Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata. Da: Clarence Darrow. Ne: Shirley Jackson Case

Citation preview

201 D254CJ

UNIVERSITY

AT

O

ILLINOIS LI5RARY JURBAf íA CHAMPAl^'

STACKS

Digitized by the Internet Archíve in

2016

https://archive.org/details/alijereligijapreOOdarr

AU

JE RELIGIJA

PRENEHALA FUNKCIONIRATI DEBATA

DA:

CLARENCE D ARROW

NE: SHIRLEY

JACKSON

CENA

ASE

30c

1921 Izdala in založila

Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba Chicago, Illinois

B«1

AU

JE HELIGIJA

PRENEHALA FUNKCIONIRATI?

To vprašanje je bilo predmet debate, ki se je všiv gledišu Garrick v Chicagu meseca januarja 1921 pod pokroviteljslvom Workers University Society, ki skozi zimsko sezono prireja znanstvena predavanja in debate. Predscdnik te institucije, ki si je pridobila že velik sloves, je sodrug Arthur M. Lewis.

la

Clarence Darrow zastopa v tej debati stališe, da kakršna bi morala biti na podlagi biblije, danes vec ne funkcionira, ampak da deluje le še kot nekaka krinka, da zakriva kapitalistine namene. Clarence Darrow je delavstvu znan iz mnogih unijskih in Vživa tudi ugled in pridrugih bojev pred sodiši. znanje filozofa in znanstvenika. Nastopal je že v razlinih debatah s vseuilišnimi profesorji in drugimi znanstveniki ter sociologi. Obdržaval je številna predavanja v “Delavski vseuiliški družbi” in v drugih religija

institucijah.

Darrowu nasprotno stališe v tej debati zavzema profesor Shirley Jackson ase, predavatelj bogoslovase ne bráni in ne zagovarja ja na ikaški univerzi. verstva kot bi ga n. pr. kak katoliški pridigar, kajti on ni propagátor te ali one posamezne religije, vsaj ne v tej debati, ampak govori o verstvih v splošnem. Posuroveli napadi na verske svetinje, ki se jih ra“svobodomiselci poslužujejo nekateri takozvani niso sredstvo za kultúrni boj proti mranjaškim dog1

di

mám

Ljudstvo se mora pouevati te ali one religije.. tako, da postaja popolnejše, da se izpopolnuje v znanju in ta nain je najboljša pot za navajanje ljudstev iz

mranjaštva preživelih

zacije.

religij

na pot pravé

civili-

Prevajatelj.

ci

O

°>

c\

AU

JE RELIGIJA

PRENEHALA FUNKC ON R AT I

I

I

?

DEBATA Da: CLARENCE DARROW. Ne: SHIRLEY JACKSON ASE.

DARROWOV PRVÍ GOVOR. To vprašanje

moralo biti zaobrnjeno, da bi se funkcionira? To bi me rešilo poskušavanja dokazevati, da je sploh kedaj funkoionirala. Vseeno, jaz ne bom skúšal dokázali, da so verstva keprofesor Oase zavzema nasprotdaj funkcionirala. no mnenje, me bo porazil še predno jaz prinem. Mnogo aša se lahko potroši s poskušaji za definiranje religije. ískal sem definicijo v besednjaku, ampak profesor ase se ne bi držal definicije iz besednjaka, in tako stvar nima pomena. bi

glasilo: Ali religija

e

mešanica ideje o Bogu in o posmrtnem o izvirnem grehu in o brezmadežnem spoetju; o pokori in podobnih reeh, ki jih precej dobro razumete. Seveda je lahko zmešana tudi z raznimi drugimi remi; ampak te rei prepustimo profesorju, Religija je

življenju;

nam jih on pove. Na svetu je mnogo religij, toda jaz ne bom gubil aša z govori o udaških, bedastih in absurdnih da

religijah in o njihovih naukih,

a ljudstva

v katere verujejo raž-

Ne bom govoril o mohamedanizmu, *.) budizmu, brahmanizmu in “kršanski znanosti.” sveta.

—

Držal se bom predmeta o pravi religij i, religije pápeža in John Wesleyja in Billy Sundaya. In jaz mislim,

da soglašate

z

menoj v

tern,

da

Ijudi še ni prenehala funkcionirati, je

e

religija

teh

vseeno že as,

da preneha.

‘ ‘

*) Verska sekta v Zedinjenih državah, ki se imenuje Christian Science 1 ’ Prevajalec. .

—

1

Da

svetu, ako ne v najbrž res; toda vprašanje je, ali kršanska religija danes funkcionira in e, kako dale? D a rešimo to vprašanje, moramo najprvo posvetiti nekoliko paznosti vprašanju, kaj je kršanska religija, kajti na svetu imamo razline vrste

drugem

je

religija

vsaj kot

kristjanov.

nekoliko

kloroform

slúžila *

),

je

pa

Ne mnogo kršanskih

zelo veliko drugih.

kristjanov, pa Jaz ne vem, kako nam bo profe-

sor ase tolmail kršanstvo, toda zadnji enkrat sem zapravil en veer s itanjem Nove zaveze **), da bi iz Seveda sem nje našel, kaj je pravzaprav kršanstvo.

ital biblijo že preje, pred mnogimi

leti,

toda sem se

itanja Nove zaveze, da bi izprevidel, kaj je kršanstvo. Sicer ni reeno, da morajo biti kaka veja sorodstva med biblijo nove zaveze in kršanstvom, toda v splošnem se smatra, da je sorodstvo med njima. Tudi sem ital nekaj John Wesleyjevih in Billy Sundayjevih pridig ter nekaj od drugih svetih mož, tako da v splošnem vem, kaj je po ljudskem mnenju kršanska religija. Vprašanje nastane, kako dale segajo te ideje o katerih se lahko ree, da so kršanske kako dale one funkcionirajo v današnjem svetu. še enkrat lotil

—

—

V bibliji nove zaveze sem ital, da je nonresistenca ena glavnih doktrín kršanstva. Ako te kdo udari lice, mu obrni še drugo! Seveda je jasno, da doktrína kršanstva ne funkcionira. Današnje pravilo je, da priložíš loveku klofuto na eno lice, mu jo priloží še na drugo. Kríst je polagal veliko važnust na nonresístenco. Mnogo duhovnikov, teologov in namišljenih filozofov je propagiralo náuk o nonresistenci. Gotovo je bila temeljni del kršanske religije ena najvažnejših doktrín kršanske ideje. Da ne funkcionira danes, je popolnoma vidno. Svet se je ravnokar izvlekel iz vojne, v katero so bili zapletení vsi kršanski narodí; ne samo to, ampak posreilo se jím je prido'biti tudi poganske národe, da so pomagali ubijati drug drugega; iz tega je razvidno, da doktrína o nonresistenci ve ne funkcionira. je kedaj funkcionirala, se je izrabila. Med najglasnejšimi prc^pagatorji za vojno je bilo najti med vsemi narodí kršanske pridigarje, Jaz

na eno

ta

e

—

e

*)

**)

Omamljevalno sredstvo. Sveto pismo nove zaveze. 2

—Prevajalec,

domnevam, da ako bi kršanska duhovšina ne bila tako navdušena za vojno, ne bi prišlo do nje, kaj ti etudi duhovšina ni najmonejši faktor, ima vendar še minogo vpliva na svetu. Dolgo, zelo dolgo je že, od kar je imela doktrina nonresistence še nekaj moi v danes se uje, ali vsaj jaz nisem ker ne hodím v cerkev, kdar ul propagirati ta življenju, toda

o nji v cerkvah le malokdaj nikdar; to je morda raditega,

ampak konno,

jaz

nisem

ni-

náuk. Prenehal je funkcioniNáuk o nonresistenrati, ker je skrajno neznanstven. Ne ci ne vpošteva uvstev in strasti, ki so v loveku. vpošteva življenja loveka, ki napravlja tako teorijo skrajno bedasto in nemogoo, navadna sanjavost in prevara; morda je boljša kot druge sanje in prevare, ampak tudi to so vendarle sanje in prevare, ki ne morejo funkcionirati med loveštvom kakršno je, ali med loveštvom kakor je bilo ali kakršnokoli bo v bodonosti, razun se premeni njegova štruktúra, toda mi-

e

slim,

da se to ne more zgoditi.

