

Večina

izbruhom ona

XIX.

definitivno

gradu.

nikov

orisati

kulturo.

1912

je

itd.

umetnosti,

stališče

razvoj

češke

bila

umetnosti

domačo nizem

v

sicer

očito

javnost

razstava

Križman

je

poskus,

bila

se

Meduliča

slovenske

Slovenskem

je

razstavah.

dogodek

razstava

Nato

tako

Hrvat

slovenskih

ga

slovenska

tuja,

in

pot

ugodno.

intja

Petrovič

to

so

se

nesporno

skupina

izmed

i

128

Ko

je

umrl

stopila

Grohar

Vesel

in

in

ko

Sternen,

vegetiralo. Poživila se je

pristopile

nekatere

Jakac,

Klemenčič

stavila

je

1.

v

1922

Leta

zadnjič

je

iz

moči,

1.

samo

vojni,

začasno

jeseni

»Save«

društvo

šele po

mlade in

sta

ko

tako

v

še

ji

Pilon,

Dolinar.

1921

so

iz¬

Kaz-

Zagrebu

in

Beogradu.

1919

razstava

se

v

je

vršila

Parizu,

velika

udeležili

jugoslovanska

so

se

je

vsi

Slo¬

venci. Nekako

istočasno

slovenskih in

Danes

»Sava«

obstaja,

niške

pa

smeri njene ki

pa

da

zacij

za

Taka derne je

ne

se

tudi

enkrat

ne

zunanja

umetnosti.

prišla

do

organizacija elementi

na

za

sedaj

prvi

za

napol

mladih

enotne

in

ki

že

take

izpraz¬

(ust.

1922),

usmerjenosti,

umetniških

nobene

jasne

organi¬ slike

in

bodočnost.

slovenske

skupine

do

»Vesne«.

Ljubljani

organizacija,

zgodovina

Poleg

zdavnaj

umet¬

naših

sklepov

je

še

jugoslovanskih

Klub

nudi

čeprav

umet¬

manjka

zgodovina

je

Jakopiča,

izrazite

more;

bori

v

nimata

stanovska

imeti

dopušča

brez

moč

»Vesna«

Udruženje

pozicije

mu

Društvo

pozabljena,

življenjska

Mariboru

je

tudi

tako

ne

v

smeri,

nikov

skoro

Kluba

»Grohar«

ustanovilo

Žmitka.

njena

izčrpana.

je

umetnikov

Tratnika je

se

večje Kakor

pogled

sicer

okoli

»Save«

veljave so

mo¬

bili

edino njeni

raznarodni,

je

129

vseeno

tudi

poteza, bil

ki

med

bilo

jih

nobene.

niki,

druži.

v

hoteno Poleg

je

je

če

dunajske so:

nega

in

S.

grafiko

tudi

eden

slednje

risar

fantastičen

risbe

to

in

je

XX.

oprl

na

izključno mentiki

tivov Izven ki

so

ki

Hinko

narodno

kmečke kluba deloma

slovenska

Gaspari). pogosto da

meri

se

je

poleg

med

akvarel-

gojil

v

prvi

tehnikah;

on

ilustratorjev

kedaj

dokument

Maksim

po¬

je

se

je

iz¬

je

kot

njegove

neprecenljiv za

prvi

deset¬

Gaspari

ornamentiko, motive slog

ne

vplivu

osebnosti

karikaturist;

izrazit

meri

naravnost

odlikoval

bodo

folkloristične

ni

Smrekar

grafik;

stoletja;

ustvaril

približali

veliki

mogočih

karikature

njimi

dekoraterji.!

mislim,

slikarstva

kulturno-zgodovinski letji

in

v

ilustrator in

je

pripoved¬

(M.

Najizrazitejše

in

so

in

kot

veliki

pojavi

najplodovitejših

dobe;

ključno

značaja

vseh

skupna

stremljenje

Š ant el,

v

v

oni

se

njihovo

oljnatega

vrsti

je

umetnost

pripišem šole.

med

namenoma

krogu

umetno-obrtnega

njimi

hotenje

pogosto

»slovenska«

motim,

Jakopič,

razmišljevavci

njih

tega

nesporna osebnosti,

impresionizmu;

vsebina

prav

neka

Močne

Njihovo

fantasti,

Njih

njimi

impresionisti

nasprotno

in

med

slikal

in

na

si

v

se

skoro orna¬

podlagi

mo¬

ornamentike.

»Sava« mlajši,

je

bilo

deloma

impresionizmu

še

par

so

in

se

umetnikov,

šele

prišli

v

pozneje našem

9

B.

Jnkae:

Koncert.

131

kulturnem dobnica

življenju

najstarejših

Kobilca, ski

maniri,

značaj P.

ki

v

je

a

Ž_m i_tedv

v

in

značilni

roza-ton

brez

vpliva

Poleg

teh

nosti:

Ivan

proti

Pragi

sta

Vavpotič je

kateremu

ostal je

toliko

zaslediti

Pozneje

je

v

predmet

značaj daje nost,

ki

ga

uspehov

Posebne

je

besede

nekem

v

je

pri svoj ne

on.

je

že

nad

delih

vpliva. svoj

On

stavi

predmetov tonovsko od

vseh

in

je pa

ter

skup¬

drugih.

malokateri

toliko

spreten

zunanjih

risar

spada

najduhovitejše

novejšega

časa.

slovenski

najbolj

ne

razpoloženjski

in

in

v

močna

doma.

pleinairist,

najuspelejše

oziru

šele

doživel

v

tudi

Hynaisu,

delavnost

prikazen

sicer

njegovih

odločuje

Kot

Tratnik.

takrat

umetno

oseb¬

impresionizem,

pri

narave

slike

izraziti

njegovega

značaj

ilustratorje

vrste

da

dobil

izredna

med

zelo

francoski

slikam

kakor

slovenske

a

—

domovini

izprva

Pragi

umetnik

Vavpotič

v

Franc

sledov

njegov

njegove

in

tuj,

skupnosti

slovenski

v

pa

svojim

dve

obstajala

v

smislu

in

Odlikuje

in

bil

značaj

polnem

Petrogradu

Hynaisu,

študiral

moremo

pravi

svoj

impresionizma.

