Valvasorjeva Ljubljana

Citation preview

VALVASORJEVA LJUBLJANA FRANCE

POSEBNI

ODTIS

IZ

GLASNIKA

STELE

MUZEJSKEGA

STRAN

DRUŠTVA

70 — 98.

ZA

SLOVENIJO,

IX.,

1928,

45808 7 (ru A VAC'?

Valvasorjeva France

Ljubljana. Stele.

Resume. lasst

sicn

mit

dem

der

2.

Ljubljana Jhrh.,

das

uns

Valvasor schen

Der

in

Werke

in

stichbild

von

gefahr

4

1660 Clobucciarich,

58.

Ljubljana

zač.

XVII.

stol.

der

ist

von

zeitig

von

Nordwesten

die

Einsicht

unbekannte hof,

das

ner-

Krain

und

Plan

Plan

liber

der

einzelne

vvichtige

die

von

ijanabild

Stadt

auf

aus

des

Ljubljana

der

Materials

aus

von

einer

den

Stadt

Domkirche, den

die

und

die

es

den

Jahre

aber

uns

des

unbekannt,

damalige

dass

so

X 70 cm

die

ist

war

Augustiner-,

Flirstenhof,

125

un-

Verfertiger

talit,

so

Kupfer-

bestehend

(1649—1673).

bietet,

Samm-

publiziert,

zwischen

der

gewahrt

Objekte

Val¬

unbekanntes

Grosse

Bestelier

aufgenommen,

damaligen

der

grosses

Der

1670

Auersperg

/.ur

ivahrLandes-

Das

uns

gleich-

auch

St.

Bild

bisher

Petersfried-

Jesuiten-,

Kapuci-

Stadtmauern

und

die

Garten.

Erganzung

Bild

ljana

den

Graf

Vogelperspektive

Deutschritterordenskloster,

Zur

ches

in

der

Engelbrecht

Franziskanerkloster,

Auerspergischen

ein

aus

Details

alte

Wolff

VV.

hat.

aus

Ljubljana

der

scheinlich hauptmann

ein

das

bis

wird

bisher

\var.

Bildes,

J.

Valvasorschen

Blattern

in

geplant

Sl.

ein fiir

aus

A\’il.

L niversitatsbibliothek

Material

das

von

topographi-

graphischen

der

Zagreb

des

uberliefert des

vasorschen in

Haelfte

hauptachlich

Ljubljananildes

be-

Stadtbilde

seinem

Erganzung

lung

Arlikel

Zeit

Giovanni

Uhr

ersten

der

im

bei

um

das

Pieroni

Bohm.

Jahren

Valvasor

des

J.

aus

Liberecer

XVII.

Jhs.

hier

meislens

zum

nun

manche

und

auf

diesem

1657,

ein

Plan

der

Mitte

Museum, von

des

und

die

wird

ein

XVII.

sowie

Joh.

Bilde

oberflachli-

Jahr.,

Skizze

Clobucciarich

ferner

ein

Ljub-

von

Ljub¬

und

and.

pu¬

biiziert. Die besteht

Bedeutung

darin,

vollkommen alterlichen lebigkeit

dass

miter

des

fiir

zialen zur

und

zulelzt

Niederreillung vnd

dem

von

des Rolle

der

Mauergiirtel

zu.

asthetisches

Hauptmotiv

entvvickelnden

ulica.

Die

Stadlteilen:

die

Altenmarkt

und

N e u

schaft

e n

mit

ihrem

ohranil

v

ljubitelja ozirih njeno

svojem

delu

lice

in

zadnji

hat.

XIX.

Jhs.

schuf

—

auf

dem

die die

rechten

je

„Pred

Ljubljana, Namen

je

pred

v

prvi

in

ki

Im

Hart-

auf

und

dem

iiussert

so-

fiel

bis

SchlossFlusses

Schlossbertrg

—

in

an,

Flori-

den

siedelte

SchlieBlich

der

gleichzeitig

sich

Ljubljanicaufer

die

hinge-

des

des

Stari

es

Grund-

-wird

und

Flusse —

ist

Carnioliae

AuBenbilde

Rathause,

nam

jo

spisa

njenih

vrsti

postankom

die

Parzellen

Altsladt

und

»mittel-

drei

sich der

die

am Adel

Priester-

škofijo".

našega

prestolnice

SchluB

Geschichte

trg

aber

(1698)

die

Konstellation

am

dem

darnach

Ilauptrolle

der

Ljubljanicaufer,

Domkirche,

der

Mestni

Symbol,

auf

Duc.

gewisser

betont.

Bevolkerung

ihrem

Važna

moment

Zum

Lage,

Tode

Zusammenhange

Jahre

und

bogenformig

der

Valvasor.

važna.

des

škofijo

linken

slovenske

100

Stadtbild

Innenbilde

Pred

Ljubljana"

preteklosti

zanimiva

der

das

ferner

Topographia

iiber

Materials

verschvvundenen

diesem

die

dargestellt

der

mil

dem

Zentrum,

»Valvasorjeva

in

Ralhausplatz auf

in

Valvasors

weist

Ilauptverkehrsader

Struktur

Biirgerschaft

Markt

noch

Anf.

Im

die

Strasse:

soziale

dem

fiir

nach

Artikel

fur

veroffentlichten

Hiille

geographischen

Stadtmauern

Schlossberge

sich

Ljubljana

Bevolkerung

der

bald

hin;

Valvasor

Male

Kommunikationsnetzes

zum

janska

am

die

der

durch

Der

Stadt

Ljubljanabilaer

Erhaltung

Ljubljanica

ges

das

Bildschema

Struktur

berge

ihr

dass

der

des

barocken

werden.

Stadtbildes

ersten

Ziige

konsecjuenlen

bekannt

verschiedene

hartnackige vviesen

einer

aussern

verfasste

lage

uns

Ljubljana"

eharakteristisch, 1679

des

za

to

je,

je

v

sliki

pokazati,

spomenikov ker

»baročne

je

in

opisu

da

je

v

za

mnogih

Valvasor

fiksiral

Ljubljane",

katere

2

rojstvo

lahko

ustanovno membne

leto

XVII.

ogrodje,

ki

ga

od

važnejših s

sploh,

do

da in

Da

novo,

je

prvo

339—340

VII.

iz

XVII.

stavlja

in

nam

št.

je

v

gradivo

brez

in

naš

v

vseučiliščni

za

naj¬ v

Ljubljane

zgodovinski lahko

raziskavanju

elementov.

ljubljanskega

spominske

je

ohranila

najstarejša

Valvasorjevega

nam

Val¬

pretiravanja

njenih

odkritje

ki

se

in

je

je

gradivo

podoba

prodira

se

njenih

zgodovinskemu

slike

slučaj,

jo

plošče

zadnjih

letih

knjižnici

bistveno

dopolnjujoče,

gradiva

za

temu

v

odkril

Zagrebu,

toda

dosedaj

to

s

po

Ta

667

te

s

najvažnejša

a)

dva

tvorila

Velika

Petra

Ljubljano,

ki

knj.

levi

do

utrdbe.

predbaročne nad

se

grafične lista

in

važnosti

nam

je

zbirke

samo

ohranilo

in

na

listih

ponovitev

predmet

in

ne¬

listov

osnovo

za

opisali. Ljubljane

Velikost Vodnih

Schellenburgove

zmerno

ki

glavni

slika

XI.

na

mestne

slika

nam

bo

bogatosti

Ljubljane,

zadnja

Ehre...

sv.

in

sliko

podrobneje

smerjo

strani

Nudi

v

obsežnosti,

Valvasorjeve

sta

nižje

od

svoji

slika

Ehre...: in

takratno

Valvasor.

vendar

bomo

666

pregled

zvezku

zvezka.

vsporedno

dopolnjuje.

938

vrat

ulice

Poleg

od

in

normalno

X

27'9 cm.

na

nam

gradiva

Ljubljane

severozapadne

desni.

Pred¬

Spredaj

podrobno

omenjenega

sploh

in

stališče

ono

kaže pod

bistveno

vzvišen

pogled

mesto. b)

15 6 sv.

X

Ljubljana

7'6 cm.

Petra

sliko

nad

rotovža č)

od

nam

do

te

severa

in

2a.

v

smeri

Nudi

pred

Ljubljana

v

nad

med

levem

severne

kotu

strani

na

in

slike

pod

obsega

2a. "Velikost

sliko

desni.

Dopolnjuje

15'7

7 6 cm.

od

nam

cerkve

posebno

krila

od

juga.

pod

obrežij

str.

škofije. sliko na

Velikost od

škofijske

desni.

X

palače

Najvažnejša

na

za

Nahaja

se

levi

sedanjega

nas

je

do

v

slika

sredi

starega

njim.

sliko

Ljubljana

Ehre ...

od

diskalceatov

nam

Ljubljanici,

detajle

zgornjem

strani.

trg

trga

v

pogled

cerkve

magistratnega

„grabljic“

d)

levi

pod

zgoraj

nudi

od

Nudi

Mestni

sliko

desnega

kotu

na

gradu c)

v

temelj

pregled

pregledno

XVII.