Kršanska religija polaga veliko važnost na ljubezen, svet pa ni narejen iz takega materijala. “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe,” je bilo že od nekdaj ena najvejih zapovedi kršanstva. Nikjer pa ne nájde mesta v današnjem svetu. Edino, kar imamo opraviti s svojimi sosedi je, da jih “odiramo.” Niti se ne poskúša uveljavljati doktrino ljubezni v življenje. In v kolikor morem jaz razvideti, ni sploh nikdar niesar veljala v življenju. Krist in za njim kršanstvo od nekdaj ui, da je molitev najvarnejši in najložji nain, potom katerega se lahko dobi to, kar kdo želi dobiti. kaj rábiš, moli, pa boš uislišan. Res je, da je Krist uil, kakor se razvidi iz Nove zaveze, da se mora moliti taj no, v sobi, da te nihe ne vidi, ampak duhovniki se niso nikdar ravnali po tern navodilu. sploh molijo, te~ daj delajo to le javno. Ali molitev se je šmátralo za mogonejšo kot kaj drugega v življenju; kljub ternu, nihe, ki ima kolikaj inteligence, ne priakuje, da bo z molitvijo kaj pridobil, da mu bodo molitve prinesie uresnienje njegovih želja. Nihe se ne bo zatekal k nji, razun v skrajni šili, pa tudi takrat ni ne pomaga. Ta svet ni narejen iz molitve. Vsakdo skúša na vse mogoe naine zavarovati svoje življenje, svojo varnost in svojo lastnino, toda med temi varnostnimi

e

e

3

Pa

naini

je imela molitev v ni ukljueena molitev. prvotnih asih kršanstva važno mesto in najbrž tudi v vseh drugih religijah, s katerimi p a nisem mnogo znan, ker nisem imel privilegija živeti z njimi.

Doktrína, ki ui odpušanje sovražnikom je splošna doktrina kršanstva, ampak nihe se po nji ne ravna. Niti se niso ravnali po nji v prošlosti, vsaj ne do kake veje mere. O starí zapovedi, da kdor je brez greha, naj prvi vrže kame, se zadnje ase ne uje ve. Posebno ne od aša, od kar imamo gonje proti zloincem, katere tako vstrajno goje s ikaških prižnic in z vseh drugih v Zedinjenih državah. V praktinem živv

da kdor je grešnik, naj tudi mee kamenje. To je zákon življenja, pravilo lovekovega obnašanja in zadržanja. Doktrina o odpušanju se je že dávno izgubila, je sploh imela kedaj kuk pome, toda najbrž ga ni, razun med nekaterimi, ki so bili tako rahloutni, da so bili oni in njihovi potomci kmalo iztrebljeni, svet pa je ostal kristjanom in drugim trdosrnim bigotom, ki verujejo v kázni za druge ljenju velja pravilo,

e

ljudi.

Ena drugih važnih doktrin kršanstva je bila, “ne kopii si bogastva, ki so od tega sveta.” Zelo smešno, kajne? “Ne kopii si bogastva, ki je od tega sveta” med najbojevitejšimi kristjani pa najdemo bogataše, ki se ne poslužujejo samo vsakovrstnih trikov za veanje premoženja, ampak izrabljajo tudi kršansko

—

religij o za ta

n amen.

Ko je prišel Billy Sunday v Chdcago, se morda še spomnite, da so bili vsi kapitáni industrije na njegovi listi. Povabljen je bil v rezidence vseh prominentnih,

nár,

premožnih ljudi, ki so tudi zložili “umazan” deda so omogoili gradnjo tabernakla. *) Zakaj?

Ali zato, ker so bili kristjani, ali zato, ker so verovali

v náuk, “ne kopii si bogastva, ki je od tega sveta?” Ne! To so storili zato, ker so mislili, da je ceneje hraniti delavstvo z religioznim dopom **) kot pa jim dati veje plae. Ni drugega ne. *) Tabernakel je prostor za verske pridige, bodisi, da zgrajen le za zaasno porabo, kakor je bil v tem sluaju, ali pa za stalno, kot n. pr. mormonski tabernakel v Sált Lake City, Utah. Prev. **) Dope angleška beseda, pomení opojná sredstva kot ópium itd. Prev. je

— —

—

4

Kršanstvo ljudstvo v

kot podkiupnina, da se drži zadovoljstva in skoro ni drugega ne.

slúži le še

sta u j

gledal po tej knjigi, nisem našel niesar, kar í)i mi ne bilo tuje in nenaravno v tej kršanski ciNašel sem le eno dogodbico, ki ima morda vilizíaciji. nekoliko pomena tudi za današnji as. Tie se dese-

Ko sem

—

na však naMislim, da jih je bilo deset pet modrili in pet nespametnih, navadna dekleta. Tako povpreno merilo pameti Odšle in nespameti je za mlada dekleta zadovoljlivo. jaz suso proti veeru, da se sestanejo z ženinom mim, da so se bale, da bi ženin v temi na kak nain ne zašel na stra in ga ne bi mogle najti, zato so vzele Petero pametnih devic si je oskrbelo s seboj svetilke. Ampak Svetilke so bile nažgane. olja za svetilke. pet nespametnih je pozabilo vzeti olje s seboj. Ko je prišel as, menda okoli polnoi, je ženin prihajal, pet pametnih deklet, ki so imele olje, je bilo pripravljenih, pet nespametnih pa je spoznalo, da mimajo olja, zato so prosile pet pametnih, naj ga jim posodijo, kar pa so odklonile, eš, da nimajo dovolj olja za vse, ali pa so morda mislile, da ni dovolj ženinov za vsa dekleta; pet pametnih je odhitelo k ženinu, druge so morale ostati brez njega. tih devic.

in

jih je bilo dovolj

—

—

ve

Mislim, da ta dogodba cionira; to je edina stvar, ki

ali

sem

manj

še sedaj funk-

jo videl in o kateri

mislim, da ima še nekaj pomena. To je bil za dekleta precej koristen migljaj; ampak ženini ga niso razumeli in ne izkoristili, kot bi kdo domneval.

Toda rei, ki prednjaijo v kršanstvu, kot ljubezen, dobrodelno'st, odjpušanje, ne soditi druge, obrniti še drugo lice, nonresistenca, razdeljevanje premoženja, prodati vse, kar imaš in razdeliti med uboge, vse to so le sanjel Na desettisoe kršíanskih duhovnikov govori vsako nedeljo o teh doktrinah, toda ne eden se ne ravna po njih, niti ne vpoštevajo tistih, ki jih morda praktino izvajajo. Oni rabijo svoje /rižnice, svoje glasove, vplive in izobrazbo kakršno že imajo, da drže reveže v zadovoljnosti, medtem ko bogataši bašejo svoje dobike. Nepotrebno

je

govoriti,

da ima kršanstvo kako

sorodstvo z vsakdanjim življenjem. Jaz mislim vsakdanje življenje, ki je življenje ljudi, ki izvršujejo stvari

na

tern svetu.

Ljudje, ki so uili in prakticrali kro

šanstvo, so že dávno prenehali verovati v njegove doktríne. Nájde pa se rnnogo nekristjanov, ki veliko bolj verujejo v nekatere doktríne, o katerih sem govo* ril, kot p a verujejo kristjani.

John Wesley

je dejal, da ako ne veruješ vsega, napisanega, ne moreš verovati niesar. V tern je nekoliko logike. Ti moraš verjeti v izvirni greh, v odrešenje po milosti božji, v brezmadežno spoetje in v vse druge memogonosti, ki jih ui, ali pa sploh ne moreš verovati in verjeti niesar. Vse ali

kar

je

v

bihliji

pa ni.

Mencken pravi, in po vsi pravici, da edini ljudje, verujejo v svetopisemske zgodbe, so reakcionarni duhovniki, staré, neumne tercijalke in na smrt obsojeni ljudje predmo so obešeni. ki

Kaj p a je potemtakem gonilna sila tega sveta? mislim, Poglejmo. Jaz da ne more bití nobenesila v moga dvoma, kaj je najjaja gonilna derní družbi in v modernih kršanskih deželah. Nad vsemi viprašanji je tu odgovor, da je najveja sila v življenju pridobivanje premoženja. Z njo je zaposljen vsakdo, ki ima in oblast. Politika, morala, literatúra, asopisje, religija, vse je v službi denarnih

mo

kraljev.

Ali morete najti to ambicijo v kaki verski doktri-

ni?