šele

nastopili

a mu je

protistruja,

dobil

monakov-

izpremenila

v

pri

so¬

Ivanka

izrazito

Parizu

tako

impresionistov.

Vavpotič Parizu,

v

študiral

Rjepinu

veljave;

impresionistov

pridobitev

je

v

večje

začela

je

smislu

do

umetnosti

organično

zrastel

9*

iz V

našega

impresionizma

domovini

je

nastopil

velikopotezen

spadajo

risar

med

umetnosti. Sloveniji,

da

poudaril, zvane

ki

absolutno

ne

jč

drugega

značaja

Po

vojni

je

barvami.

V

kot

barvne

barv

tudi

poteze

brez

je

od

nas.

(81.

da

ga

smeri

čiti je

je

tudi

kar

je

Ozvalda

značilno

za

je

nas

tako-

impresio¬ prešel nanj,

v

seve

je

vse

impresionistov.

slikati

na

z

oljnatimi predmeta

nad

igranjem

konstruktivnost

toliko

moremo k

do

preko

v

med

je

duševnost

pritegnil

slike, K.

ustvaril

iskal

pri

v

Jakopičevemu imenovati

pre-

ekspresionizmu

60.)

modernejše

kjer

prvi

da

duševnost

impresionizma

prikazen

je

duh,

tudi

veselju

ozira

Markantna

boljše

v

ki

začutili

pojmovanju

približal

impresionizmu,

pri

začel

del,

pretiral,

pa

kot

slovenski

Jakopiču

kakor

v

v

Domači

njegova

on

je

vplival

prikazni in

se

hodnika

je

tehniki,

pogosto

on

vojno

nekaj

nov

malo

zrelem

kajti

pred

smo

že

poteze.

barvnost,

notranje,

prvem

tudi

v

Tratni k.

popularna

premagan;

ekspresivne

nizem,

let

drugod

včasih

Fr.

ustvaril

njem

veje

impresionizem

par

in

najbolj

Pri

je

tudi

sedaj

v

A.

Kos.

svojih

območje

jasno

Narodni hotenje

pri

v

to

tudi

nazval

Naj¬

ki

ozna¬ svrho

ozadje

podobi

galeriji,

naj¬

portretih,

prikazni

portretiranca;

izrazno

svoje

G.

predmetne

posebno v

predhodniki

prof. jo

je

»Filozof«.

Tako

bi

bili

absolvirali

njegovo

območje

razvoju.

Danes

že

pravzaprav

lahko

rečemo,

umetnosti, govorili Napisali tirali,

stopniki

struj

izvajajo. v

danes

venske

in

Ni

svoje

kulturno

še

čuda

potrebe

na

pred

Narodna

slovenske

in

okviru

ni

če

zabeležiti dokler

se

leti

za

od

je

dela

po

te in

je

stoje

velikemu

sili

razmer

moderne dobe se

še

je

slo¬ niso

iz

kar

te

slovenska ki pred¬

glavnih

dveh

logično,

in

veliko

da

v Ljubljani,

enkrat,

impresionizma

in

pro¬

devetdesetih

ustanovila

in

njemu

dosti

strani

neprecenljivo zbirko

se giblje

in

za¬

samozavesti

razvoj

zadnjih

duhov.

Glavni

vloga

ob

izprc-

dokumen¬

dvoma,

vetrove,

danega čisto razumljivo v

tem

večinoma

literature

umetnosti

značaj

s

narodne

galerija

danes

evropskih

kulturna

vse

zgodovine

dozoreli.

in

torej,

par

naše

in

nasA

zgodovine;

impresionizma

žive

umetnosti,

pri

Slovenci

enakopravno

misel,

razpršena

kot borbi

po

slovenske

porodila

njen

smo

občepriznano

sem.

stavlja

iz

podkrepitev

razmahu let

da

Njihova

vzporedno

tudi

poglavje

ga

smo

struja

prvo

in

umetnostnem

dopisano

slovenskega

sorodnih

delo

ta

kulturni

smo

da

slovenskem

je

kjer

v

v

impresionizem

del

generacij;

je

iz pove¬

popolnoma

njegove

okolice.

\

B.

Jakac:

Koncert.

C.