Ljubljano

odrezana gradu

spada

veliko

v

v

str.

sliko

in

izdano

ohranil

zvezku,

Slike med

ali

za

v

študijo 2.

na

nazaj,

a

mesto

obenem

1693.

podajajo

pa

prevažno

ohranjena

1.

zakrila,

rekonstrukcijo

katero

po

slike

takratno

nudijo

za

skozi

nameravano

srečen

je

sliko

naslednica

Zanimiva

Ljubljana

mestne

podali

najprej

mesto

334—340

82

1.

in

Ljubljane

nahajajoči

doslej

nudimo

gradivo

listih

strani

še

zbirki,

ustvaril

Na

dvomno

je

grafični

uvod

ga

1.

našo

žarišče,

Ljubljana

samo

posebno

lice

ki

obširnostjo

ljubljanske

povod

detajli,

kmalu

danes.

po¬

ohranil

vrsto

fasadami

nam

osnovno

namreč

njegove

obenem

gradivo.

Za

in

in

pravo

sledečem

Valvasorjevo

prezrto

81

ni

ampak

njegovi

v

z

ker

nas

je

njena

nam

do

ki

kakor

celo

svojimi

Valvasorjeva

srednjeveške

razvitka

nam

in

kulturno

je

gradivo

s

tega,

še

1693,

pri

je

bolj

pa

zunanjostjo

radi

Valvasorjeva

bomo

gradiva,

na

to

je

njeno

Ker

vsebovala

Ljubljana

strani

nam

mnogo

obenem

smrti

kulture

Valvasor

je

eksaktnostjo

korenin

postanka

možu,

je

ter

baročno

za

baročne

temeljila

posebno

objektov.

nam

rečemo,

je

stavb;

različnih

potrebno

pogled

nam

za

topografijo,

sliki

ki

baročna

Ljubljana

pogledih

v

je

Valvasorjeve

izrazi Le

tradicijah

ohranilo

vasorjeva

letom

operosorum.

Srednjeveških

mnogokje

njeno

z

razcvet

stol.,

srednjeveških

porušenih

v

za

Academije

Ljubljane na

opredelimo

od

336

Velikost

2a.

Slika

dopolnjuje Ljubljanice

severozapada.

in

337

ter je

156X7'6cin.

je

spredaj

nam do

sliko

se

odrezana

s

utrdb

gradu

Čevljarskega

Velikost

Nahaja

in

črto

v

desnem

takozvanih s

te

strani

mostu.

2P6Xll'9cm.

identična s sliko v Topogr.

Nahaja

Duc.

Carn.

se

v

1.127.

3

Spredaj

je

sedanji ob

odrezana

Vegovi

bivšem

Stališče koliko v

desno,

notranjost

se

toda

trg

na

s

staro

pričenja

na

z

ogelnim

in

veliki

bolj

njeno

deželno

frančiškansko

samostanu

kol

sega

sliki

vzvišeno

stolpom

na

pod

in

cerkvijo

desno

2a,

ozidjem

mestnega do

samo

omogočuje

in

ob

ozidja

Vodnih

vrat.

premaknjeno

malo

več

ne¬

vpogleda

strukturo.

hišo

naslovnem

celo

se

precej

in

z

sedanjo

levi

isto

mesta

Novi

popravka v

Na

približno

na

Nahaja

ulici.

za

frančiškanskem

je

e)

tesno

in

listu

pogledom

Topogr.

letnico

na

Duc.

odtisnjena

Grad.

Carn.

še

Velikost

in

enkrat

je

21

ista

na

X

114 cm.

plošča

začetku

brez

knj.

XI.

Ehre... f)

lijana 68.

Ljubljanski v

Ljubljano

Slika

mišljena mesto na

je pri

za

vhodu

Pogled

15

sedanje

cesti,

predstavlja

3.

Slika

98.

Sign.

desni

Wagensperg

na

levi,

nica

se

in

vidi

pa

pod

potez

Slika

Velikost napis:

v

e x c v.“

za

dela

še 5.

fični

Pogled

zbirki

skica

s

zv.

Signatura

v

Valvasorjevo nalom hriba

in in

slogu

na

poštnem

Bakrorez.

spodaj:

putta

isti z

za

1660.

na

Ve¬

mesto

Velikost ob

od

10 7

sedanji

X

Kar¬

vrati.

bakrorezov

Mathias

hribovja od

Slika

z

postiljon

sv.

izdelkov.

drevesom

Postambt

strani. stol¬

do

pred

konju

z

kranjski

fec:

Elizabete, stolpa

špitalskih

na

putta

velikim

mosta

od

VI.,

Greischer)

cerkev

vodi

zv.

severozapadne

Špitalskega

plavajoča

listku

Pod

sta

se,

da

v

zbirki

spodnjim

list

vrat

preko

rogom

grb,

pred

druga

Laybach“.

dva

Novih

bakrorezov robom

narejena

spada

med

grafične

od

86.

skrajno

Velikost

ob

Kaže

robu

nam

ozidjem, ter

bližine

lavirana

kotu

njem

Ako

oba

je

v

po

ni

list

nekem

primitivno

ležeča

pod

tretjem

raznih od

97. in

očrtanem fec

št.

izmed

list

vejica

h e y d en

eden

poskuse

VI.,

valovito

der

Greischerjev

Kranjske.

je

zv.

3,

njih

et

sredi služil

doslej

ne¬

Valvasorjevih

roke,

ki

grafičnega

23.).

spretno

nekdanjim

kakor

gotovo

Izvršen

(Sl.

—

motiv

grbom

Ljubljano

roko.

ključi

Slavnost

vagenšberških

van

XVII.,

na

v

ki

132.

zbirki

„Ygidius

levem

utrdb

v

oglu

vešča.

peresom,

1.

Vodnimi

Signatura

Zdi

na

s

in

Emono.

utrdbami,

galopira

in

laubach.

drugemu,

bila

ozidje

374.

I.

pogleda

XIV.

Gradom

od

„K h a y:

kot

in

24.).

Wagenspergu.

ni

z

cesti,

dva

IX.

pravilna

zastopa

Leopolda

Postambt

dva

vzoru.

Po

držita

trak

v

obronek

ozidje

vrata

predterenom

(monogr.

svojimi

desno,

Predstavlja

predlogo

na

na

19*4 cm.

levem

plavata

gostov

mostom.

s

listku

Ljubljano s

je

Ehre-X.

Ehre...

Ujedkovina

mestno

slike

(Sl.

X

—

znanem

ter

Ljubljane

26-9

na

v

Karlovškimi

ospredju

most

napisni

K h a y:

ovalu

slike

sredino

nudi.

V

pogled

Špitalski

njim

ne

4.

Crain.

Ehre...

novega.

Maksimina

MG

tako

mestnega

cesarja

mesto s

v

Situacija

splošnega

v

poštnem

spodaj:

ospredju

Nad

na

robu

in

na

cesarja

strani

nič

juga

ozidje

19‘8 cm.

Zmajevim v

od

se

Maksimi¬

oblek.

razen

Križank

nadvojvode

Nahaja

so

skupina

glede

nudi

X

frančiškani

obronka ustrni.

28’4

ozadju

sedanjim

na

vojske

ob

zu

v

in

Le

vendar

sprejemu

pogled

Ljubljane

Velikost

na

Dobro

Grad

Gradu.

ob

do

splošni

slike

severne

ne

ulice

14 -6cm.

od

Ljubljano

je

vhod

vsaj

vhoda

X

vrata,

podlage.

realna

Slika

11'7

izjemo

Ljubljano

na

na

z

realne

10'8 cm.

slovesnega

Velikost

Ljubljano

pred

Važen

sliki

Vicedomska

biti

na

Pogled

14 -8 cm.

list

v

Kopitarjeve

h)

lovški

X

1608.

brez

utegne

travniku

likost

1.

na

fantastična

njim

blazini g)

na

grad

s

Karlovškega 28'5

X

tušem.

Napis

Almanach

predteren ozidje

jezuitski

17*5 cm.

z

med

s

Nahaja

Tehnika: nad

fecit

sv.

v

gra¬

obrisna

Laybach.

je

zapisana

Gruberjevim

vratini,

cerkvijo

se

rahla

sliko:

sedanjim

Vodnimi

samostan

mosta.

kos

z

ka¬

grajskega

Jakoba.

Ta

slika

4

je

n a j

L j

s

u b 1 j 6.

a n e.

ki

dvomno

za

Na

E

primeri

vzvišen od

za

je

2.

pogled

samo

prišlo, delih

ker

je

po

lista

336,

3

katere

in

na

List

plavajočih

VII.

k

sv.

a

do

C.

Jakob

in

je

so

na

kar

risarska

(Sl.

19.).

skicni

precej

sliko

za

mesta

za

ime¬ in

liste.

Ljubljane

in

strani,

o

nam

Novim

precejšnji

mno¬

južne

ozidja

z

z

nejasen

zunanjščine

sliko

knjigi

grafične

in

av-

vse,

predloge

preddela

D.

ne-

lastnoročna, risba

zazna¬

slika

kot

v

in

križarji.

levi

potez.

strani

k

la

samo

novih

mestnega

pri

in

do

mestu

klarise,

predstavlja

Ljubljanice,

in

splošni

posvetijo

in

Mestnim

vzvišenosti

in

gosto

334

338),

slike

kaže

trgom, Na

in

nam

svojega

335)

s

ploščo

levi in

(XVII.

2

iglo

rekonstrukcijo

pa je

ohranil.

V

za

tuševe del

in

se

za

(vsak

dveh

ter

celotne

sta

v

VII.

slike

in

sploh

ostal pa

prihajajo

s

nam

ima

v

veliko celoti

niti

spodnja

sv.

v

dveh

Petrom, risbi,

na

ohranila

slike,

sledove

poštev

dva pasu

(XVII-

prenosa

izvršene

katere

spod¬

predloga v

ki

grafično

zgornjega

tiska

ni

nekaterih

cela

polovico

82),

v

tuševi

opremo

nam

v

ohranila

v

se

337)

in

takrat¬

izvršitve

je

izvodih)

81

stavbe

70 cm

prenesena

zgornjo

336

X

polovice

torej

repro¬

zbirke

bila

popolne

dekorativno

slike

je

nam

celem

(XVII.