Ne morete

ne v

tisti,

je najti

v

religiji

kršanstva, vsekakor

ki so jo uili primitivni kristjani; jaz dvo-

mim, da jo morete sploh v kateri najti, im kljub teta moderna požrešnoist po denarju ni samo popolnoma po djarmila kršansko religi jo, tampak j o tudi vpregla za svojo porabo, kar je popolnoma protikršansko. rnu,

Kršanska religija ne funkcionira v ampak funkcionira za bizines!

bizinesu;

Avtomobili niso kršóanska institucija;

niti

*)

ne brma-

zojav, železnice, sploh vse kar vsebuje današnja jih

—

družba ki je najbolj materialistina, pozná svet. Pravé doktríne kršanstva, primi-

terialistina

kar

tívne doktríne kršanstva, iso bile protimaterialistine v popolnem pomenu besede. Práv ali nepráv, bile so *) Business, beseda, ki ukljuuje trgovino, industrijo, promet in sploh vsa'podjetja in trgovske odnošaje.

6

One se niso ozirale na ta svet; niiso se brigale Religija je za premoženje; niso se utikale v bizines. poveliavala revšino; povzdigovala je pravina srca; také.

ljubeo naravo; dobrosrnost; odpušanje, duhovnost in nonresistenco. Te kršanske edje to

— karkoli

—

Neitzsche karkakteriziral kot SUžENJSKO moralo. Morala slabih in revnih. Morda je, morda ni. Amipak bila je pohojena od današnje materialistine nosti

je

civilizacije.

Neitzsche je dejal, da je edini vzrok, da so ske dežele kaj dosegle, v tem, da ni v vsemu stvu niti enega kristjana.

kršankršan-

(Konec prvega Darrowovega govora).

CASEJEV PRVÍ GOVOR. Takoj v zaetku moram priznati, da sem prišel na oder z nekakim strahom in da sem se tresel, kajti sedaj sem tu prvi pred vami. Dva posebno strašljiva faktorja sta v tej situaciji. Prvi strah je moj oponent. Prišel sem tu s popolnim poznanjem dejstva, da je on izkušen bojevnik in debator v sodnih dvoranah ter na javnih zborih. ul sem o njegovem ugledu in slovesu in sem se za danes po možnosti pripravil na mahljaje njegovega islanega bodala, ko je grdil duhovnike. ta

poznám

aša

njegovo sloveo sposobda izgleda boljše. Niti mi ni še šla iz spomina usoda, ki je doletela nekatere moje prednike na tej platformi. Predasen umik našega cenjenega prijatelja profesorja Fosterja je neDa,

že dalj

nost, ki je vstanju napraviti iz slabega,

dvomno

pripisati spopadom, ki so se vodili z mojim današnjim nasprotnikom. In kje je danes moj tovariš, profesor Starr? Odhitel je na dalj no Japonsko, kakor hitro je mogel, naj'brž zato, da si reši življenje. Izgleda, da moram biti sedaj jaz ilustracija, plamtea ilustracija, tistega starega reka, ki pravi, da nespametniki drve tja, kjer se boje celo angelji obevati. jaz sem danes tu, morda sem s tem vžel živv svoje roke, da zagovarjam negativno stra vprašanja, ki je v debati. Ni ravno važno, kaj je vprašanje, o katerem se debatira, kajti vsakdo lahko ve, da ne dela mojemu oponentu nobene razlike, na kateri

Toda

ljenje

7

stráni debatira. Svoji žrtvi ne prizanaša, ali nepravi stráni diskuzije.

pa naj bo na

pravi

In še en strah je, ki se mi stavlja pred oi: moja avdijenca v tej dvorani. Predstavljen sem ji bil kot profesor bogoslovja. Jaz ne zanikujem te obdolžitve. Z ozirom na ta fakt ne priakujem, da se bodo uvstva te avdijence obracala na mojo stra. Dasiravno si ne

prizadevam

zakriti mojo prošlost, bila dobra ali slaba, sem vsled spoštovanja do vaših obutljivosti opustil duhovska ogrinjala. In v kolikor bom mogel, bom

skukšal

rabiti

tehniški

je'zik

ziona.

Ampak

ne

bránim se biti to, kar smatrajd nekateri za silno moro, ki pritiska na družbo bolj in bolj leto za letom “pridigar”. Upam pa, da ne bodo bacili svetosti, ki bi jih morda izloevala moja reverendska navzonost, okužili nobenega od vas, in ne vcepili nikomur prenevarno bolezen, ki jo poznamo pod imenom pobožnost. Mislim, da sem povedal dovolj v obrambo moje tukajšnje navzonosti in da sem se pred vami

—

.

dovolj oprostil za morebitno nespodobnost vsled p risotnosti loveka, ki je celo profesor bogoslovja.

Mislim, da je na mestu in pravilno, ako govorim tudi o argumentih, ki jih je navajal predgovornik. tim, da mu moram astitati v gotovih stvareh, kot n. pr. v njegovem zapeljivem izvajanju logike in pa lahkoti, s kakršno slika argument, da izgleda, kakor da je resnien. Ne moremo si pomagati, da ne bi obudovali njegove logike, ne že vsled drugega vzroka, in vekrat naj'brž ni drugega kot vsled oarljivega zavijanja in perverznosti, ki se jo poslužuje. Še ena druga posebnost je v njegovem argumentiranju, ki mi

u-

e

—

—

ugaja, in ta je n j ego v hudomušen humor kadar govoo pridigarjih. Tako zelo mi ugaja njegova dovtipnosít, da sem skoro vesel, ker sem pridigar, samo da

ri

se mi more moj prijatelj posmehovati. Toda ne smem ga hvaliti predolgo, kajti, kakor bi dejal Shakespeare, “prišel sem, da pokopljem Cezarja, ne da ga hvalim.”

V

rabi biblije nove zaveze moj prijatelj ni tako ahko bi jo izrabil na boljše naine za definicijo o religiji. Ni je ital zadostno. V novi zavezi bi lahko našel specificirano definicijo o religiji, s katero

sreen.

dokážem, da religija še vedno funkcionira njegovem sluaju. V pismu Jakopa, prvo po-

jaz lahko

celo v

glavje, 27

.

vrsta, je definirana religija s tremi glavni-

8

mi stvarmi, Te tri

ki

pomenjajo isto, živo in neoskrunjeno

Obiskovati sirote; obiskovati vdove; varovati se madežev *)

vero.

stvari so:

Povdarjam, bodimo hvaležni vdovám;

kajti

one

vstanju pritrditi, toliko aša dokler so z nami, da bo moški spal najbrž ostal veren, recimo do triintrideset in eno tretjino odstotkov. Mislim, da se stripresojamo stvar s te denjate z en o j v toliko, da finicije, tedaj tudi moj oponent ni brezverec. se

nam

e

m

Glede nonresistence se mi zdi, da si fakta zelo naBiblija nikjer ne ui teorije o nontolmai.

pano

resistenci.

Da smo

udari na desno

lice,

gotovi: ona pravi,

mu

obrni

e

“e

te

kdo

drugo”; toda nikjer kdo udari po nosu ali

še

ni reeno, kaj stori tedaj, te na eljust. Biblija nove zaveze ni proti vojni, pa pa mnogo govori zanjo, se vši za dobre namene, n. pr. za vero. Citiral bi lahko mnogo odstavkov za potrditev teh izvajanj. Moj prijatelj bi lahko dobil zadošenje, da so ti citati identini z onimi v bibliji.

e

Druga neprijetnost njegovega govora je fakt, da predmetu, ki je doloen za debato. Ali

ni raapravljal o

funkcionira? Ali je religija prenehala funkmisii pa pomeni vprašanje te vrste, eden razpravljati o njem z znanstvenega stališa, pošteno in pravino, vpoštevajo celotno vprašanje? Kaj so nekateri problemi, prizadeti v tej debati? religija še

e

cionirati? Kaj

—

—

Religija je komplikacija zelo obsežna faktor v zgodovini loveštva. Tudi, bi se ti posreilo dokazati, da kršanstvo dandanes ve ne funkcionira, bi še vedno imel odgovoriti na vprašanje, ali religija funkcionira? Kaj je religija? To je fundamentalno vprašanje. In emu religija funkcionira, je drug težak problém. O nobeni teh stvari ni prejšnji govornik zadostno razpravljal.