MLADI;

KIPARSTVO

IN

ARHITEK¬

TURA. v

e

Tratnik

je

pred

vojno

naznanil,

sem omenil, preokret v smeri ekspresionizma. preko da

iskati

vsebovala

Po

vojni

je

in

štirje,

za

ki

lizirani nejših

in

so in

kali

kar

je

razburila

rekanja

In

kakor

že

noč

in

Med

danes

mislim

v

teorija,

nastopila 20

neke

leti

Jakca,

smeri. mlada

impresio¬

burna

so

mere

novo

vtisa,

novi

mladimi

do

gredo

hipnega

izzvala

predstavljajo

smereh;

od

pred

duhove

proti.

portreti

razvoja

čez

takozvanega

Jakopičeva

trajnejšega

sama

pa

generacija nisti

Kosovi

impresionizma.

treba

je

Tudi

kakor

v

pre¬

posebno izkrista¬

najrazlič¬

Pilona

in

brata

Kralja. Najmanj ž i

revolucionaren

d a r Jakac,

Pokrajine, polne bma

jih

je izšel

je

sanjavoliričnega se

(risbah,

javlja

tudi

v

ujedkovinah,

linorezih). niško

ki

ki

Novo

življenje

s

med

noto

od

slikal

njimi

v

začetku,

svojimi

prinesel lino-

ista

grafičnih

litografijah, je

B

o -

impresionizma.

razpoloženja;

njegovih

je

in

v

so vse-

delih

lesorezih naše

in

umet¬

lesorezi.

Mik

črnobele

umetnosti

Jakac

naš

je

popolnoma

;je

on

najizrazitejši

zapustil

njegovega

lirična,

razpoloženjska

ga

tudi

koncertne neke

dvorane,

Veno

impresionizma;

so

pred

levo;

par

čas

z

najprej

cinkopisi

so

ženja,

ki

je

v

značil

svoj

naprej primer Marija

kolektivno

v

bogato

označeni

za

Kogoja

stavljenim

je

obrazu

in

kretnji

vendar

to

ni

samo

če

vse

dobe,

kajti

ki

ali

del

Kot

hotenje

Tudi

akvareli nanj;

i.

njegovi

ki

išče

včasih razpolo¬

p.).

Na

jeseni v

na

označimo

1.

olju gre

s

raz¬ 1923

in

na-

logično

karakterističen

navajam

nekatere

podčrtane

do

mehaničen

bogato

samo

začetkih

je

Podobnost

presenetljiva,

taktu

močno

daje

najlaže

razvoj,

62.).

v

Formalno

Krčma

smeri.

(sl.

in

Posebno

zbirko

njegovo

kavarne

žitje

krenil

paviljonu

nadaljnji

da

pozornost

vsebinsko

Jakopičevem

je,

svojih

karakteristike,

(Predmestje,

razstavil

iz

je

dajo

prostora.

obetali.

brutalna;

socialnimi stavi

grafiki.

skoro

se

pokrajinski

uspehom

veliko

jih

v

nas.

Osnovna

okvir

realna

vzbudili

v

velikopotezne naravnost

fini

je

Značilno

danega

izšel

leti

je

ta

v

značaja

besedo

je

je

ta

motivi

eno

razpoloženje

od

zadnji

z

naj

Pilon

v

grafike.

privlačijo

melodije,

latentno

in

in

tehnike.

umetniškega

njegove

posebno

vzbudil

grafik

druge

poteza

uvrstiti

prvi

portret s

pred¬

poteze

karikature,

posnetek

naštete

v

po¬

podrobnosti

združimo,

oživi

vsakdanjo

sugestivnostjo.

smer

ta

njegovega

gove

študije

Zgodovina

postava

pred

portrete

umetniškega

z

ne¬

Karakteristične

formalnega

za

nami

in

hotenja

so

za

nje¬

akti.

prevrata

pri

nas

pa

& je

ozko

zvezana

France učenec

njegov,

Pragi,

lahko

paviljonu starejših

živahno

bilo

čisto

pred

je

časa

v

in

precej

bila

Povojno da

hrepeni

njuna

poudarjeno oblik

deloma

vsaj

rečemo,

duševno

pozor¬

naravnih

so

za

sta

ekspresivnosti

ekspresionizma

bolje

ni že

nekoliko

da

sprejem

so

bila

priprav¬ impresio¬

razpoloženje

preko

in

takozvanega

tla

leti

imela

proti;

Tratnik;

20

kiparja

občno

mejah

službi

Lahko

in

v

Jakopičevem

uvedel

pred

pridobil

impresionistov

Usužnjenje v

krenil

učenca.

za

s

je

nekaj

več

vzbujal

v

pa

šola.

umetnikov; je

slikar

kazala

je

sprejem

tako,

je

ga

za

itak

precej

ker

tla

nizma.

kipar

slikarja

družbi

pogosto

pripravljena.

kakor

kot

diskusijo

novo,

vojno

ga

ki

gibov

kot

študiral

veliko

gibala

že

ljena

v

podlago.

telesnih

jih

nastopila prvič

ekspresionizma, miselno

je

je

mlajših

se

bil

kot

bratovega

oddelek,

umetnost

in

in

.1920

in

poseben in

sta

1.

mu je

Kraljema.

je

Vendar

kot

pa

nazovemo

—

Pragi,

Tone,

bratovi

Kolektivno

nost

pota

sicer

delavnici

v

Dunaju.

drugačna

Brat v

na

bratoma

starejši

Bukovca

študiral na

—

z

je

že

materialnosti

po

J 38

vizijah,

po

bajnem,

po

skrivnostnem, emocionalnem

Umetnost,

ki

namenom,

da

gibov, več

je

po

zanemarja

sitem

stveno hitro

nje

znak

kaj

ljudskega

racije 1? danes

—

na

nizma,

smo

kakor

večini

od

pa

videl

je

začetka »Oče« ju v

Kakor

pred

njunih

in

so

je

delih

leti,

umetnost,

nje

bila

razvoju degene¬

in

so

še

impresio¬

kot

ne

samo

trajnejšega

sprejeli

v

ju

preveč

umetnosti,

naravnost

je

zavzeli

razpoloženje,

niso

vzel

20

kulturne

iskatelje

slovenske

je

Kaj

si

kulturnem

umetništvo

označili

slučajno

pri

čuv-

zato

Zastopniki

zgoraj

in

v

vprašanja

jih

a

dobe.