340

ali

125

ohranjen

bila

ptičje

vestno

grafične

zgornje

ome¬

iz

značaja

Krakovim

je

dobe

1.

posamezne

sv. Jakobom

in

del

in

lista

339

in

do

strani

levi

tušem

obrisane

katerih

Gradom

da

št.

detajli.

nekako

vemo

Gradiščem

z

ni

za

ne

to,

okrožjem

nabodena se

na

plošče,

tudi

stavbinskega

liste

drugi

cesto,

škofijskim

peresom

Za

znakov

nam

neslutenimi

dosedaj

pod

teritorija

Valvasorjeve

izvršene

kateri

grafične

zv.

pomoč

Valvasorjeve

ter

sploh

XVII.

na

njenega

poslopij

sicer

nedovršen.

z

Ljubljano

rekonstrukcijo

grafično o

priskoči

razdelitve

za

Mestnim

odtisk

prvi

je

vrsti

336—340.

XVII.

nahaja

a

ne¬

cerkve

od

detajlih

notranjo

risar

celo

pogosto

in

z

grafično

XVII.

j

Duc.

Izvršilec

k

severozapadne

motivih V

skupin

Dunajsko

(XVII.

izgubljena.

se

z

cesto

polovice

listi

v

risbi

s

in

novimi,

Mnogo

list

v

listi

v

popolno

podatki

tlorisne

trgov

odtisnjena

337

kontur nje

ne.

slike

skic

slike,

razen

konturah

ploščo,

je

severne,

odkrije

i

peresna

Valvasorjevega

obrežja

podaja

perspektive,

je

Poljansko

Grad,

nobenih

List

Topogr.

tuš.

Peter,

Valvasorjeva

precej

bistvenimi

študije

tudi

izvodih

tega

važnimi,

ali

polovica

nam

bistveno

ptičje

izvršena

i

šišenskega

obrnjen

predterena

opremljena

na

Sv.

severozapadne

148.

objektov.

juga

nam

gradivo

iz

od

risar

Zanimiva

nudi

posameznih

od

ki

celih

predstavlja

list

severovzhodne, in

z

ducira

To

s

stališča.

nam

mesta

ne

svinčnikom.

stavbinskih

ter

sliko

od

obsegu

slike

m p r e

diskalceatske

mod.

več

za

in

črkami

b.

H

več.

Ljubljano

nudijo

S

Carn.

nudi

knjigi

od

sedi

riše.

rotovž,

levo,

dokument

nam

stol.

i

obronkom

perorisba

sredi

tudi

z

skicni

diskalceati,

pa

mod.

s

kot

slike

pa

na

korekturami

kolikor

z

na

Predrisba

perspektive

podaja

a.

mesto,

sicer

Carn.

in

gradivo,

nega

mesta,

Duc.

o

na

frančiškani

za

opazovalnega

njeno

pogled

pogledom

Tu

v

očividno

predmeti:

127

celoti

te

ter

spredaj

Duc.

glavnih

trgom

ki

v

strani

Ljubljano

Topogr.

nas

s

drug,

sliko

XVII.

samo

Predstavlja hriba

se

Obrisna

v

zanimiv

sliki

Tehnika:

s

list.

pouče

Nahaja

G

za

umetniška

severozapadne

kuliso.

147.

glavni

opazkami

pol.

od

stolnica,

o

Vse

z n a u a

F

Skica

novani

a j

frančiškani,

Topogr.

gimi

stoji

stolpa

7.

Ljubljano

list

naraven

impresija

s e d

17.).

obronku

sledeči

guštinci,

je

o

obrobno

kot

njim

movani

V

d

Valvasor.

Križank. riše,

na

tvori

mod.

š a

(Sl.

Pogled

hriba, Carn.

t a r e j

v

334

tušu

je

50 cm

izvršen

angelčkov.

Na

dolg

velik

desno

in

38-8 cm

prazen od

njega

visok.

napisni držita

V

list,

dva

v

zgornjem ki

ga

tušu

delu

na

razprostira

izvršena

listu šest

angelčka

5

kranjski

grb,

pisnega

še

traka,

dalje

ki

ga

risbe

istega

črt

svinčnikom.

s

L.

na

trak

desni

s

s

Gradu.

V

aranžma

stveno

drugače

L.

XVII.

zgornjem

ornamentike hermani

in

L. nad

zgornjega

je

2.

pol.

337.,

Prule,

nad

traka.

Nad

lajoča

traka,

ploskev L.

Gradom Sv.

kot

L.

širok in

sv.

339,

Njegov

bovih

raztrgan

339. je

—

61

L.

XVII.

širok

in

35 cm

10 cm

širok

slike

nahaja velja

v

kot

razdelil in

sicer

cerkev. (Sv.

Zgornja in

Peterske

in

tretji

zopet

spodnje

predmestje Lingarjevi Špitalski

v

števanega zapadnega

škofijske

ob ulici

Zvezdi in in

sedanje

konca

in

gre

gre

od

meja

z

ženskimi

sv.

pla¬

Jakob

plava

podobno

praznoti

dvema

orel,

vijeta

ki

in drži

praznega

dva

vokvirjena

širok

in

za

plapo¬ napisna

tudi

levo

ravni iz

od in

proti čez

tod

se

v

ulici

kreditne

banke.

sedanje

in gre

oglu

Prid

na

nekako

pred

splošne

prva

na

bolnice

Oba

cesti

da

in ob

seka

ter

seka

sliki

vpo-

preko

močvirja

sedanjega

de¬

palače

pošto

meja

Jakob)

njuna

tako,

in

Drugi

Gradu.

škofijske

dva

ceste

Miklošičevi

trnovska od

trnovsko

trg — Sv.

smeri

južno

smeri.

pobočje

je

polovici

na

na

gre

se

Risar

Resljeve

ter

nudi

dandanes

Cesto

sedanjo

Zgornja

še

dve

jugovshodni

in

okrog

Stališče

katerih

križišču

na

v

mesto

severozapadni ulic

ki

skozi

Dunajski

stikata

tloris.

in

Grad — Mestni

ob

52'5cm

nam

panoramo.

listov,

v

XVII.

trgu,

je

da

ulico

Lingarjevi

križišče

pa

na

ki

ro¬

37.-48.).

Tivolija,

severovshodno

delilnica

hriba

črti

1.

prilepljen

jugozapadu

treh

približno

zemljišča

k

ob

obsega

tako

ljubljansko

33 - 9 cm

visok,

81,

levi

njegov

od

in

Novem

VII.

(Sl.

sedanje

širok

preko

na

340.

do

35 cm

in

1.

ima

Slomškovo

(Poljane

pas

cm

perspektive,

na

obstoja

61

in

je

XVII.

v

cesti

je

širok

obenem

delilnica

slike

levem

baročne

V

se

Zvezdi

ptičje

ceste

desni

grajskega

Prednja

od

med

Gradišču)

Ljubljanske

visok.

katerega

dvojnik

(predmestje

na

bi¬

338.

V

motivi,

vijočega

severovzhoda

smeri

njuna

pusti

teritorija

Ljubljanice.

slike

7 -6

ob

točka

palače

jugovshodni

in

se

ulice,

nekje

stikata

njuna

337

orel

Gradom

pa

raztrgan

iz

slike

se

deko¬

pozneje

robu

52 5 cm

delov

Resljeve

za

visok.

trg,

Dunajski

Njegov

od

polovice

polovice

od

dolepljen

zgornjega,

gre

zgornje

most

zemljišče

smeri

dela

oglu

82,

stališčna

črti

in

ob

severozapadu

v

glavnega

značilne

35cm

avstrijski

zgornjem

grb,

razlikuje

njegovih

Poljane)

na

se

in

Nad

Prulami

robovih

polovica

ulice

list

stikata

lista

v

ležečega

Peter

lilnica

in

mesta

VII.

desni

od

zgornji

27. — 36.).

zasnovana

najugodnejša

Št.

se

ob

je

proti

1.

visok.

čemer

mesta

po

predmestje

34 cm

v

nekako

železnico

na

340,

slika

sliko

(Sl.

38-5 cm

Mestni

visok.

Stritarjeve je

ima

dvoglavi

kranjski nad

bil

336,

volutastimi

širok

Grad,

35cm

in

Sledita

v

slika

je

XVII.

vokvirjena in

listu

pripravo

ki

na¬

razprostirajoči

na

prvo

zgoraj

28.).

24cm

Jakobom

je

in

visok,

smeri

je

predmestje

in

pas,

Celotna poleg

in

in

je

mreže

angel.

putti,

napisi,

listi

drugi

na¬

pred-

blede

se

izvršena

za

širok

ušesastimi

26.

njem

drži

lista

in

ploskev,

338,

kotu

dvojnik

cm

širok

sv.

grbi

izbrisane

sledove

Na

konturah

40 -5 cm

nahaja

in

Petrom.

Aleksandrove visok.

se

tega

nadaljujočega

sledovi

štirje

očividno

z

se

ima

ga

ter

dokazujejo

z

25.,

XVII.

desnem

nad

XVII.,

(Sl.

Jakobom

v

stol.

cerkvijo

62*5cm

konec

nam

Poljane,

trakoma.

je

slike

so

visok.

koncu

v

gre

napisna

XVII.

frančiškansko

polajočima

dela

grba

grb

deloma

desni

ploskev

začetku

Peter,

prazna

maskami.