e

obraam na fakt, katerega ne ismerelivprašanje, ki je v tej diskuziji, ni, gija funkcionira za dobro ali slabo; vprašanje je le, religija sploh funkcionira. Moj nasprotnik je v svojem dobro zamišljenem govoru, ki je vreden njegovega imena, dokazal, da današnje kršanstvo funkcionira Yašo pozornost

e

te pozabiti:

e

Prevajalec nima pri roki slovenskega besedila mone biblije v slovemskem prevodu. gotovi stavki iz biblije ali iz molitev niso dobesedno enaki prvotnému slovenskému prevodu, naj se vpošteva to pojasnilo. *)

e

litev, niti

9

na nain, kakršen njemu ni po volji. Požíval se je na Sundayja in kaj je on storil v z veži s svoj o propagando. V takih asih kršanstvo za nekatere od nas, ki ne odobravamo nainov vsakega funkcioniranja, še prelahko deluje. Toda mi ni potrebno niti ne bi bilo primerno za mojo sedanjo nalogo, in morda bi vas celo žalilo, bi obrnil svoj o diskuzijo v to direkcijo dali kršanstvo funkcionira dobro ali slabo ob tej uri. Ampak da funkcionira na nain, kako hoejo ljudje, ki so danes pripadniki kršanstva, je fakt, katerega se lahko spozná, ne da bi bilo treba zato kakega vejega vpogleda. Billy

—

e

—

e

ne odobravate nain, po katedrugo vprašanje. Jaz se utim svobodnega izjaviti, da ne odobravam vedno nainov, po katerih funkcionira kršanstvo v sedanjih asih, in jaz sem zaposljen v nalogi, da ga poskušamo privesti na pot boljšega delovanja. Ampak da funkcionira, je fakt, o katerem ne more biti najmanjšega dvoma. La-

odobravate

rem funkcionira,

ali

je

hko bi vam to dokazal tudi s pismom, ki sem ga dobil od nekega gospoda, živeega na pacifinem obrežju. V neko revijo sem napisal lanek o zgodovinski metodi za študiranje religije, kar se je tému gospodu zdelo silno nespodobno, pa je napisal v pismo stvari, tako da sem se udil ,kako da papir, na katerem je pisano, .

ne zgori. Ježa, ki jo je izbruhal v pismo, je del posebne vrste kršanstva, kakor ga razume moj dopisovalec.

—

da vas ponovno opozorim nanj funkcionira na podlagi izkušenj in razvoja loveštva; in ali smo že prišli do stopnje, na kateri je loveštvo, vzeto kot celota, pripravljeno vrei fazo svojih zgodovinskih izkušenj, navadno poznane kot religija, in ako ne, ali so maši ljudstva še potrebne také forme aktivnosti in potrebe, ki so znane kot reli-

—

Pravo vprašanje

je, ali religija še

gija?

Kaj pa imamo v mislih, kadar pravimo, religija funkcionira? Religija se lahko definira na dva naina. Eden je starodávni, neznanstven nain, ki predstavlja relligijo kot nekako nebeško bistvo, postavljeno na svet v enem specificiranem momentu, kateremu so potrebne doktrine in obredi, kar vse se smatra, da je prišlo od bi se vpoštevala ta definicija, je drugega sveta. razumljivo, da bi svet v teku let dorastel za religijo,

e

10

ako

je

ne bi

aša na

Vsemogoni

postavil v soglasje

z

duhom

vsi rti.

Zdi se mi, da se je moj nasprotnik držal práv te Govoril je o starokopitne, neznanstvene definicije. kršanstvu na podlagi razlaganj v bibliji nove zaveze, kakor da je bilo takrat, ko je bila spisana nová zaveza, kršanstvo že izpopolnjeno. Ali veruje on v božja izroila, oznaená v novi zavezi? Jaz bi bil preseneen, ako bi on verjel in se opiral na také stvari. Kadar on govori o pomenu delovanja kršanstva v življenju, ali da kršanstvo ne more misii s tern napraviti utis, funkcionirati v nobeni periodi zgodovine, razun se ravna natanno po stvareh, ki so bile ustvarjene od skupine ljudi, ki v zaetku niso imeli drugega kot da so se nazivali kristjani? Res je, da so tudi oni imeli svoja dolona mnenja in preprianja in so skúšali privesti svojo generacijo v soglasje z njihovimi nauki. Ampak kaj se je dogodilo v prihodnji generaciji in še v poznejši in tako naprej? so bila njihova preprianja in njihova dejanja ideja, ki se je ne bi moglo spremeniti, potem jaz priznám, da bi svet kmalo dorastel za tako religijo. Kot znanstvenik si nihe ne more predstavljati religijo v taki ozkotirni definiciji.

e

e

Kaj je religija v znanstvenem smislu? Religija je plod sociálne zgodovine, rezultát stopnjevalne rasti. Religija se ni pojavila v zgodovini v enem posebnem momentu, popolnoma opremljeno bistvo, kakor naprimer grška boginja Aténa, ki je prišla na svet, kakor pripoveduje legenda, v popolnem oklepu, iz glave boginje Zeus.

Religijo so ustvarili Ijudje skozi stoletja razvoja in jo še vedno ustvarjajo. ,

Religija je urejena v soglasju želj in potreb ljudi,

ki so jo ustvarili, in v prihodnjih generacijah je bila

prenovljena, kakor so zahtevale želje in potrebe ljudi, ki so takrat živeli. Zakaj so jo napravljali tako? Religija,

e

se vzdrži,

mora

e

preneha funkda se prilagodi novim

delovati in

cionirati, jo je treba preustrojiti,

razmeram

e

in vsposobi za aktivnost. To se pravi, stvar funkcionira, je pristopna aktivnostim, in ne deluje, se jo zavrže ali pa preustroji. Raditega je da-

e

našnje kršanstvo v nekaterih ozirih razlikujoe od kršanstva, kakršnega slika biblija nove zaveze. Priznám mojemu nasprotniku, da kršanstvo nove zaveze ni vedno sposobno delovati v današnjih asih. Toda je 11

delovalo ob svojem asu, etudi se on pritožuje, da dandanes ne deluje. Ali ni bilo v teku zgodovinske evolucije neizogibno, da se primitivno kršanstvo umakne poznejšim formám kršanstva, prilagodeno potrebám poznejših generacij? se religija porodí po

e

e

tem zgodovinskem nainu, se ree, da eksistira, je istovestno, ako se ree, da funkcionira. Drugae bi sploh ne mogla funkcionirati. je religija neloljivo združená z družabnim razvojem loveka, potem jo bo družba vzdržala toliko aša, dokler bo religija funkcionirala, in ko preneha, j o bo zavrgla. bi mi dopušal as, bi vas povedel nazaj v zgo-

e

e

vam pokazal številne sluaje v prev katerih so razna verstva prenehala funkcionirati in so jih nadomestili z drugimi. Stara vera Grkov je prenehala funkcionirati, ravno tako vera Rimljanov, prišla pa je nová religija iz Azije, kršanstvo, in zavzela mesto prvih. Kršanstvo ni bila edina religija, ki se je pojavila v žeji po novih kultih med našimi pradedi. Tudi verstva Adonisa, Osirisa in Attisa so našla pot v sredozemski svet, kjer je ljudstvo Ískalo gotova zadošenja ,katera j im staré religije niso mogle dati. Kjer pridejo na površje nove želje in potrebe, katere jim staré religije ne morejo izpolniti, kaj je posledica? One umro naravne smrti, kakor izpade loveku nepotreben las. Ampak novi lasje ne zrastejo tako lahko kakor pa nová religija. Vse to je stvar življenskega funkcioniranja. Že sam fakt, da je v današnji religiji proces, dokazuje mojo trditev, da religija funkcionira. Kadar preneha delovati popolnoma, ne bo ve religije. Ta fakt je tako jase, kakor sploh more dovino

religije in

teklosti,

biti.