proti.

redu.

sicer,

miselno

in

in

našla

impresionizem

umetnosti

ampak

naravi

kopič,

v

dnevnem

ki

klonilno.

in

stanj

naravno

mesto

in

zdravja

Taka

materialiste,

je

je

očividnim

vzpodbujajoča,

važno

za

z

materialni

bila

javnost

stališče cilj,

muke

sedanjosti.

sedaj

strastno kaj

in

zagotovila

preživljanju

je

po

poduhovljenem.

duševnih

predvojne

Kraljev

zanimiva

tudi

letih

intimni

meščanstvu

strašnem,

naravo,

kakor

in

in

simbole

dolgih

subtilni

Umetnost

sta

poda

razumevanja

vseeno

po

po od¬

K.

Ja¬

zaščito,

nedvomne

v

ker

dokaze

talenta. Kralja hitro

veliko

razvijata.

prinesla vega.

in

še

Vsaka

lepo

Navadno

pridno

dozo

ne

delata

ter

njihovih

novega

delata

za

in

se

pri

tem

razstav

je

presenetlji¬

naročilo,

ampak

133

zase

in

za

nista

šla

gest;

slik

kete v

v

in

Poleg

je

v

istem

vrsto

dele,

vsebino.

okviru.

miselno

pozneje

v

vzporedno

z

formalni pri

ustvarjati ni

najdalje votla

nost),

Tudi

smer

se kjer

z

je

tako

mogla

v

ti

lupina

faze,

masivni

Matjaž,

v

prodrl del

V

je

svojo

njegovega

pu¬

je

čigar

šel

telo

nezmož¬

so

njegove

glavo,

telesa,

že

začel

mu

in

ti

združil

in

da

praznota

s

na

kiparstvu

njem

novo

omenili

Umetniku,

ob

izšla

V

France

ga

novih

razgibal

simbolizmom

(notranja črte

je

slikarstvu

smo

slediti.

smeri

njih

je

vsebine.

racionalistično,

več

ki

ilustracije ki

pisavo

v

ki

ideje

ali

vrste

delo

podal

je

rafinirano

simboliki,

poleg

ritmu

barvnim

vodoravne

razvojne edini

tisku.

je

razstavil

telesa

zasnovano Kralj

nji¬

simbolično - miselno

razstavil

simbolizem,

Tonetu,

blika

je

je

je

se

podajajočih

obrezana

njihovo

vsebine.

Druga

formalno

pesmi

deli,

skulpture

paviljonu

formalni

pla¬

momenta

tretji

lesu,

notranjemu

ekstremno razstavi

v

k

obširno

narodni

Na

in

skulptur

France

intimne

forme.

Jakopičevem

izrazi

ilustracij k

iskanje

nepopolna,

da

simbolizma

majhne

vsebinskega

prehajajočih

podaja

razstavi

simbolično-mistične

pozornost

zasnovanih

je

slik

v

prvi

večjidel

reliefu,

notranjega,

gibala

in

malo,

lahkem

razstava

Na

ekspresivnega

bilo

par

vzbujalo

Tone

napredek.

preko

zelo

lesu

hova

svoj

v

ki

je

zadnjo

razvojno v

njenem

zmožne

je

bil

jali,

oklepu,

na

ti

da

vanja,

ti

bolizem mesto

vseeno

ne

vidijo

vere

tem je

nastopile

začel je

so

in

ni

in

obrnilo

več

teh

filozofsko

o

stopati

ta

razvoj

nadalje¬ Kralj

šel

še

priliki

dalje; v

čisti

na

barvni in

1.

z

k

delom,

drugim

in

zasnovane,

zamišljene

ljub¬ domu

se

melan¬ večjidel

simboliko

ki

so

sim¬

njegovo

smrti,

njihovo

ki

v

simbolizem;

občinstvo

ukvarjalo

pa

dalje

formalni

ozadje,

življenja

ne¬

poudar¬

Akademskem

še

ekstremnih

so

neha. je

so

občinstvom

možnosti

in

v

ljubezni;

monumentalno

ali

vase

stopil

z

obtičal

pa

Francetu

razstava

barve

kesa

poleg

sam

je

kritiki

umetnost

pogledu

sploh se

se

velesemnja

pa

holije,

Stik

pri

tu

in

orodjem

zgubljen;

Prihodnja

v

z

je

izgubil

šla

roke

navzdol.

poti

kajti

smeri.

zmožnosti

kakor

ljanskega je

svoje

obvisele

logičen,

ni

plast

so

nastala

predstavljala

pogosto

pesniško

skulpturice,

slike

in

grafike. Kakor prvi

sta

brata

pogled

ferencirata nizirano

in

imata

stran

motrivec

dočim

je

razen

in

oeividno

njem

Tone in

tega

vsebinsko

vendar

je

vidno

različno

bolj

tako

dosti

in

hladno

mistično

njegove

na di¬

orga¬

abstrakten,

prevladuje

pogosto

človeštva

ima

se

France

pri

umetnost

računjeno,

France

sorodna,

duševnost.

racionalna njegovo

formalno

pre-

razpoložen

usode.

smisla

dela

Brat

za intimno

341

idiličnost stik

s

po

fantazij Zadnji Tone

Niti

naravi,

in in

je

ju

je

se

bina

resnično

zultatom

z

dosega

Nevihti.