XVII.

Na

na

38‘8 cm

desnem

listih

kakor

sv.

Ostala

turjaški

list.

dveh

okolici

in

na

držeča

teh

336.,

kotu

lista;

začetek

V

širok

svinčnikom,

rešen,

je

angel.

58 cm

napisni

deloma

poslopja

je

pa

svinčnikom.

angela,

manjši

polovici

s

en

prejšnjega

dva

nekoliko

rativni

335.

desno

drži

predmeta

XVII.

daljuje

na

jugo-

onstran

križišča

južn^

6

železnice na

sedanji

križišče cesta z

in

Dunajske

kompleks

južne

pred

Prvi

list,

cukrarne

nje

na

levi

stika

s

ravnost

na

cepi

in

severni

ulico

žilo,

smeri

Sl.

sv.

59.

Petra je

v

kjer

razen

začetka

hiše

gospodarskimi

poljedelcev. dvoje

na

in

vrtom.

je

ob

trakt, s

hišo

cerkev (Sl. rijo

mimo

(lazaretom) sv.

25.). in

sedanjim

ulica

Petra,

Pred

pokopališče,

ob

tvori

ter

s

črto

torej

tobačna —

in

sv.

južne

nekako

tovarna

križišče

železnice

pravokotnik: —

Opekarska

južne

železnice

stoji visok

pa

je

sv.

na

Petra,

sedaj

veliko portal

do je

levi, in

Na

obstoječem

drevo.

Vhod

baročnih

Petra žila

Od in

na¬

gre

njim ki

od

oblik

prostor z

so

ima na

z

polje

bivališča sedaj

škofove

župnišča

gospodarsko še

tudi

sliki

en

drevesni

vrt

mestu

cerkvijo,

nastavkom,

z

po¬

samo

obodom

cerkvi,

na

dvoriščem

mestu

svojem

med ob

to

ulici

pravokotnim

trikotniku

na

pa

Vod-

posamezne

nekdanje

Na

sedanjem s

da

župnišča

mestu.

samo

stoje

Škofji

kozolci

za

sedanjem

strani

kjer

po

mežnarijo,

obzidan

po

tej

pravokotnik

brega.

loka.

ulice

označujejo,

sedanjem

med

na

št. peterske kasarne, kjer je

prostor še

in

sv.

prometna

razvejevi

poslopji

na

tega

ulico.

kozolci

je

Zmajskega

severovzhodu

cerkvijo

Kolodvorske

se

Sicer

za

od

tetivo

proti

Druga

enonadstropno,

Ljubljanici,

na

in

obstoječi

župniščem sedanje

Stik

ceste

je

danes

stremi

cesta).

smeri

s

še

ki

Slomškovo

Petra

vhod

kot

Ljubljanice

Ljubljanice

mnogi

danes

lok

cesta,

,1660:

cele

podolžno

katere

vhodom

župniščem

ok.

kompleks

lesena,

postavljeno

Med

vodi

je

še

tvori

poslopij.

poslopji

pa

ki

od

sedanjo

par

ograjen

Ograja

cesti

slopje.

—

obsega

Ahacljeva

Ljubljana,

cerkvijo

desni

27.),

pride

(sed.

Vidovdanske

presekan,

pristave,

obsega

Gluhonemnica

Vidovdanska ki

narisanih

Pred

26.,

severovshodni

matu,

z

ceste

sv. Petra,

s

cerkve

—

vsporedno

Slika

Dunajske

(sl.

najprej

prometno

v

manj

tovarne.

Prulah

Šentpeter,

do

se

in

ali

cesto.

mostu se

več

tobačne

železnice

mostom

Dunajsko

ceste

ki

stoji zidu.

mežna¬ služi

volutami

za ob

7

straneh XVII.

in

trikotnim

čelom

V

pokopališča

stol.

často

streho,

kapela

s

stavek

za

svetilni skega,

na

zvonček

steber, s

tristrano

ima

line

Ljubljane škofovo

mestu

osamljen,

nice

pa

se

s

prične

po

do

še

pred

tarjeve vrsta

ulice

se

za

seboj.

dočim

je

ogel ob

straneh

so

travnike. ob

hiši

Na

hišami

ceste,

odcepi

obstoječa

stolnim

še

na

zapirajo

Frančiškanska

poslopja

z

lom

preko

stiku

tega

koten

v

gonalen! vhodu

gotski širši ladja

hrib —

od

dobi

in

na

ohranjen) mestna ladje —

mesto

daljši,

nižja

vsled

poleg

osmerokota,

(je

ima

na

stiku

pravokoten,

vrata

naprej

strani,

z

nahaja

en

vshodni

na

in

fasado

severni

osmcrokolen,

je

ceste

stolp,

potegnjen

v

v

bil

obrambnega

se

s

porta¬

črke

D.

Na

pravo¬

dvigajočim

mogoče cesti

poli-

takoj

mestu

v

postavljen

stropom tremi

oglih.

je

mesto

prezbiterijem,

čelom. ki

franči¬

okolice

tem

s

Gradu

sedanjim

od

obliki

s

ki

podaljšku

pred

ob

na

hiše,

proti

deli

na

obeh

mejijo

v

se

zunaj

na

na

na

in

hiši,

vrste

poslopja

ima

zaključen

trikotnim

strani

gre

ravnim

opornike s

zelo

z

dve

se

hribu

svoje

je

seboj

hiše;

pa

vzhodu

prezbiterija

strani

med

polkrožnega

cerkve

nedvomno

strani

stopnjičasto

proti

podzidan

nasprotni

katere

(na

Ljub¬

Kopi¬

Poljanske

samostan

povečave

okna

preprosto

s

od

Ljubljanici

cesti

v

gre

zapadu

posamezne

tloris

in

sedanje

mestu

višino

trgu

katerem

stikata

prečnega

štirioglat,

obrnjeno

ostala

iz

iz

nad

zidovje

še

s

nastane

dviga

majhnega

gotska

je

da

Frančiškanski

je

Na

ladjo pa

se

dvigati

starejšega

ima

tako

posledica

česar

obstoječa in

na

strani

Vhod

ob

ob

fronti

ozidja

od

lesen

prometno

škarpo

proti

njegovem

Poljanam,

cerkev,

torej

drugi

trgu.

34.),

proti

stolp.

visoka

tlorisa

njegovem

se

njega).

pravokotnega

na

ogel

straneh

škofijo,

je

Ljublja¬

črto

posamezne

desni

tudi

proti

ograjami

mestnega

na

hriba,

Poljanski

obeh

Pred

ulica,

(sl.

začne

Grad,

na

Znotraj

ulica

kompleksa se

so

na

s

ulice

poslopjem

slemeni

so

delu

jedra

strani

opisano

z

s

Ob pa

ki

poslopja

vrata

notranji

Kjer

skozi

višji

na

ulice

Vodnikovem

obrnjenim

vratnega

stolp.

vrhom

je

ceste

ki

desni

vrtovi,

danes,

ulica,

samostana

lokom,

na

Študentovska

župniščem

škanskega

vrsti,

se

že

Naravnost

cesto

hiš

tem

široko

visoko

Poljansko

pri

zidcev;

Ambroževem

kaže

čegar

z

treh

tvori

poslopja.

Vsporedno

nezazidan.

prenehajo.

kakor

stolp.

Ljubljanici

cesti

Streliške

tvori

postavljenih

napram

ograjeni

strelišču

Poljanske

mostom

cesto

strnjeni

ozidje,

arhitektura

Škofje

desni

grajskega

Prvo

sredi

pritličje

obstoja

27.)

ulice.

stoji

svojega

Mahrovim

cesta.

mestno

s

Na

na¬

tabernakelj -

je

Smer

sedanjem

(sl.

do

Streliške

križišča

s

na

sedanjim

okrogel

Poljanski

začetku

sedanjem

še

pokrit

oglu

v

desni

razdelitev

in

pokopališki

od

Zanimivo

romanska

ki

čegar

gospodarska

smeri

in

smeri

izražena,

okrožjem

za

Zmajskim

vzporedno Na

nahajajo

gotski

v

zvon¬

streho

katerega

stolp,

spomenik.

Poljanska

na

do

jasno

še

Cerkev,

vojašnico.

strani

sedanje

črti

in

Hrenov

južni

smer

razteza

ob

za

v

luč.

navpični

tlorisno

baročno

stebra

prezbiterij,

v

z

štulasto

dela, za

opredelimo

bržkone

tipični

zvončasta.

že

škofijskim

spremlja

je

oni

Ljubljanici

streho

pritličnih,

hiša

s

obstoječi

vrtovi

levi

ob

sedanjim

stožčasto

vedno,

ozemlja

hriba

na

vidi

pomaknjeni

ohranil

vojašnici

jugozapadno

vodi

malo

še

in

visoko

ožji

baročna,

Ljubljanico

Poljane

njegovega

ljanice

in

list,

se

zavzame pa

kakor

in

župniščem

sedanjega

nasproti

Drugi ki

cerkvijo,

ima se

lahko

kapelica

okrogla,

nastavka

opasan

je

vidi

stoji

njo

naprej

lopo,

postanek

pritličnega

ladjo

streha

in

Za

pokritega

stoji

se

fasade

nizkega

kako

Petra

stoji

preko

dvojne,

pristavo,

na

žilo,

fasado vhodno

so

sv.

iz

levi

Kapela

vrhu.

streho

opazovati,

cesto

na

Njegov

na

prizidkom.

pravokotno

Pred

vrliu.

cerkvene

obstoječ

odprto

zvonove

most

od

(?)

piramidno

nevidna.

med

desno

pravokotnim

pokopališča, je

ozidju

na

do

višino

ki

zreli višji,

prekrita

stranicami Nižja

Ob

ob

ladja

prezbiteriju

višine in

cerkve

prekrit

y.