Toda današnja debata

bi imela ukljuevati vse rekot také, ne pa se prijeti le ene religije, kajti današnji predmet ni, da li ta in ta religija kot n. pr. kršanstvo funkcionira dobro ali slabo. Jaz sem pripravpod gotovimi ljen debatirati tudi o tem vprašanju okolšinami, toda reem, da ni bilo pravino obrniti to debato k samo eni religiji, ki ni niti ena najstarejligije

izmed teh, ki še eksistirajo. So še druge revedno funkcionirajo, bodisi za dobro ali slabo, toda da ponovim: to ni problém te diskuzije. Imamo religije, ki funkcionirajo na Japonskem, na Kitajskem, v Indiji, v Afriki, vsepovsod na površini te zemlje se najdejo religije ,ki še vedno žive. Po kakšni ših religij

ligije,

ki še

12

pravici jih

more imenovati on napaone, umetne relina tem odrú bránim verstva mojih ne-

gije? Ali naj jaz

kristjanskih bratov pred lovekom s tako visoko izobrazbo, tako globokega znanja? Tudi nato sem priprav4

ljen,

ako

je

potrebne.

Jaz imam preglobok ut bratstva do loveštva in zato ne bi mogel trditi, da lovek ne more imeti pravé

razun ce je belopoltnež. S stališa vernikov so vse religije to, kar njihovi pri vr ženci misii j o da so, in tako se lahko ree, da so njihove vere pravé, dokler zadovoljujejo potrebe ljudstva, ki veruje vanje. Y tem smislu lahko reemo, da so vsa verstva prava, ker so jih taka narodili ljudje, da odgovarjajo njihovim potrebám. Ker so taka, tudi funkcionirajo in bodo funkcionirala v svojem raz voju na razii naine. Zdi se religije,

ne

da bi morali bití mi tako provincionalni mislim da mi tega ni treba tu posebno povdarjati da v svoji provincionalnosti ne moremo videiti ni drugega na svetu, kakor le tiali ne spadamo. sto religijo, h kateri mi spadamo

mi nepravilno

in nespodobno,

— —

—

Že ta fakt, da religija eksistira, je dokaz n jene delujoe sile. Z ozirom na ta fakt bom citiral nekaj statistinih podatkov, ki sem jih dobil od najboljše avtoritete, ki jo je miogoe najti. Te številke so bile sestavIjene še pred voj n o in bi morda ne soglašale s tistimi, ki bi se jih spravilo skupaj sedaj, toda mislim, da bi ne bilo veliko razlike. Sestavil jo je lan statistinega urada v Stuttgartu, dr. Zeller in je sledea: Pripadnikov kršanskih ver na vsem svetu je 534,940,000; pripadnikov Konfuzija, 300,000,000; brahmanistov, 214,000,000; mohamedancev, 175,290,000; budistov, 121,000,000; židov, 10,860,000; sešteti skupaj dobimo 1,356,000,000 ljudi, ki so privrženci religij. In že to, da so še vedno privrženci religij, je tehiten dokaz, da v verstvih še živi delujoa sila. Opazili ste, da v tem seznamu niso oznaené vse religije, ampak le tiste, ki imajo najve privržencev. Prebivalstvo sveta, preraunjeno v istem asu, je bilo 1,544,510,000. Tako imamo tu presenetljive rezultáte jaz moram priznali, da so me presenetili da je med ljudmi, ki so se izjavali za pripadnost k religiji, in našli, da funkcionira v njihovem vsakdanjem življenju do katerikoli meje si sami izvolijo, da je izmed vsakih petnajst ljudi na svetu trinajst pripadnikov ver trinajst izmed

—

—

—

13

e bi

k skupnemu številu dodali še prebisplošnem smatra za manj kulturnega, divjaško prebi valstvo Afrike in pacifinih otokov, bi se število vernikov proporno zvišalo. Niti ne ukljuujejo te številke religije kot je taoizem, ki ima precej privržencev na Kitajskem, ali šinto, ki je nacionálna religija Japonské. bi ukljuili v to število pristaše vseh ver, bi brezdvomno našli, da je na vsakih petnajst ljudi 14 vernih. ahko še dodám, da v to število nisem vpleil privržencev Darrowovega kulta, ki so zbrani v tej dvorani. petnajstih.

valstvo, ki se ga v

e

(Konec prvega Gase-jevega govora.)

DARROWOV DRUGI GOYOR. Darrow: Prosim,

ali

bi

mi

dali za

par trenotkov

tiste številke?

ase: Dobro.

e

Darrow: Seveda, bi profesor ase ustanovil svojo cerkev, ne vem, ne bi bilo umestno, da se ji Vsi pridružimo. Jaz ne ibi smel podvzeti te diskuzije z mojim prijateljem o religiji. Moral bi si izbrati loveka recimo loveka, ki je metodist ali presbiterijanec ali nekaj podobnega. V številkah, ki jih je citiral Mr. ase, sem tudi jaz vštet kot kristjan, o tern sem preprian. In jaz sem govoril v jeziku kristjanov, ko sem imenoval vse druge religije za potvorjene, nepráve. Seveda vem v notranjosti svoje duše, da je bil Konfuzius ravno tako velik filozof kakor Billy Sunday, in da je bil kot mislec Budha enak Billy Bryanu. To vem. Ali kljub ternu, vsi pravoverni ljudje vedo, da sta bila Konfucij in Budha krivoverca, medtem ko sta brata

e

—

Billyja pravoverná.

Resnino, jaz ne bi smel debatirati z Mr. CaseRes je, da je nekaj navadnega med nami oitati drug drugemu, da se ne držimo predmeta, ki je na debati. Toda jaz tega njemu ne bom oital. Zdi se mi kdo pravi, da nekaj funkciopa, da je izogibajoe, nira zato, ker eksistira. V takem smislu razlage je vendarle nekaj takega, kar poznamo pod imenom kršan-

jem.

e

stvo, torej funkcionira. Yse,

bilo

pravo za svoj

as

kar

je

in prostor;

14

kedaj eksistiralo,

ako ne bi

bilo, se

je

ne

I

bi pojavilo. Seveda je profesor v pravem v tem oziru je prišlo, da je zadostilo potrebám y življenju;

— vse

konno umrje

toda

stvari,

gin je je

prostor kaki drugi

in prepusti

kakor je že povedal môj oponent. Toda tak pokakor kaji rep: rep giblje še dolgo potem, ko

kaa

že poginila.

In tako

domnevam, da mora

biti še

preeejšno

šte-

vilo ljudi, ki se imenujejo kristjani, dasiravno však in-

telegenten

lovek

ve,

da ta beseda ne pomeni niesar

ve. Zdi

se mi,

da

je

m oj

prijatelj dejal,

da ne ve, kako

Jaz vem. Teh številk nisem videl še nobenkrat poprej, ampak jaz sem peanja s številkami navajen. Dr. Zeller je najbrž v pravem; ampak jaz vam bom povedal, kako je sestavil to statistiko. Vse prebivalstvo te dežele je vpísal pod rubriko kriistjanov, vse, razun židov t e je vpísal za žide, katerim je doloil deset miljonov. To je število vseh židov na svetu in po mnenju Henry Forda jih je oziroma preve. Pet sto štiriintrideset miljodovolj nov devet sto štirideset tiso kristjanov! Da, to je vse prebivalstvo, )ki živi v kristjanskih deželah. In tudi mi smo kristjansika dežela, etudi nimamo kristjanov. Ta štatistika ni bila vzeta v vojnem asu, kakor je dejal, kajti takrat je bila veina kristjanov od doma, zaposljena s pretepom. V tej statistiki je doloeno reli-

je bila sestavljena ta štatistika.

—

—

giji konfuzijancev 300,000,000 pripadnikov. To število vsebuje vse, ki žive v njihovem teritoriju. Isto velja za mohamedance, brahmaniste, budhiste in seveda tudi za žide, Te številke doloajo zadnjim 10,860,000 je to pravilno, odvisi, dali je’jndaizm religija ali pleme. je religija, misiim da ne pretiravam, ako reem, da ne bi smela biti niti ena tretjina v tem številu. je pleme, tedaj bi najbrž ne smel biti nihe izmed njih oznaen v teh številkah.

—e

e e

Da bomo

sigurnejši; te številke seštete skupaj, do-

bimo

Skupno prebivalstvo sveta je 1,1,356,000,000. Mr. ase je dejal, da so manjše religije 544,000,000. izpušene

iz te štatistike.

e

ine

bi bile, bi bila vsake-

mu

podtaknjena kaka religija. Od 1,544,000,000, kolikor znaša prebivalstvo sveta, jih je polovica pod desetletno starostjo,

ampak mi bomo

rekli petnajstletno,

da ne bomo ni pretiravali. Ti seveda nimajo nikake religije, razun kolikor so jo podedovali, in kar se tega tie, velja isto za njihove stariše. 15

Vse te številke so nezmiselne in brez pomena. Pomenijo klasifikácii e religij v širšem pomenu, da se da

—

tej in tej veri toliko in toliko Ijudi tu in tam ta je kristjanska dežela in mi smo kristjani; to se pozná po nainu, ki ga vporabljamo v klanjih.