nost

naj

Tone

bi

doživetje Nekak

razvoja

je

Akademskega

Tako

France

doma

ekspresivni

stojimo

poglavja kulturne

naše

(sl.

za

v

na

cele

v

in

kajti

vse¬

(Nevihta);

n.

formi sebi

dobe

kot

pr.

pri

Tužna

brez

kon¬ kjer

govorilo

iz

dosedanjega

Tone

dvorane

pa

»Pasijon«

začetku

v

(sl.

pred

sim¬ 63.).

novega

bržkone

kakor

re¬

sugestiv¬

dekoraciji

in

ab¬

liki

Magdalena,

64.),

na

pa

sorodnim

svojega

umetnosti

zgodovine;

itd.)

plastiki

vsilil

skupini

danes

(Borba

forma

enoto

slikarstvu

resume

podal

vsebine

formalnimi

same

strani

izumetničene

sta

groze

portretov,

drugi

realističnimi

deli

v

v

stremi

najrajši

in

izraza.

bolično

z

prošnje

zveze,

bi

ki

potih.

koncentriranosti,

neke

abstraktnimi

kjer

tužne

kretne

išče

svojih

novih

na

kjer

shem.

Revolucija

strinjata

Značilni

prošnja,

na

dela

kom¬

smislu

realističnih

klasi,

ne

kopirala,

ekspresivna

vedno

forme,

zopet

stalen

tam,

formalnih

dramatične

že

pa

tudi

v

simbolične

Strti

straktne

ga

jo

priznanje,

dela

take

še

brat

bosta

vrsto

njegova

France

niti

jo

vidimo

žel

elementom,

kjer

vzdržuje

preustvarjata

ustvarja

dela

on

ampak

da

ustvaril

tudi

delih

simboličnih

čas

katerimi

pa z

takih

pričakovali,

ponirata

s

po

publiko.

nikdar bi

in

20

naše leti

se v

pojavljajo umetnosti

Težka

je

straneh pa

je

tolik

pozneje

kipar

raste

še

drevo

bujneje

v

kultura ob

poleonovo v

nastopa

Ljubljani Jakopič

se

je

in

v

v

tudi

V

sionistov.

Z

tudi

tem

stave

zbližajo

je

po

svojih

in

zavzemati

XX. je

je

organih stališče

vedno

slovenska in

pro-

skozi

Na¬

osamosvo¬

umetnik

prišel svoj

je

L

umet¬

zasluga

umetnostjo,

impre¬ pa

kar

na¬

Raz¬

javnost

govoriti

nji,

biti

javnega

izpremembe:

napram

1906

začela

umetnostjo

prisiljena

v

paviljon,

faktor

nevenljiva

z

pri¬

Kakor

koncentracija

umetnost

publiko

in

stoletja^

bil

osnoval

važne

se

stoletja v kulturno

Ko

organizirano

druge

jim

zavesti

enakopraven je

osamo¬

slikar

se

politične

prikazen.

Naša

literatu

revolucije

organizirana

postala

poljih

rastla

dozorelost

Ljubljani,

življenja.

stopijo

je

preko

in

sedaj

razrašča

narodne

Ljubljano

začela

nikov

la ko

impresionistov

redka

vendar

znanstvenik.

se

vseh

prav

sedaj

drugi polovici XIX.

in

na

umetnik

in

francoske

Ilirijo

osamosvojitev Do

in

višino

semena

času

in

samoumetniku

muzik

muziki.

poprej.

vseh

arhitekt,

krono,

od

nikdar

na

in

občutimo,

pridružil

in

v

vojne

življenje

še in

in

1900

družujeta

bude

kakor

stremljenji

literaturi

močneje

razrašča

1.

novimi

dediščina

Umetniku

okoli

z

v

kulturno

razmah, se

tudi

vedno

vzelo

svaja.

jitve

taka

sicer

jo

kultura

je

vzporedno

že

o

nji

samo

34 ;

polagoma mas,

dviga

dvigne

oprema

odreveneli

se

knjig,

rokodelstvo

okus

umetniški reklamna

—

vse

inteligentnih

nivo

prireditev,

obrt,

polagoma

dekorativno

sicer,

a

stalno

napreduje.

Tudi že

najmodernejša

par

rezultatov,

napredek.

jem,

ki

so

obogatila da

je

ker

jo

bila je

skušala

in

svojo

polja,

naš

po

dati

umetniški

izraz

je

n.

slojem

važno

je,

intimna

grafika

bilo

resnične

proizvodov

doživet¬

na

pr.

bi

najprej

nedostopna;

formalno;

katerih

mehaničnih

naznačila

umetnost

delavnost

kakor

najširšim

namesto

za

našo

snovno

skulptura,

nuditi

je

vsaj

impresionistom

razširila

umetnostna mala

je

je

važnih

Obogatila

vsebinsko,

struja

in

mogoče

umetnine

brez

vsake

vrednosti. Tudi

razmerje

tekom let

impresionizma

vsestransko

umetnostne

in

publike

Tak

je

je

kakor

začasni

in

se

bo

pomaknil da

je

bila

besedne čudili.

v

je

Okoli

bilo

se

zadnjih

zanimanje

čisto

pred

je

za

drugačno

20

leti.

rezultat.

komu,

*

da

ospredje.

prva

pri

in

postalo

*

Zdelo

umetnosti

stremljenj

poglobilo

pojave

resničnejše,

do

*

sem

slikarstvo

Vendar

organizirana

nas nje

slikarska, so

se

če

pomislimo,

umetnost

se

potem

preveč

temu

ne

zbrale

poleg bomo druge,

nji

do

najnovejših

vodstvo.