8

močno

šilasto

hodnik

s

slopij!),

šilastimi

ki

Vshodni

z

zida,

mestnim haja

skupina in

pritličju Pred

je

s

32.).

pa

je

od

kot

frančiškanski

ramido.*) pa

še

vseeno

škofiji

fasado,

nato

pa

Študentovski stropnih Pred

hiš;

je

nadstropne,

Tretji Prulami. in ter

je

Grad

ostal

Na nato

ustje

33.).

Na

se

hrib

v

sto. v

Na

spodnji talske ki

vrsti

ulice,

pa

je

izvršen, njene

k

*) z

njen

Nicolao

v

vidi

hišo prve

Mestni

so

bili

delo

z

levo

dalje

je

sledi

z

na

ulico.

njegovo

prizidek fasado

s

robom

ki

in

in

šilasto

je

pi¬

lista.

Vi¬

fasadi

spadajo

z

go¬

slike.

najprej

hiša

pomolom

na

niz

in

eno-

začno

vrtovi.

tri

eno,

v

iz

trg,

so

risbi

Grad še

z

ozko

oglu.

V

dvonad¬ Ob

ulici

ostale

dvo¬

in

sv.

dovršeni,

neznanega

magistratom

trg,

še

spodaj

pa

in

Jakob

na

vzroka

s

Starem

prekinjeno

Skabernetovo

še

nurnberško

in

dve

od

ga

istega

MDCCI,

v

ki

do

preneha

je

k

tej

vrh

ob

narisal,

Mvrensi

sacrae

knez.

so

hišo

škofijskega

in

podrli,

niza

hiš

Joanne

ordinariata

dvorca.

sv.

v

V

Špi¬

Elizabete, je

še

hiš

neobr¬

vzporedni

dobro

služi

1701.

J.

G.

ecclesiae

Gregork)

me¬

samo

ustjem

že

cathedralis

in

Grad,

svoje

fasade

1.

31.

na

ulice

fronti

prav

(Sl.

doseže

in

cerkve

škofijo,

stopnjičasto

Stiškega

streh

nam

Historia

Auctore

oba

Špitalske

jo

del

preden

škofijo

imata

stolnice

Prim.

in

trg.

vlepljeno

stolpa

skupine

predno

hiš

do

med

Pred

Stari

izvršena

ustju

poslopji

ulice

cel

malo

vključno

šilasti

sliki

in

zrisano

Tranče

slikovite

avtorja.

izdaji

list

hiš

del

trg

korarskih

strehe

izvršeni

komentar ki

Mestni

dalje

Levi

nadaljevanje

vrtov

sta

dviga

polovici.

Prvi

kos

najprej se

cel

na poseben

spodaj

strani

najprej

ozidja,

bilo

archiepiscopo

Labaci...

s

škofijo

cerkveni

polovici

zvezan

ogelno

obsega

del

Mestni

žili

nanjo,

načrt

ob

vratih

ulici

večji

z

v

ob

kaže

pred

ima

vrtovi.

risarjevo

mestnega

sledijo

strani

cerkve

poslopja,

ulici

žup¬

pokrit

trakt

spodnji

stolnega

vsporedno

stoji

in

stoji

župnišča

istotako

druga

katerih

Prulami

na

katerimi

dopolnilo

eensis

D.

se

Ljubljanici.

in

U.

ulice

spodnji

nitscher.

I.

vidimo

poslopje

med

ležeča

ozidje

mestu

Pred

prerezana in

brega

za

ulici

Stolp

mestnih

do

mestu

na¬

30.—36.).

vidimo

nakar

nasprotne

S.

29.,

spodnji

na

Kot

bilo

ob

hiš,

polovice

je

prometni

na

niz

s

so

na

takoj

povsod

Jakob

dvigajočega

obrisih,

se

ulici

trgu

levi

Ob

cesti

se

mestno

čegar

prezbiterij

ravno

študentovski

najvažnejši

robu

glavni

pa

pa

pa

Špitalske

glavno

na

strnjen

sv.

mestu

levem

katerega

in

(Sl.

tem

vrsti

ima

široka.

ob

ob

portal.

od

samostanom,

se

prezbiterijem

kar

trakt

je

s

proti

ob

prezbiterijem

stolnega

ladja,

žal

ulice

mestu

preko

ograjen

strani

Med

na

po¬

poslopja.

sega

vrtič,

južni

na

osmerokoten

deloma

hiša

zgornje

ravno

prazen.

vidijo

desni

trgu

žal

se

njimi

list

Mestnem

se

poslopij

del

pravokotno

Ljubljanici

in

je

Pogačarjevemu

zopet

za

dobro

ogelna

na

škofijo

palača

strani

ulici

delu

Na

vshodu

nesorazmerno

je

križni

enonadstropnim trakt

mal

semenišča,

strani

z

pokopališče.

na

kot

severni

oklepa

Ob

od

proti

mu

ulici.

stari

samostanska

cerkvenim

arkade,

višji

zgornjem

in

in

poslopja.

obrnjena

precej

nasprotni

ulici

polkrožen

prezbiterij

v

proti

poslopij

zidan

Na

vred

to

zapadni

pa

prizidan

je

severu

tudi

ograjeno

baročne

strani

Napram

k

Na

tej

njim

deljena

Skupina

Škofijska

arkadami. tovo

na

ž

je

(torej

proti

fasado

sedanjega

prehodu

ladje.

pritličju

pritličju;

ozemlje

oglu

veže

je

ladja

se

po

jih

tudi

dita

na

stolnici

tu

starost

ki

cerkve

enonadstropna

cerkveno

gospodarska

prezbiterijem

Tudi

v

Kopitarjevi

stolnice.

škofijo

mlajšo

in

napram

stolnica (Sl.

ki

od

ob

ladje

podaljšan

vsestransko

pretrga

hiš,

pred

v

straneh je

trakt,

tako

vrt

listu

treh

arkadami

en

strani

arkadami

samostansko

prav

drevesni

nišča

še

ozidjem

tem

na

hodnika,

omejuje

severni

poslopij

baročnimi

nahaja

na

teh

dozidan

ki

Na

gotskimi

obdajajo

križnega

zapadu

se

ga

trakt

traktom ogla

piramido.

'1

s

pogled ihalLaba-

halnitscher

Ljubljani

1.1882.

9

trgom, tri

pa

prvem

imajo

ozka pa

v

ulica

so

že

že

na

Isti

tip

Mesto

kaporn

Čevljarski

pred

pa

obrisu.

V

je

v

in

na

hiš

brežju.

Sledi

vodi

z

Hrenove

zidom,

ki

se

Gradaščice po le

večini ena

od je

zvezana na

črke

D,

škarpo, ki

na

danje

v

Gradaščice še

stranmi

nasejani ulico,

vodi

lej

slike,

tako

Od

njenega stan

s

s

cele

in

stran

svojo padla

Jakob

hiš

leve

ulice

med

po

sv.

ulico

Jakoba.

ter

se

ob

vrsta

fasado

z

oba

hiš,

je

je

obliko

.z

visoko črke

nadstropno na

kolih,

V

bližini

vode

do

s

izliva

z

ozkimi

Cojzovi hišami

in

cesti gosto

Križevniško

blok

med

zapirala

ogelnima,

se¬

razdelitev

večini

proti

le

Ogelni

bregova

cesti

je

ki

dvema

ulice

isto

po

ulice,

preko

huda

narisan

Izrisan

obstoja

podobi

preko

razteza

Cojzovi

ustju

sega

veže

približno

je

smer

opasana

zopet

v

na¬

ki

stolpom.

obrnjene

pa

neizdelana.

čisto

V

svojevrstne (Sl.

Rebri

ob

ravno

36.).

in

Žal

del

zanimivosti tudi

Florijansko

Florijanski ta

redki

ulici

pota

Starega Cerkev

Florijanske —

trga ima

Žabjeka obdan obliko

Novim

Novi

tudi

ulico,

na

trg

sliki

ni

v

—

izvršil,

dvostolpno

dela

ravno-

Florijanske

svojih

glavnih

zanimanje.

Rožne

Zvezdarske sredi

pokaže

bistvenega

posebno

ulice

v

nam

sedanje

prav

in

se

risar

jasen

stoji z

tu

do

popolnoma

monumentalnosti

krivulj,

Vožarskega do

strani

s

sta

k

potresu.

hiš

svoji

še

vedno,

ozidjem

okolico.

prijetnih

nadaljevanja

cerkvijo

svojo

vseeno

treh ter

s

drugi

značilno po

še

kaže

Naselbina

ulico

dela

Vrste

je

vzbuja

trikotnika

Hrenove

je

vrti.

na

Salendrovo

Obljudena ki

vode

sega

Ljub¬

seminar).

zaokroženo

ki

samo

kjer

trakta,

postavljena

ograja,

hiš

Zvezdarske

tlorisu

zvezan

blok

nasproti

Podzidan

smerjo

vodi

Krakovo, kakor

s

po

skupina

(Dečji

videli.

vodo

v

„grablje“.

so so

nad

druga

mestnim

mestnega

vendar

potezah

med

in

skupine

ne

cerkve,

sv.

hiše

je

zidu

Ta

v

trgu

pa

skupina

stal

iz¬

narisan

trga

hodnikom

ima

poslopje,

ograjo

sedanje

ulice

vratih

smeri

začenja

nasprotna

in

slika

sliki

se

dandanes,

pomoloma

Kot

leseno

hišami

mesta je

stika

ta

je

S

sta

obrnjene

dolgega

arkade.