Seveda, to vprašanje je podobno raznim drugim, sem tu debatiral. Profesor me sodi zelo napano, ko trdi, da sem pripravljen vzeti eno ali drugo stra v debati. To se da morda aplicirati na tožbene zadeve, toda ne na debate. Nikdar še nisem debatiral na tisti stráni vprašanja, v katerega ne bi verjel, razun morda zadnji, ko sem povedal avdijenci, da se mi zdi stvar zelo dvomljiva propoizicija, in pa mogoe religija funkcionira, prenesedaj, ko je vprašanje šeno na vprašanje pomena besede “funkcionira”. In zelo labko se j o razlaga tako, kakor je storil profesor ase; da stvar, ki živi, tudi funkcionira, kar pa jaz ne smatram za funkcioniranje. Sicer sem vedno vstrajal, da debatiram na tisti stráni, v katero verjamem, raditega, ker vzamem stra, v katero verjamem, vem, da imam pravo stra. o katerih

e

e

Profesorjeva izvajanja ne izsiljujejo mnogo odgovorov. To ne pomeni, da je slabo govoril, kajti priznám, da je dobro zastopal svojo stra. Vedno sem imel visoko v islih Casejeve sposobnositi, njegovo znanje, nadarjenost in poštenost, s katero se loteva raziskovanja vsakega vprašanja, in ko sem ob neki priliki o menil to moje mnenje Mr. Lewisu, je to najve privedlo do tega, da ga irnate priliko uti v tej debati. Kar se tie diskuzije kakršnegakoli vprašanja o religij i, sem dovolj pameten in vem, da sem otrok napram njemu, v kolikor se tie verskega znanja, arnpak težava je v tern, da berazpravlj ava z razlinih stališ z ozirom na sede “funkcioniranje”. Toda bi mogla popolnoma obdelati ta predmet in razumeti drug drugega o govoriva, potem bi bilo kakor debatiranje s profesor-

pome

e

em

—

jema Fosterjem in Starrom koncern konca bi se tudi s profesorj em Casejem približno sporazumela. Ni mi zato, kakor sem že mnogokrat poudaril, da bi v debatah skúšal dokazati, kako sem, se vpošteva

e

natanno konstrukcijo

vprašanja,

ki je

v

diskuziji,

dobil bitko. Niti najmanj ne. Kar skúšam je, da dam avdijenci nekoliko zabave in pri tern mimogrede nekoliko priložnosti misliti. Raditega ne bi pod nikakoršnimi okolšôinami vzel tukaj staJiše, katero ne jaz

16

opravieno. iSeveda, da rad razpravljam Razume se, da se priakuje od advokátov, da so tehnini, ampak profesor je nas advokate ukaj prekosil. Nikakor si ne mosem ga rnorda rení tolmaiti njegove razlage, razun napano razumel, ko je dejal, da náuk ,e te eden udari na desno lice, ponudi mu še levega, ne pomeni, te kdo udari po nosu, da ga ne smeš uldariti nazaj. Jaz se ni, potem je preve tehnimislim, da se je šatil. bi smatral za

o vprašanju y najširšom smislu.

e

e

e

en

zame.

bom

razpravljal nekaj aša o besedi “funkZelo dobro ne morem odgovoriti profebeseda “funkcionirati” pomeni isto, kot sorju, ker beseda “eksistirati”, no, potem ni nieisar ve za pripomniti. Na podlagi tega zakljuka imamo krisitjane, kakor imamo vse druge stvari, in kdo spada k verski organizaciji in je kristjan zato ker pravi da je, ali ker se ga pri ljudskem štetju ypiše za takega, potení ne ostane niesar ve spornega. stvar funkcionira zato, ker nájde svoje mesto v statistikah, dobljenih potom raznih ljudskib in drugih štetjih, potem ne moremo dodati niesar ve. Toda jaz domnevam, da ima beseda “funkcioniranje” mnogo širši pome, ali vsaj zame ga ima. Zame ta beseda pomeni, da vkljuuje áktivnosti ljudi; da na nekalk nain prehaja v vsakdanje Ijudsko življenje; da je nekáka gonilna sila Ijudskega obnašanja. Ne morem si predstavljati, da bi pomenila kaj drugega. V tern smislu je tisti del sveta, ki se ga prišteva h kršanstvu, prenehal kot tak že dávno funkcio-

Sedaj

cioiniranje”.

e

e

e

nirati.

Zakaj pa pravimo kristjani? emu ta beseda? Seveda ima gotove izvore od Krista. Beseda ima svoj izvor kmalo po dobi, v kateri se domneva, da je živel

—

—

in najbrž je živel Krist in vsebuje gotove doktrine, ki jih je uil on ali pa n j ego vi najbljižji uenci ali pa prvotná kršanska cerkev. Profesor ase sicer pravi, da so vse te doktrine že izginile s pozoriša; da ima današnje kršanstvo popolnoma druge ideje, kakor pa so zapopadene v bibliji nove zaveze. V tem soglašam in nimam dodati niesar. V kolikor se tie razlage pomena prvotnega kršanstva in Jezusovih naukov, se prizná, da je živel, in naukov njegovih prvih

e

uencev, nima

to pravo kršanstvo nikakršnega sorodstva z današnjim življenjem; etudi se Ijudje še vedno

drže njegovega imena, so v tem oziru kakor komer17

ionalna tvrdlka, ki iz delu j e milo, katero j i pridobi ime; potem pa spremeni milo, prodaja ga pa pod starim imenom.

Nohe na teh doktrin

ni del kristjanskega sveta. Mi-

da profesor ni v pravem, ko trdi, da je dokaz za funkcioniranje kršanstva že to, more Billy Sunday dobiti množico ljudi in z njo uganjati precejšnjo uzrujanje. Kar je on uil, je morda ali pa morda ni kršanstvo. Najbrž je. Bilo je bližje primitivnemu kršanstvu, kot pa je m oj prijatelj profesor ase. Toda ali jé bilo to, kar je fuinkcioniralo kršanstvo? Ali pa je bil to kapitalizem, kar je funkcioniralo, s pomojo Billy Sundayja? Nepotrebno je napano razumevati besedo. Kdo je organiziral Sundayjeve pridige ma Severni stráni mesta, kdo jih je plaal in zakaj? Organiziral jih je veliki bizines, žaposljen v izkorišanju ljudstva, denár zanje je dal on, dasiravno njegovi predStavniki ne vedo niesar o religiji ali o kršanstvu. Oni so v bizinesu in so najeli tega krošnjarja besedi, da pridiga ljudstvu kot kristjan za namene tistih, ki ga najemajo in plaujejo. To je vse, kar je na stvari. slirn,

e

Ali pa to pomeni, da je kršanstvo funkcioniralo? Ne. Kar danes funkcionira ni kršanstvo. Ali funkcionira v kaki cerkvi? Res je, da je mnogo kršanskih cerkva v Chicagi, to je cerkve, ki se imenujejo kršanske. To je res. Toda ali kršanstvo funkcionira? Kdo pa hodi v cerkve? V kolikor se tie protestantovskih cerkvá, so mi povedali, da jih obiskujejo najve ženské in otroci; seimintja tudi nekoliko možkih. Sinclair Lewis pravi v svoji lepi povesti “Gopher Prairie”, ko slika svoj ega glavnega karakterja: “Ne, jaz ne hod im v cerkev, toda verujem vanjo; ona odvraa ljudi od štrajkov”. Také vrste ljudje hodijo vanje. Kar se tie žensk, se ne more rei, da obiskujejo cerkve v^led tega To pa vzroka, ampak zanje imajo družaben pome. seveda nima niti najmanjšega sorodstva z doktrinami, ki jih je uil Jezus. Cerkve so zanje družabna organizacija, ni drugega. V vsakem malem mestu igra cerkev vlogo druižabnósti; v vsakem vejem mestu je ve ali manj zopet ta vzrok, ki zbira ljudi v krogu cerkve, zaradi družabnosti. Oni spadajo k cerkvi, kakor spadajo h klubom. Jaz spadam k raznim klubom, pa ne sem kedaj ital njihova pravila, ako jih imaVem, jo. isto ni me ne brigajo. Zahajam vanje vsled enakih vzrokov, toda ne njihovo življenje, ne njihova ve-

e

18

ra in ne njihove navade nimajo niesar opraviti trinami, katere imenujemo kršanske doktríne.