Razen

tradicijo nazaj

V

od

še

do

in

govoriti

o

razvoju

pri

nalne tu

ljenja

pa

ki

vedno

ali

pa

obrt

Za

Tako

se

posamezniki,

bile

da

in

bi

in

mogli

njenem

so

živeli

in

pred¬

čuteče

dela

so

pa

bile

žive

zveze

pose

je

nacio¬

stavljene.

našega

za

tako

saj

smo

Tudi

s

celo¬

narodnega

imeli

v

živ¬

in

nas

izšolani

in

mogli

drugod

kipar¬

brez

samo-

na¬

umet¬ pa

predpogoj

stalnost

ki

še z

naročil.

uveljavljati in

ki

katerih

posebno

prvi

ome¬

oziroma

navadno

je

bil

delavnice,

podjetji,

kiparja,

je

že

obrtnem

izpremenile

delavnica

pri

še

rezbarske,

izbirale

tradicije

se

tradicijo

kamnoseške

umetnika

so

koliko

jim

vendar

slikarji

njihovega

poleg

opremljena pa

s

industrijskimi

ustvaritev

vsem

tako smeri

hirajoče

in

so

cilj

bil

imeli

narodno

tem,

so

polagoma

z

nosti.

v

dan,

domestile je

nimamo;

stopnjevala.

štukaterske

uštvu

skoz

predpogoj

ali

tudi

posamezniki

občutja

umetniško

so

ni,

zvezi

utripanjem

vidno

še

njene

Ti

in

sila

Zunanji

lastno

pa

kiparje,

kiparski

ozki

pretežno

kupnim

ske,

v

skoz

je

tradicije

njimi

nas.

naloge,

se

sicer

med

Nacionalnost

javljala

posebno

modernih,

posamezne

lastni

ustvarjali

edince.

take

imamo

stavljajo

do

tu

nesporno

Wolfa.

vezi

in

pripada

imamo

Ažbeta

notranje

za

tega

kiparstvu

smo

dni

so

le

imgli

145

toliko

idealizma

uveljavili

Do

stoletja

kipe

za

kipar

mu

Prešernovega dotočil

svoje

nastati

delo,

temu

ni

sv.

je

—

naš

bil

nas.

je

izdelal in

dal

Valvasorja. stal

in

kres

Ivan

izvršitev

narod

je

osre¬

imelo

bi

zagorelo

generacije.

v

Kljub

ki

Laokoon.

Ljubljani,

najbolj

monu¬

dvigata

slovenski

po

ki

Tru¬ je

v

nedvomno

prve

redove,

kmečkega

kmečki

obraz,

umetniku:

prenašani

spo¬

Kranju.

dve v

do-

zasnovan

Gubca,

naj večjem

možato

(Sl.

je

ustvaril

Matija

s

posrečenega

Nepomuka

ga

mo-

trdo¬

bolečini

—

61.)

Dolinarjevo

menik

važne

delo,

kulturne

spomenik

preprost,

v

je

glava

pristen

B e r n e k e r

Originalno

Drugo

tudi

koncem

konvencionalnega

Janeza

pritajeni

nagrobni

je

nanj

cele

Fr.

sloves

numentaliziran vratno

ki

in

Ves

kakor

preko

deli,

najprej

kralja

bi

Dolinar

nacionalni

prišel

naklonila

zanimanje

je

pri

Lojze

usoda

spomenikom

spomenik

polagoma

shemata.

obdržal

menika

se

gledališče

nalogo

ponosu

srečen

sedaj

je

Vodnika

spomenika.

prišlo

barjevim

je

ki

in

mentalnega Bolj

operno

hvaležno

ki

fantaziji

so

G a n g 1,

spomenika

bolj

Zajec,

da

priznanja

sedanje

Ljubljani Pred

zvez,

doma.

precejšnjega

XIX.

to

in

J.

ki dobe

E.

je

obenem

slovenstva,

Kreku.

neizumetničen

spo¬

motiv

Kakor

je je

žalujočih

10

146

orjakov; žaluje V

je

nad

mali,

vendar

pokojnikom

intimni

zadnji čas I. je

Ant.

omeniti jočega nijo,

del

Repiča

Vsi

seboj;

na

gosto v

v

ki

bilo

je

je

dano

že

pri

razumevanja,

da

je

so

vprav

riale,

razmere

odlikuje

dela,

lepo

mavcu,

umetniško ali

naš

na

število

v

poraben (Do¬

kamnu.

portret

v

po¬

redkeje

lesu

kipar,

do

svoje

izvršena

ki

Med

mu

je

pristnem

dosedaj

pomanjkanje njegovi svojih vsemi

leta,

sil.

obširnejših

Lahko

le

se

popularno, odkar za

so

vsaka

umetnost, vez

z

bi

stro¬

čeprav

se

cenejše

izboljšale.

niso reče,

umetnostnimi

tudi

ozko

pravega

zastopniki

izdatno

obrani

Urba¬

koncentrirali

našlo

odločili

klicano,

pa

(delu¬

prihajali

cenejšem

najmanj

kot

moramo

marmorju.

ni

da

Kiparstvo, da

v

ali

zadnja

srčno

in

kak

med

kiparstvo

umetniki

so

tisti

razviti

kami se

ali

odtod

danes

redko

Dolinar),

nas

vzrok,

prav še

njih

(delujočega

imajo

materialu,

izvršiti

Kiparstvo

in

le

intimna

štel

bronu

mogli

so

in

materialu,

naročil

se

Peruzzija

Ajleca

hvaležen

(Zajec

se

in

naročil,

Napotnik),

srečne

lesu

starejših

kiparji

ker

nepristnem

material linar,

in

majhna,

glini,

v

med mlajšimi

ti naši

monumentalnih delo

po

narod.