Ljubljanico,

strani

je

ki

iz

hiša

tja,

tam.

Tranče

napram

do

sedanje

obstoja

Zvezdarske

stolpom

z

ozidja,

smeri

pritličju

zadene

takozvane

za

še

Bregom

vidnima

le

kakor del

napram

loku

v

približno

dve.

kot

Ljubljanici

slemeni

vodi

samo

desni

sedaj,

pa

rotovžem

Juičičevem

Ljubjanico.

ob

hiše

strani

ogel

njegove

cesto,

ima

zunanji

posebno

danes,

dočim

trgom,

v

leže

Frančiškanskih

pred

ceste,

in

na

približno

čez

Ljubljanici

Cojzove

kakor

pri na

Malo

je

in

ozidje

stoji

ki

se

Proti

zadene

Virantove

drugi

že

znotraj

konec

bude

na

jo

nji

na

na

kjer

smo

poslopje.

katere te

hišo

pot

hiš,

še

raztezajoča

mestnega

desna

Starega

kakor s

pred

in

pa

trgovine

nasproti

levi

strani

zopet

Ljubljanico.

na

slemeni

polovica

celo

pa

njena

ob

s

trgovinami

to

strani

imajo, so

ima

sedanjem

zgornji

strani

stolpu

in bud

oh

nasprotni

hiš

Vožarski

sedanje

mestu,

ga

ozko

kjer

ob

Ljubljanice s

ki

skupina zadene

na

mnoge

vodni

ozkofasadnih

do

na

ozkih,

pričenja

nasproti

ulice

stolp

C,

iz

hiš

to

na

Tranče

vidijo

hiš

sledi

magistrat

druga

dveh

enakimi

svojih

se

vrata,

do

hiše

za

sledeče

nakar

hiše

tri

treh

ena

prostor,

začetku

na

za

Tranča

vrstami

je

ob

ulice

tam,

z

njegovem

je

druge

prazen

ulico,

mestom

osmi, z

na

najprej

zadnjih

rotovža

trgovinami.

serija

„ganke“,

sedanje

s

Razen

dvorišča,

ostale

zadnjih

služi

okenskimi

zopet

obrisu

ljanici

ob

je

izrisan

Rebri,

odprtine

od

so

praznini

pritličju

pult.

desno

fasade

Večina

pol

cesti,

ulice

pred

arkade

obrnjena

proti

strani

V

tremi

na

slemena

pet

ulico.

s

stebriščne

slemeni

zgornji

ko

hiše

Podrobno

ulico

na

fasade

most

hiša.

Na

s

prodajalni

nadaljuje

pač

načinu

hiši

oblike,

ali

trookenske

puščeni;

v

s

ozke

se

nadstropne

naslednjih

Skabernetove

zopet

ena

cesto,

okno

vse

dve

ulici.

starinske

izložno

tudi

srednjeveškem zopet

strehe

imajo

vidijo

vsporedne

značilne za

po in

obrnjenimi ima

se

ulice ulice

jezuitski

fasado,

ki

in ter

samo¬

jo

je

to

izgubila je

šele

danes

po

že

potresu

edini

Ljubljana.

strani

dvonadstropni

njemu

od

tod

na

desni

cesti

v

do

v

idici.

pa

Florijanski

Cela

vzporednih

hiš

ob

sedanji

janski

ulici

do

Karlovških

na

levi

hiš

strani,

Rožne

danjega pa

se

ulice.

poučimo ozidje

planoto

je

topi

osti

nanji

strani

drevoreda, grajskega

stolpoma prvi

je

tako,

ozidje

po

da

na

ozidju

med

obrambni

in

pa

z

stolpu

pa

kot

se

stolpič

spominja

strani

Onstran

na

močvirje,

cesti

pa

par

hiš

Spodnja

in

robu

nad

mestu

ozidja za

silijo

slike

ulice

prav in

do

pa

je

sv.

stolp.

Prulah

obzidnim

so

ob

(Sl.

narisana

jarkom

je

in

Na in

ob

tem

leseni

stolpom

trgom, s

ima

je

planoto v

arkade

in

gre

Vožarskem

grič

ki

je

vsem

opazuje

kuka

sedanjem

bistvu v

pri¬

stolpič

razglednem

lesenim

obliki

ta

hod¬

stolpič

48.).

samo

nekaj

dvema

nekdanjega

planote

streho

in

preho¬

planoti

Krekovim

svoji 35.

stolpiča,

streho.

grad,

streho.

hribu

mestu

streho

Po

grebenu

tema

na

zu¬

Grajskega

do

po

baročne

nad

piskačev).

med

tvori

na

dvema

umeten

čez

vidi

stolpičkom

grajski

na

traktu

je

smodniškim

in

izrisan

vrtički, se

z

zgoraj,

Jakobu

nato

zid

Pod

sedanjo

in

segal

dobro

med

in

štiristrano

ozidja

prav

zidu

enem

drevored

na

vspenja

nad

planota

piramidno

samo

se

se¬

lahko

planote.

oglu

stolpa

streliščem

Trančo

vrtovi

nam in

Pražakova-Slomškova

obljudena

Del

vhoda

(stolp

graški

se

zidom,

planote

vzpenja

delih

ozidje

proti

pri

manjšim

na

vrtov

posamezna

njiv,

ob

dre¬

Karlovški

vrtovi.

polovica

katerih

se

s

ograje

sedanjega

nekako

stolp

samo

njih

je

ozke

hiše

nejasna,

Zid

glavnega

zadene

nad

se

Flori¬

sliki

robu

pa

pri

desni

ob

so

grajske

planoto,

da

vrati

Natančno

glavnega

takoj

in

ogla

na

za

piramidno

hiše

ogla

pola

Cela

obzidana.

Od

tal.

robom

s

portal,

imajo

pa

Od

sedanji

doseglo

gradu

robu

Vidijo

znani

le

po

vrhu.

uro,

mestnega

in

škove

z

proti

vesa

črte

Na

stolp

ti

začetku

v

ulici

tretjem

stolpič.

stolpom,

do

na

Na

štirioglati

na

nad

in

znak,

Vodnimi

šel

bližini

itd.

močno

do

na

je

na

zidovje

njegovega

potjo

onim

in

vidi

sedaj.

v

na

je

dveh

do

je

in

drugi

sedanje

sledi

vhodu

Od

konstrukcija

se

še

kapele nižji

ob

in

opasuje

ki

drevesom

nikom

žili,

manjši

njim

ki

grad,

Dobro

vidijo

grajske

med

njegova v

oblike

tličju,

na

nato

na

do

Hiše

izvršene

666/667.

škarpe

planote.

Vožnjo

hiš.

žal

XI.

škarpo.

kar

vrhom

nad

stolpa

hodnik,

gre

velikim

iste

hrbta

do

k

skupina

Hrenovi

stoji

enonadstropnih,

koncu

segajo

so

popolnoma

vrh,

Karlovškimi

vhodom

nejasen.

pod

vrata

samih

njenem

Ob

intimen,

ogelne

fasadami

ga

južni

sredi

Od

in

trakta

baročen

arkade.

obrisu

ulice

Florijana

planota

v

ulico.

štirioglat

sv.

mala

opazovalni

planoto.

od

Oh

na

redulo,

očividno

iz

ki

zapadnega

katerega

ozkimi

Florijanske,

teh

zoži

z

večini

Ehre...

na

en

večji

na

bila

še

zidu

v

strmo

stopnjičast

robu

stolpu,

potu

je

stal

smodniškega

vhod

z

iz

stolpič,

po s

stal

zidovje

ima

stolp

je

po

samo

konturo

planota

je

vodil

katerem

doma

se

griča,

je

sliki

jugozapadu;

obzidana

so

Hrenove

štirioglat

hiše

ulici

trga

baročne

fasadami.

Karlovška

na

Grad

kjer

obstoja

vanjo

stopnjičaslo

na

strnjene

vrat

hiš

s

dvorišča

poznejšo v

opornike

arhitekture,

svojega

fasado,

vodi

odprte

vsporedno

pota.

njih

proti

potjo

Skozenj

Vrtovi

o

s

leže

koncem

cerkveno

Zvezdarski

pridenio

majhen

Vožno

ob

ako

Vožarskega

mestno

dve

strehe

s

(gimnazijo),

samostan

ozkimi

samo

katerih

tvori

pred

ulica

z

okrog

pritličju

strani

fasade,

ki

ulici

Rožna

gotske

pravokotnega

V

v

zunaj

prizidan

tržič

so

ima'

srednjeveške

poslopjem

stebra.

cerkve

prezbiterij

monumentalne

samostan,

mal

obliki

so

je

ležečim

zaključen

spomenik

Rožni

Cerkvi

nasproti

tristrano

1.S95.,

ostanek

hrani

in

I.

prečnice,

Dunajska

kaže

hiše

z

ulica. ki

jo

cesta,

v

smeri

proti

gospodarskimi

To

sta

seka

katere

sedanja

nekako

severu

poslopji

dve v

polje

Kolodvorska

na

obljudenost

mestu

prometni

ulica,

sedanje

preneha

nekako

takoj

ki

je

Slomna

kri-

11

žišču

pred

so

se

še

napol

tudi

sedanja pa

s

sta

sedanjo v

Prečna;

se

zavije

na

za

ske je

in

ulice

za

skega

do

ter

z

ob

Dunajsko

sodeč za

je

njima

prezbiterij, postavljen stavbe. nad

Glavni

prostor

katerimi

kakor šena

njena s

se

vidimo,

kve. da

Dve

da

muzeju

nizki

Od levi

iz

hiši.