z

dok-

Jaz mislim, da ima tndi dandanašnja kršanska cerkev svoje istaíiše, da zastopa svoje gotove názore. Jaz mislim, da stoji po vsem širnem svetu za ohranitev stvari kot so. V tern oziru ni skoro nobenih izjem. Vasi se dogodi, da kdo, ki se imenuje kristjana, stori to kar sem storil jaz, da citira kak odstavek iz biblije, ki ga je báje govoril Jezus, toda njegovo dejanje se je obsojalo v kršanskih cer/kva'h, proglaša se ga za upornika in izkljui. Med však i národom ina svetu je íkršanska cerkev, kot cerkev, zaposljena z vzdrževanjem stvari, kot obstoje. Ali pa delajo to kot cerkve?, bi, potem bi jaz priznal, da funkcioNiti najmanj. nirajo. Toda one ne delajo tega kot cerkve. One vrše to delo za konservatizem, ker so kontrolirane in vporabljene od tistega dela v življenju, ki res funkcionira; ta del je komeroialni del žMjenja po vsem svetu; to je, kar funkcionira. Ono je kakor politik, ki kandidira v úrad; v svoji kampanji poziva k sebi ljudi vsakojakih preprianj in naziranj; ljudi, ki spadaj o v razline klube; ljudi raznih národnosti, in vse izrablja za svoje lastne namene. Izgleda mi torej da kot organizacija kršanska cerkev ve ne funkcionira.

m

e

udil bi ise, e je še kaj dvoma glede tega vprašaVzemimo na primer Young Men Christian Association. Kaj je ta organizacija? Kako sorodstvo obstojí med telovadnico in vero v brezmadežno spoetje? Kako sorodstvo je med kopališem in vero v odrešenje, ker je bil Krist križan? Jaz ne poznám nobenega. Kanja.

kor veste, tudi židje lahko pristopijo v Y. M. C. A. in ravno tako vsakdo drugi. To je nekake vrste telovadno, reklamno kršanstvo. In jaz mislim, da je tisti, ki je dal v Chicagu n aj ve za Y. M. G. A. najbrž Julius Rosenwald. Ne verjamem, da je kristjan! Jaz mislim, da je bil vštet kot žid.*) To je ena izmed mnogih in*) Y. M. C. A. (Young Men Christian Association) je organizacija, ki jo podpirajo ameriški velekapitalisti. svojem jedru bi imela biti kršanska ustanova. Sprejema pripadnike vseh ver, tudi žide, vendar pa ni naklonjena oficielni katoliški cerkvi, ali bolje, pápež ni nji naklonjen. Leta 1920, se prevajalec ne moti, jo je pápež javno obsodil, eš, da vzgaja mlanost med krist j ani. Ali je izrekel to obsodbo leta 1920 ali leto preje, že ni tako važno, glavno je, da jo je pápež obsodil v prvi vrsti raditega, ker jo kon-

V

e

19

ki se jo rabi za podpiranje

stitucij,

íih interesov.

Mogoneži, kakor

je

mogonih privatvam znano, radi

rabijo besede, ki vleejo. Oni rabijo besedo “kristjan” v istem smislu z istim namenom, kakor besedo “sto-

—

procentni Amerikanec”. Tudi pomení isto toda nihe ne ve, kaj pravzaprav pomení. Ampak oni vedo, kako se love ljudje s takimi frazami. Vedo tudi, kaj imajo storiti z ljudmi, kadar jih vjamejo na také vade.

Beseda funkcioniranje je po mojem mnenju stvar, ima resnipne vplive; morda kontrolujoe vplive v vsakdanjem življenju. ki

Profesor nam je ítal odstávok sv. Jak oba, mislim Jakob. Ne izgleda, da je on vzel Jakobove ideStvar je zelo enostavna je, kaj da konstituira religijo. ena je samo tri stvari so, ki jih morate izvrševati obiskovati sirote; druga, obiskovati vdove. Oba obiska se lahko opraví z enim. In potem tretja, ohraniti samega sebe neomadeževanega od sveta. Obiskovati vdove in ohraniti samega sebe neomadeževanega od sve-

da

je bil

—

—

ta.

Some

job!

(Konec drugega Darrowovega govora.) kršanske in ne katoliška religija. V vseh vejih ameriških mestih ima velike hotele, v katerih stanujejo njeni lani, pa tudi nelani, veinoma mladi ljudje. trolirajo druge

Poleg tega skrbi ta organizacija za telovadbo, kopališa,

ima velike knjižnice, v katerih pa se ne nájde ni protiMed svojiverske, še manj protikapitalistine literatúre. mi podporniki ima ljudi, ki sploh niso kristjani niti po imenu, kot je n. pr. Julius Rosenwald in drugi. Tendenca organizacije je ohraniti mladino zvesto starim tradicijam in institucijam. Enako organizacijo vzdržujejo tudi za dekleta. Prevajalec.

—

20

CASEJEV DRUGI GOVOR. mi ni pustil ravno mnogo aša za moj zakljuek. Jaz bi mu rad dal dober nasvet, katerega lahko porabi glede dolgosti govora v svoj pri d. To je pravilo, katerega se držimo mi, pridigarji, in Lipám, da ne bo užaljen vsled vira, iz katerega prihaja ta nasvet. Pri nas deluje to pravilo zelo dobro, jaz sem opazil, da funkcionira. Pravilo je tole: Pridiga, nagovor, ali govor, bi moral biti glede dolgosti kakor ženská krila. Mora biti dovolj dolg, da pokrije predmet; in kratek dovolj, da vzdrži interesiranje. Prejšnji govornik

Z ozirom na n ego vo j

kritiziranje mojili

argumen-

mislim, da lahko zopet reem s Shakespearejem, “My withers are quite uiiwrung”, kar v današnjem jeziku pomení, “kaj me briga”. Nimam pri rokah kopije programa, toda ko sem ital predmet debate, se ni omenjalo za predmet specialno kršanstva, ampak religijo v splošnem. Eden lahko govori o religiji kadar govori o kršanstvu, toda lahko se tudi govori o kršanstvu ne da bi se pri tern mnogo tikalo religije kot také. In veina njegovih izvajanj o kršanstvu nima niesar opraviti z religijo. tov,

tie njegovega milá. Ali me kaj brikos milá, s katerim se umivam kadar se umivam narejen od originálne firme, katere ime je utisnjeno na milú, ali pa od následníkov originálne firme? Ali ima delovalni pome tega milá sploh kaj skupnega z imenom na varstveni znamki? Na to vprašanje lahko napravíte odgovor sami. Seveda nima ime Sedaj, kar se

ga,

—

e je

—

nobenega pomena! Jaz sem se morda izpostavil napanemu razumevanju, ko sem dejal, da stvar funkcionira zato, ker eksistira. Da bi se ternu izognil, bi moral rei: Stvar funkcionira zato, ker še vedno obstojí in vzdržuje eksistenco, in v tern je razlika. Religija funkcionira ker še vedno eksistira, kljub napanemu razlaganju tistih številk, ki si jih je moj oponent izposodil od mene. Kaj bi sploh mogel napraviti brez teh številk? Kako bi sploh mogel napraviti svoj drugi govor?

funkcionira raditega, ker še vedno ker se ne tie, n. pr. samo doktrín. Doktríne so le ena faza religije in pridejo na površje ob gotovih stop n j ah raz vo j a v religiji. bo religija konno imela le intelektualno stra, jaz zelo dvomim. Da, religija

eksistira, zato,

e

21

Ivo študiramo zgodovino verstev v- njihovih primitivnih formah, najdemo, da se le redkokdaj, sploh ka-

e

dotikajo intelektuálne fáze življenja. Svoje delovanje imajo skoro popolnoma posveeno sociálni fazi življenja. Ko moj oponent pravi, da terikrat,

današnje kršanstvo funkcionira v socialnem pomenil

tem zadel žebelj na glavo. Y tem smifunkcionira kršanstvo, kakor vse druge religije. Mi vidimo loveka, ki je živel na zemlji v razlinih razdobjih v razlinih rázmerah, katerega družabni inštinkt ga vedno tira med množico. Seveda, kadar poživljenja, je pri slu

stane intelektualen, kakor tu moj prijatelj potem hoe sam, on postane individualist. Toda dokler je še veren, hoe ostati v množici, pa napravi religijo, ki funkcionira; táko, ki zadovolji inštinkte njegove sociálne osebnosti. biti