Izmed

Štefica

za

da

Napotnik. Edini naš medaljer

Dalmaciji),

Dunaju).

jasno,

ves

plastiki

Sever.

še

v

takoj

mlajši mate¬

bilo

umetno

po¬

obrtjo

147

svoje

stroko

preteklih

nega

in

dobah

si med

nasprotja,

vanje. XIX.

Na

statirali, druga

parstvo, danjo

vsaka

svoje To

kjer

je

da

je

kolikor

sta

le

in

in

že

se

kon-

za in

ki¬

vsak¬

Tako

rezbarska za

v

izogibali

visoko

potreba

nobe¬

struji

smo

globok.

kiparska bilo

obe

V

sodelo¬

posebej

med

usodno

bilo

najožje

življenje še

nanjo.

ni

živeli

velja

je

ne

kakor

propad

je

vpliv

vselej

večini,

umetnostjo

zgodilo, nost,

obeh

po

druge.

njima

ampak

škodo

stoletju

pridobi

se

je

umet¬

cerkveno

\ in

hišno

porabo,

spomeniške sfere

za

svrhe,

nagrobne

ostala

kiparja-umetnika,

pozlatarjev, katerimi

se

umetniški

je

le

nivo;

občutnejših turi.

rezbarjev

vendar sledic

se

premoščuje, umetniške

im pr esionizem, umetnikov stroke,

pa

neracije

in

v

kulture,

po

kiparjev.

ne

svojo nimi smeri

zaničujeta

umetnost

je

posebno

kul¬

ta

prepad

vplivom

jo

je

druge

po¬

osnoval

rastočem

prizadevanju

vplivu

umetniške mlajše

zopet

ge¬

posebno

ti smeri važen korak,

nobenega

hišnega poteza,

na

umetnostni

pod

sta

med

naj-

ki

na

združila

umetninami

rokodelcev

enega

čas

po

Tako

interesne

dvignil

tvori

deloma

brata Kralja napravila v ker

kateri

zadnji

arhitektov

versko-

kamnosekov,

naši

deloma

tudi

rokah

dejstvo

minusov

Polagoma

izven

v

redko

to

in

z

naročila intimnimi

okrasa. da

in

sta

majh¬

Važna

obdelujeta

v

ti

vsak

10 *

148

primeren in

sicer

nosti, —

domač v

okviru

dokler

poteza,

material

ne

ki

prideta

njuno

ni

domače

zmogel

Še

bolj

bile glede letju

nas

moramo

vprav

estetske

pa

širokih

res

Po

vrste.

Ena

da

naši

kot

se

tudi

če

med

del tako

ljene.

Najslabša gotovo

in

XIX.

nalogo stran

dob

v

naše

že če

toliko

umetnosti. še

ni

postati

našem

raz-

izpremeniti,

vsemi

strokami

najbolj

reprezen¬ napram

nas

potenco v

sodijo manjše

stavbni

1.

nove

graditi

zgodo¬

1895,

porušen,

popolnoma

nezmožnost,

sem

hočemo

potresu

stavb

sto¬

čuditi,

arhitekture

kulturno

starih

so

razmere

desorientiranosti

po

pa

danes

marsikaj

vidno

v

stroke

mora,

je

domovine,

za

bila

rod

desorientiranosti

nas

najvažnejših

našla

je

veže

ustva¬

konštatirati

druge

pri

bila

treba

nje

vprašanjem

splošno

velik

ideje

prejšnji

nas

enakopraven narod,

tujci

naše

k

anacionalna,

praktične

najbolj

osnovnim

je

ni

arhitekture

umetnosti

bil

glede

stavbarstvo

tativno.

jo

pri

Da

nam

plasteh

do

kajti

svoje

kiparstva

dobe

nobene

zavest,

kulturno

merju

se

tudi

glede

prodrla

mož¬

nedvomno

nam

glede

popolnoma

Zato

vini

kot

arhitekture .

kakor

izraza

smo na potu

ki

lesa,

dati.

omenil.

V

Tu

najnovejše

pri

do

do

naravnih

umetnost

tradicije,

žalostne

do

kamna

njegovih

z ljudsko umetnostjo. ritvi

od

ko

nas

je je

nepriprav¬ arhitekture ali

izpopol-

njevati

mesto

inclividuov

je

z

gradilo

janjem

pa

imeti

so

medsebojno

pristnosti.

dobe

kot

umetnost,

pojmovali, bil

bile

pri

pri

arhitekt

Slučaj

Plečnik,

hiši

v

1.

stavb ga

ga

ni

Praga

J ager

je

sreče

ki

je

imel

Fabiani ,

je

zidal

nišče).

O

etično vojni

ni

davno jih

za

tem,

da

zgodovini

od že

v

reševali

eno

nam

je

in

kako kričeča

in

tudi

domačin

svoje se

Zacherlovi

najbolj naši

znanih

bližini

mesta

nam

Več

dunajske

teh¬

»Uranije«,

mesto

(n.

v

kljub

svojo raz¬ temu

smo

in

kako

pr.