šču kev

nadstropno,

cesti

Ob

ulice

pritličnih

se

samostanu

proti

pošti

(sl.

iz

postavljene

cerkve, proti

okno

zapadu;

nad

Samostan

četrto za

je

stran

je

je

desni 38.

in

ob

značilno

velikim

nastavkom

nam

ob

prizidan

njegovega

samostanom

ob

in

samo je

pa

na

Stolp

z

pravokotnega

baročno

cesti

je

je

tipa

okra¬

poslopje s

tri¬

stavbe,

ki

nanj

cerkev.

ob

na

ladji

v

do

cesto

okno,

da

na

klaris

kreditne in

ki

na

tako

Poslopje

vrt.

srede

orien¬

se

kupolasto

velik

cer¬

velik

Ljub.

strani,

na¬

Narodnem

je

se,

Iz

odstranitev,

samostana

sedanje

dvorišča.

kapel,

poslopje

nekako

do

severni

te

istega

kot

cesti

zdi

tloris

fasado

sliki

polkrožno

cerkve,

na

Aleksandrovi

sta

je

enonadstropen

Aleksandrovo

trodelno

cerkvi

cesta

mestu

sedanjo

strani

v

s

samo

pravokotno

čakata

se¬

stebra

plitvih

hodnikom še

dva

fasade

majhno

črti

Dunajski

strani

in

glavno

ohranilo

ob

61.)

je

velikih

dozidan

predhodnico

isti

da

Dunajska

oltarjem. severni

v

pri¬

samostan

torej

en

pa

mestu

Fasada

in

hišo,

seda¬

prednik

preprosto

razteza

križnim

nedvomno

ki

se

po

Na

od

nahaja

Uniona

dve

posneti

cerkev.

in

Komen¬

postavljena

ladje

je

hiši¬

parka

je

je

straneh

arkadami

dozidan s

Od

ulica

mestu

ki

križ,

mogoče

presekan

dvorišča

poslopju, st.

ni

klaris

samostana. zapira

še

Samostan

očividno

laternskim

spredaj

samostan

ob

severu

do

hotela

na

cesto,

kapelo,

baročnimi

na

tirane

z

je

proti

hiš,

obstoja

nedvomno

polkrožnimi

na

Kolodvor¬

Kolodvorsko

sla

lesen

se

spredaj

provizorično

prezbiterija

XVIII.

banke

je

stopnjicami

je

diskalceatski

frančiškanska

hiš

Kolo¬

nizkimi

pa

s

Cerkev

stavbe

ustje

do

poslopij.

ob

Pollakove

flankirala

ceste

je

empore.

cerkvene

pravokotnega

Dalmatinove

dve

sodobnica

ki

nam

Hiše vse

Kolodvorska

poslopje,

zvoniček.

spremljan

projektirane

par

trakt,

mal

so

nasproti

stoji

proti

pritličnih

sedanjega

Dunajsko

je

mo¬

Miklošičeve

cerkve,

stikom

nekoliko

katerega

sporočeno

prostor

od

iz

enoladijen, so

poslopji

sr.

obdana

samo

s

tudi

okrog

s

Od

drug

napravita

da

za

trakt

ozadju

meravano

Gre

zidajo.

samostanski

je

sega

strehi

notranjščini

tlorisa

čelom.

pravkar

tega

V

na

del,

ohranjena

pilastri.

kotnim

proti

zdi,

še

pravokotnega

jo

spodnji

je

fasada

njim

in

sedanjega

obrnjeno

stran

smeri

sedanje

naokrog

njima

drugo,

v

dolgimi

mestu

pa

na

cepi

59.).

in

do

takrat

Špitalskega

hišami

gospodarskih

Pred

do

kako

Petersko

Dunajske.

kozolci.

Vse

na

nasproti

47.).

katere

in

Gosposvetske

tudi

hiša,

(Sl.

katerim

šele

sedanje

Za

pred

hiši,

cesti

do

in

tega,

sedanje

nasproti

na

malo

izhod

k

izpred

je

plotovi

strani,

postavljeni

manjša

cerkve,

nad

Njen

bržkone

cerkvijo.

Od

sev.

stranjo

troje,

s

kozolci.

kozolcem,

Preko

47.

Dalmatinove

na

hišo.

ozko

stoji

nedovršeno

in

cesto

skedenj.

Evrope

sv. Trojice.

z

preko

ima

vrtom

in

43.,

njive

ul.

Št.

Dunajske

ki

njima.

deloma

njive

ul.;

začetkom

začetek

med

Slomškove

še

zidano

Figovca

danje še

deloma

ogel

že

vrtovi,

Dalmatinova

tlični,

kozolca

pa

sedanje so

zaseden

žile

enonadstropnih

38.,

opazovati,

Dalmatinova,

ceste,

črte

tu

pred

Frančiškanska

37.,

otok

se

preko

z

Pelerske

(Sl.

trikotni

podobno

vratih

ulico.

ter

tja

sklada

strnjene

Prečne

večjo,

njega

od

onstran

se

šeni

dobro

katerimi

v

z

nadaljuje

je

prometne

ulice

sedanja

sedanja

ima

polje.

zidano

začetka

glavne

Komenskega

sc

pa

stran

ulice

samo

ki

kot

obdana

vrtovi,

obdana

cami,

okrog

vzporedno

Druga dvorske

cerkvijo

veže

sedanja

druga

vse

Zanimivo

Kolodvorske

jo

Prešernova,

desni

strehami

obdržale

Dunajsko

Tivoliju,

Ajdovščini).

Od

Vidovdansko

koncentrirajo

s

okraja:

z

sedanja

tovarne

(na

Ljubljani

poljskega

sedanjemu in

novi

sedanjo

gre

Evropo

vidi,

streho dvori¬

da je

obzidan

cer¬ eno¬ vrt

12

Cerkev

je

tipična

baročna

stavba

in

bržkone

po

tlorisu

slična

sedanji

fran¬

čiškanski. Med stanom

so

šernovi ulici,

Dunajsko sami

ulici.

dočim

likim

Stoji

v

da

tem,

Božje. ob

vrtovi, Sledi

je

ob

drevesom

živine.

že

na

prezbiterija

stolp

z

zakriva

velik

z

ladjo

dozidana

oglih

čela

obeliskaste

traktov, na

stoji

na

dvorišču

vidimo na

na

vsaki

katerih

levo

portala

vidimo

njo

pa

riščem.

zavito

(Sl.

38.,

Drugi skega žili

verjetno stolp

njimi

na

za s

1.

zgornji

gično zval

je

lok

njalo pom do

se

ki

nasproti

postavljeno naprej

sedanji stolbi

in

se

pritlično

slemeni Ves

ob

k

cesti

kompleks obstoja

stropno

iz

Na

v

v

do

se

ozidje

pa

je

ki

na

in iz

na treh

na

zapadni

strani

vhod

pred

na

Na

poslopje,

sedanjo

oni

kolih

baročnega

strani

slonečo

ozkim

palačo

Ljub¬

zgradbo,

notranjim

dvo¬

legi,

v

ulici

kako

pri

z

vrstile še

štiri¬ Za

mostu

enak

kako

loku

se

je

obrežni

stolp

so

ener¬ od¬

zače¬

okroglim

na

sv.

strehe

temu

nizkim

en

je

slu¬

vrata.

katerih

je

hiše

sla

ulico

vidimo, se

Špital¬

cerkvice

hiš,

dobro

ojačeno

ki

Špitalska

vrsto

in

vmes

stavbi,

Špitalsko

Takoj

zidom

polovico

stolpom

ulice

ulice.

imelo

imamo

na ki

reke

do

najprej

začetku

jo

ima

do

poslopij,

reke. ožje

Sledi do

brega

hiša.

Za

pritlična ki

na

semintje

se

Ljubljanice

sedanja

postavljena

skupina

zadaj

(Sl.

za

podolžni

s

desno

ulici

drugo

stol¬ strani

kakor

opi¬

ulici.

ima

breg

na

Ribji

so

se

segajoče

to

hišo

hiša.

ob

sedanje

segajoče

so

Šele

končuje

mestu

previjajočo počez vrtovi

nasproti

Gledališki

Filharmonije

poslopje

jahalnice,

39.).

Wolfove hiše,

ulice nato

Prešernovo,

Ob

še

dvonadstropnih

prodajalno

takozvana

poslopij

Ribje

Dalje

obrnjene

poslopje.

takrat

volute

polkrožnega

z

vhodom

Špitalske

loku

nasproti

široko,

samih

drugi

flankira

obliko

nizki

Lingarjevi

desni

nadaljuje

med

na

katerega

hišo

najprej

delu,

špitalskih

dalje

isti

dve

pritličnem

strnjena

strani

segajoč

cerkvijo

bržkone

t a 1 a

levi

pred

Ljubljanice

v

gledališča.

drugi

v

ulico,

nji

spredaj

poznejšega

Na

bregu

je

i

v

frančiškansko

mostu,

deloma

š p

na

koncu

Ključavničarski

ena,

je

nastavkom.

leseno,

flankirata

Na

streho.

samo

Zvezdi

kresijo

zapognila

poslopje

traktu

žleb

obstoječ

naslonjenih

Pred

ima

slemenastim

zgoraj

tu

slike.

bilo

Wolfovo

most

nekdanjega

ter

mosta,

levem

krilo.