Ena najvažnejših stvari, ki stoji v ospredju pred vsemi drugimi, je sociálna stra, ki se o opaža enako v vseh religijah ,in to so verska shajanja. greste danes skozi deželo, se boste prepriali o resninosti te trditve; pri vseh religijah zavzemajo verska shajanja najvažnejšo funkcijo. Ljudje, ki obiskujejo cerkve, ne hodijo vanje vsled kake inteligentne hrabrosti, ampak lahko se ree, da kadar so preve intelektuálni, ne hodijo ve v cerkev. Fakt pa je tu, da je sociálna funkcija religij še vsepovsod v operaciji. j

e

Potem je še ena druga posebnost, karakteristina v vseh religijah. Ne vem, e.se vam bo dopadlo ali ne, je nam stvar doampak tu se ne gre za vprašanje, padljiva. Jaz moram le opisati znanstveno in objekdiskuziji v tivno, kakšna so fakta, ki pridejo pri tej poštev. Torej druga posebnost v vseh religijah je njihov konservatizem. Vsaka organizacija je konservativna. Organizacija stremi za vzgajanjem konservativnih naziranj. Vzemite kakršnokoli samovoljno gibanje veja postav družbi, v vsakem lahko opazite, da ja organizacija, tim bolj se utrjuje njen formálni znaaj in gibanje prine postajati konservativnejše. To je neizbegljiv proces evolucije, da organizacija ustvarja konloveški organizaciji v najstarejši servatizem. Dve družbi sta politina in verska, in verska je starejša. V propornem razmerju njiju starosti sta obe konservativni in to morate biti že po svoji naturi. Iz konservatizma v religijah je povzela politika precej svojega konservatizma. študirate zgodovino politinih in-

e

im

e

stitucij

stvo

velo

v

tej

deželi, boste izprevideli,

kako

je

kršéan-

dale nazaj iz prvih dni Nove Anglije, kjer je žimnogo naših prednikov, v veliki rrieri prispevalo

pri delu za naše konservativne in stitucij e.

Pred par leti smo zelo veliko uli o patriotizmu. Kaj je bil ta? Fundamentalno je bil religiózni konservatizem, ki je zelo mogono funkcioniral. Mnoge cerkvene obine nekatere so mi znarie tudi v Chicagu so imele duhovnike, ki so bili pristaši doktríne nonresistence. Ti so bili v nasprotju z veino, ki storiti vse za je v svoji gorenosti bila pripravljena družabno varnost; v mnogih sluajih so také cerkvene obine zahtevale od svojih pacifistinih duhovnikov, da morajo zapustiti svoje prižnice in sploli službo. To se ni dogajalo zato, ker kršanstvo ni funkcioniralo, ampak zato, ker je premono funkcioniralo v formi socialnega konservatizma ,ki je karakteristien v religijah in sega dale nazaj v starej še ase. Ko je postalo kršanstvo religija veine, je tudi ono povželo tipino formo socialnega pritíska, ki je karakteriziral religijo skozi vso zgodovino. So še drugi vážni interesi družbe, ki izgledajo fci-

—

—

stim, ki ne poznajo zgodovine verstev, da nimajo nikakih skupnih veži z religijo. Ti interesi torej lahko narede utis, da nimajo ni skupnega z religijo. Pa poglejmo tu mojega prijatelja, ki zelo dobro pozná zgovanjo, bi dovino, in b*i se nekoliko bolj poglobil spoznal, da prihaja tudi njegov poklic iz religijskih virov, ki izvira iz verskega ideala o božji pravici za izvrševanje zákonov. Ali to funkcionira? Intelektuálni element v religiji se mnogokrat smatra, posebno v kršanstvu, kot karakteristina posebnost v kultu; vsaj tako se je va$ih Jaz domišljalo. pravim, da ternu ni tako. Kršanstvo je že od svojega poetka, že hoete, da govorim o njem kakršno je bilo v svoji prvotnosti, obraalo svojo glavno pozornost v propagandi ne na intelekt, ampak na vero. Vera je priznanje, da ne veš. Ona je nagrada za našo ignoranco, nadomeša tvojo ignoranco z zaupanjem v nekaj velikega, neznanega. To zaupanje je morda bedasto in s asoma se bo morda dokázalo, da je absurd-

e

e

no;

ampak

stališe religije, také kot funkcionira,

e

je,

da nadomeša omejenost znanja z vero. se more neznanje pravilno nadomestiti na ta nain, ne želim izrekati sodbe na tem mestu, niti ni potrebno za to 23

govorim o tem; želim pa pojasniti fakt, na najodkritosrnejši nain, da priverovanje haja vera od religije, da nam oskrbuje in blaží neznanje, ki je brezdno med nami in sedaj še nepoznano neskonnostjo. diskuzijo, da In to

bom

storil

—

—

Mi smo intelektuálni v tem dvajsetem stoletju; mi ponosini na našo intelektualnost; ponosni smo na svojo znanost, in jaz ne želim, da bi jo imeli manj kot jo imamo, ampak mnogo ve kot jo imamo sedaj. Kako dale pa sega naša znanost v neznano neskon-

smo

nost? Vzameš svoj prostor v observatoriju, recimo, eno jasno no, in gledaš skozi najmogonejši teleskop, ki ga je do danes mogel izdelati lovek. Pred teboj se odpre ogromno vsemirje, ki sega preko tvoje dosegIjivosti.

V

svoji domišljiji se skúšaš dvigniti v to ve-

da bi ga primerjal in spoznal. In kaj si dosegel? Po par urah napora boš prisiljen, da se povrneš na ta stari planét, ta mali zvezdni prašek, ki drvi in drvi po vsemirju, in poutil se boš, da si le muha na tem košku vsemirja, da si stvar, ki ji je še silno veliko zakritega v ueskonnosti. soljstvo,

Jaz ne vem, kako naj grem preko meje poznanega mojim intelektom. In e sklenem, da ne bom skúšal iti preko neznanega s kakim drugim pripomokom, tez

bom šel. Ampak tu imamo ljudi, in ti so v veliveini, za katere religija funkcionira ravno v tem oziru. Kar morejo pojmiti s svojo intelegenco, s svojim razumom, to pojmijo. Kar ne morejo, si pomagajo z vero, ki jih ponaša v neskonnost. daj ne ki

Jaz ja, ki

bom

si

jo

ponovil, da religija,

namre

tolmaimo v zgodovinskem

in

tista

religi-

družabnem

pomenu

besede, ne pa v smislu kakega formalnega, moralistinega verstva, ki je le postranski jjrodukt organizirane religije, še vedno funkcionira; njeno deloje njevanje je še velikansko na današnjem svetu. no funkcioniranje v dobrobit ali v škodo, o tem sedaj ne bom izrekal svoj ega mnenja. Ampak predno konam, bom napravil še to opazko: Jaz verujern, jaz sem preprian, da bo religija živela še dolgo aša v bodohoemo, da bo njeno funkcioniranje dobro, nosti; se mora nekdo žrtvovati za nalogo, ki izgleda, da je nehvaležen posel, torej za nalogo, da se napravi funkciokakor je daniranje religije v bodonosti še boljše

e

e

nes.

24

Najboljša jugoslovanska socialisticna revija je tednik

“PROLETAREC” Proletarec prinasa bogato vsebino lánkov, razprav, rtic

itd.

Proletarec prinaša však teden v svojih

lankih

in

utrinkih

politini pregled in ves

položaj komentira s socialistinega stališa.

Proletarec vsakdo, ki

hoe

je list, ki bi biti

pouen

ga moral itati o socialnih vpra-

šanjih in drugih važnih problemih.

Ako ljite

Še niste

naronino

naronik Proletarca, pošZa SI pošiljamo list

takoj.

16 tednov, za $1.50 pol leta in za $2.50 celo leto.

Pišite

po naš

CENIK KNJIG. Naslov: Proletarec, 3639

Chicago,

111.

W. 26th

St.