žup¬

sodobnosti

teoriji

je

svoje

Ameriko.

nam

—

in

Arhitekt

Poglobili

v

niti

pi’oslavila.

stavbarstvo

prikrito

potreba

Razmere

Ljubljani

vprašanja poljih

slabši

šentjakobsko

sanjalo.

ostalo

v

v

narodov,

vseh

v

dunajske

ima

hoteli

osnovno

značilen.

tudi

ima

socialna

lc

v

profesor

licej

da

daleč

na

eno

kruhom

stvari

hišo,

jo

da

odločilna

ustvaritelj

vrednost,

niti

Dunaja

bivši

par

Bambergovo

ustvaril

do

uredbo,

rezultat

zdavnaj

se

potvar¬

razumevanja

skrajno

odšel

smo

nezrele,

na

da

poznali

tako

bil

arhitekture

je

če jo

je

že

je

pozvala

arhitekture,

pa

našel

ki

s

utilitarnosti.

tujina

okraju

moderne

je

nike

je

smo

ter

utilitarno

smo

toliko

sploh

ko

ali

suhi

nas

takrat,

kot

da

stavbnih

uglasitvijo,

individualno

samo

umetnost;

bi

skupin

Arhitekturo

kot

napačno kot

organizem

brezobzirno

najnovejše ne

kot

se in

praksi,

moderna

umetnost

arhi-

tekture. važno

Slikarstvo

nalogo,

prebujenja našo pa

po

že

ustvarja

za

množico,

ali

ali

enako

pa

je

važna

je

vrnil

movino

in Da

pred

Josip

učencev

njegove

osnovni

poudarila

razrasti

1

vino.

ker

razmer, Ker

hiti

v

pozna

reševanje pomen

je

samo in

takozvanih

pa iz

v

in

njegovi

Arhitektura

se

je

ne

po

in

njegovo

arhitektonskih

do

kateri ko

je

more domo-

njem

občutja

namenu. smotreno

forme

obsega

do¬

nacionalen,

svojemu

šoli

v

potrebo

izraža

nujno

absolutne

nami,

publikacija

ljubezni

služi

problem

nobene

osebnosti

stopnjevan.

tak

Prage

katere

umetnost

tega

naloga

pokazala,

ki

sred¬

umetnika

umetnost

čutenje,

naj

S

arhitekture,

za

brez

iz

v

tržišče

med

Prva

jasno

ustvarjen

katerih

skupno

kot

itd.

zavest

letoma

tudi

kot

ulico

arhitekta

njegove

kolektivno

mora

in

leč-mik:.

šole

in

arhitektonska

to

naj

zabavališče

skupno

šetanja

razvoja,

činitelj,

kot

in

dvema P

utrjevati

vzgojevališče

trg

utrdi

dobi

socialna,

zbirališče

ali

v

stavbarstva

ali

ali

Arhitekturna

socialen

za

delavnost

uvodu

kontinuitete

družino,

vsaka

temelji v

bistvu

mesto

središče,

vseobsežna.

so

ali

izpolnili

pomagali

naloga

zavetišče,

komunikacije

gledišča

se

za

sta

konsolidirati,

cerkev

smislu,

upravno

stvo

nas

njegovem

gnezdo

pobožnost,

in

sta

samozavest;

vsem

najširšem

kiparstvo

nacionalno

narodno

je

ko

in

zanj,

je

skrajnosti

vse,

ne

forem,

samo kakor

151

80

jo

nekdaj

njeno ali

pojmovali,

območje,

umetna

interesna

obrt,

.sfera

podrobnosti,

ljenjem z

ki

Kako

naloge

Za

dobrih,

in

v

vsak

je,

da

a

za

AVagnerjev

in

je

vodnjak

pirju.

na

preureditev lico

češke

hoda

in

zv.

njegov

hradčanskega

republike

osvobojen ja).

V

in

manj

danih

z

v

prilago¬ arhi¬

po

sebi

narodom

—

Plečnik

na

zadnji

delo

na

in

sedaj vodi

presto-

interjerjev,

spomenik

pa¬

učitelj

dobi

v

je

Največ

kot

Pragi

in

Dunaju

ostalo

gradu

pa

razmer

največje

je

(ureditev

vrta

ali

šole.

predpogoj

vpliv

šoli

svoje

klasične

istotam.

zamislov

naj-

njegove

Zacherlhaus

Boromeja

je

z

on

proble¬

samo

čuti

živ¬

je

nacionalno

Njegovo

Ljubljani.

dvorišč,

se

položaju

ustvarja.

umetnoobrtni v

družbe

bolj

iz

potu

stvaritelj

Karla

tehniki

in

rešitev,

tem

genialnih

na

najmanjše

imamo

več

svojemu

katere

t.

do

obsega

pojmuje

zato

obstaja

po

če

Zato

socialnim

kako

v

slikarstvo

pečati

imenujemo

Velikanski

najprej

s

Plečnikovih

učenec.

dobe

njegovih

in

arhitekt,

kar

samo

razmerami,

prve

zvezi

individualna,

mora

nastati,

vse

pride

najpomembnejšim

vzrastla,

to,

pokori.

mandatar

snuje

delih

kar

plastika,

resnostjo

kot

vsaka

tekturo,

v

sprejemljivih

je

—

to

ji

kot

problem

potreb

jena

je

moderni

primere

se

enako

neznatnejšim

je

vse,

arhitektova

družbe;

dolžan

mom.

naj

in

do¬

češkega

Par

primerov naj

moderni širna