špitalskega

na

Ljubljanici

je

Čevljarskega

sedanjo

zdo

ob

stožčasto

Na

46.),

ulica

stavb

ozidje, s

sani,

in

ta

cerkev

zakristije,

stolpa

Samostan,

enonadstropno

skupino

polovici

na

Severnemu

ogelno

kaže

tržnice.

(sl.

sedaj.

Matere

klarisah,

druga

atiki

samo

46.).

tudi

vidimo

še

pri

nad

slike,

ve¬

privezovanje

kakor

ob

z

razlikuje

njegovega

ima

z

Vhod

portalom

Elizabete na

jo

Fasada

za

malo

Pre¬

prostor

prizidek

Valvasorjeve

podolgasto,

fasado

nam

ki

dočim

sedanji

Lavretanske

okno

samo

samo¬

Frančiškanski

sedanje

kapele

pritlično

trikotno

in

kakor

mestu.

sedanjo

43.

list

mostu,

oglat

zvezano

pred

druge

polovico

strani

streho,

enonadstropno

eno

trikratnim

tej

ob

ograja

od

nižje

ob

ograjen

enonadstropen

na

zidanih,

se

polkrožno

višine.

nastavke

zavarovalnice* 1 .

s

ljanice

sedanje

še

po

je

tudi

dvorišča

listu

trodelno

vidi

stoje

glavnem

nizka

oblika

strani

se

sedanjem

strani

„splošne

za

do

prizidano

tem

pa

kažejo

bila

pravokotnega

je

hiše

v

pa

prizidane

provizorično

Kakor

nista

okrog

strani

frančiškanskim

samostanom

spredaj

katere

zapadni

očividno

streha.

cerkev,

nizke

vrt

pred

trgu

oltarjem na

ulici

Na

sedanjim

pripadajoče

frančiškanski

severni

je

stiku

avguštinskim,

njim

sredi.

velikim

nizko,

k

sedanja

prezbiteriju

in

Prešernovi

na

nima

Nad

cesto

vrtov.

Na

so

pa

Schellenburgovi

Marijinega

strnjena

Wolfovo oglu,

od

in

kjer ulici

vrsta

trga

hiš

do

Schellenburgovo

je

sedaj

na

levi

pošta, je

je

skoz

najprej

male

ogla

Zvezdi.

ob

ulico

ter

večje zidana

s

Zve¬

enonad¬ ograja.

13

ki

jo

v

sedaj

sredi

pretrga

Kazina,

pa

zapira

je

na

nizko

oglu

čenja

je

malo

podolgovato

pred

vrt

ograjo

sedanje Ves

Zvezde

kompleks

nim je

trgom

in

nekoliko

nji

med

biterij znamo

pa

tudi

je

s

je

dotikal

hodnik

s

Na

tipično

približno

pultno

streho

trga,

pr.

ob

strehi

Na na

traktov

s

je

in

kvadratičnim

bil

prvega

na

Cerkev

se

je

in

v

kakor ali

je

prez¬

bil

je

po¬

Ptuju. njeni

stavbe. v

sredi

pritličju

Stavba

k

pra¬

jo

manjše

v

šlo

ožji

dvoriščem

dvorišču

nadstropja.

Kongres¬

vhodom

pa

41.).

vsporedno;

nižji

strani

strani

(Sl.

križ.

Krškem

zapadni isti

večji

da

cerkva,

Loki,

Zvezdi

njo

nad

se

cesti

med

tako

ladjo

Škofji

nji

da

na

ž

ki

k

vrtom.

lesen

pa

kapucinskih

severu.

do

od

pravokotno

n.

se,

segajočo

položena

tudi

obliko

trakt,

Zdi

ulice,

hiš,

za¬

Četverokotnik

oglu

stoji

ulice

se

stranjo

notri.

je

Zvezdo

kjer

nasproti

na

cerkvijo

stolpom

proti

strnjenih

prezbitei-ija.

pred

ozko

velikim

stoji

kjer

in

pritličnih

z

pol

z

njo

mestu,

poslopji

samostan

oglu,

Schellenburgove

na

je

na

med

vrsta

Sledi

cerkvijo

ima

visokim

hiša,

dvemi

nekoliko

samostanih

štirih

s

strani

kjer

hiša.

in

trgu

tlorisu

enonadstropni

obliki

cesti

fasado

torej

desni

ulico

strnjena

obdana

ob

poslopje;

odprto

Kazine,

Wolfove

precej

bila

prizidan v

od

V

drugih

nato

Samostan

svojo

s

in

kapucinski

ulico.

zidoma.

v

Orientirana

je

Wolfovo

predstavlja

Samostan

cel

ne

Na

nasproti

portalom

obzidan.

prezbiterij —

fasadi

je

še

enonadstropna

dvorišča

zavzema

dvema

vokotni

s

hiša;

druga,

umaknjena

umaknjena

se

velikega

postavljeno

poslopje.

prostorom

od

zidano

cesto

ceste

Knafljeva,

postavljena, z

ob

enonadstropna

Aleksandrove

sedanja

neha

daljše,

lesen

bila

eno¬

nadstropna.

Na

spodnjem

metna

pot,

zlije

v

smer

hna

enonadstropna

vrtovi,

na

ki

drugi

mestu

vrtom. dve

(Sl.

vrt

ima

in

z

dvema

razdeljen vrla

kateri dek,

in

poroča

pravokoten

stičem;

to

nad

odrezan

Mirja

Auerspergovega red,

ki

sega

Valvasor schone gesehen jeder ein in

dem

do

dieses

Saal,

\vorinnen

eine

enake

ima

nad

je

s

od

trga

in

ein

allerlev

obsežen,

maj¬

ulice

in

ogla

Thurn

sami

na

den

Turteltauben

und

kapelici maj¬

nizek

na

desni

tobačne

ober

vrste

tovarne.

iiber

das

Grotten

Garten,

ein

befmdlich.

je

drevo¬

der

Uberdas noch

pa

koncem

vrste

„Dann

mo¬

se

bazena

ter

proti

vrste

ulice

o

prizi¬

ograjen,

gantzen

aufgefuhrt.

koncu

Einsidelei,

neke

Saal

gredice

s

neke

Nunske

gemahlter

drevesni

prezbiterij

je

vrt:

trgu

Nunski

strehi

spred

od

ob

Na

vrtiček

bližini

trgom

umetne

Zraven

Gefltigehverck,

von

velik

sredi.

njega

ta

man

v

vrla

dreves,

opisuje

ob

bržkone

slike

v

Hiša

v

ima

od

slike

sta

„puščava“,

do

rob

ulice

delom

koncu

vrste

uberschauet

klein Ari

muzej,

začetku

ulici

drevesnat

desno

schoner

ein

Nunski

bazena.

spodnji

navdušeno

als

pro¬

Auerspergovim

seboj.

prizidek,

dolge

spodnjega

za

severu,

na

z

Nunske

očividno

proti

Na

ulice

sprednjim

kioskom

desni

diesem

na

in

Kongresnim

ograjami

v

vodnega

štiri

ob

in

Prav

racami.

Cel

der

je

in

Nunske

vhod

križ,

ozidja

668

vervvunderliche

1.

strani.

obdan

gledališče

kmalu

cesto

velikosti

pravokoten

verdienet

Aus

do

Nato

na

ki

pa

levega

Hof

to

vodnjakom

pokrivajo

XI.

med

vrta

strehe

vrtovi.

vrta.,

und

nudi

pa

zapadni

werden.

seiten

njim

široka

Schellenburgove

sledi

plavajočimi

sami

smeri

je

cepi

polje.

Orientirana

kiosk

nji

kioskom.

polkrog

Ehre...

Gebau

Thurn,

s

prav

v

zu

je

v

ceste

operno

poslopji

Stavba,

na

Ob

Kongresnega

ograjo

zadaj

sedaj

gospodarskimi

koncem

lopo,

ribnik

do

Za

njegovo

očividno

majhen

trojnim

prizdek

ravno

oglu

z

Valvasor.

bržkone

cesti

hiši,

poslopjem.

stolpič

so

tudi

nam

je

ceste.

pa

trinadstropnim

skozi

podobnim hen

s

se

Na

hišicama.

vrt

vodi

s

že

Aleksandrove

kjer

uršulinskega

44.).

vrt

od

Tržaške

sicer

pa

kompleks

40.

lep

in

hiša,

sedanjega

se

prostora,

strani

enonadstropni

ulici

na

preko

slike

Blehveisove

Zanimiv na

se

delu

ist

auf

auch

anderer, —

Unter

14

dem

Saal

deren

ist die

in

Uber

Crain

dieses

unzehlicher sonderlich

und

—

Ich

wilen,

Pflantz -

Haus,

den

mit

das

60.

Ljubljana,

trakt

gradu

s

okr.

1660:

stolpom

piskačev.

raus

darinn

ser

Seiten

lich

grofi

seyn.

und

griinen

Kot

ter

Stauden

vrtov

Prov.

seggovih kaže

pri

vrt,

jim

spodaj

dvorcem

dvorna

in

v

in

gredicami stradami

iz

iz

strehe,

z

je

mit

slopje lich

začetkom

V

ki

Rimska

ulico

v

Gradišču

pot,

daljše

hvali

cesta,

poslopje, je

odcepi

na

obeh

na

und

das

Wo-

dali

musse

die-

ziem-

Spalieren

wasser

desni

(Sl.

pa

več

po

ena

t.

hiša. z

z

Ob

v

zvezi

z s

den

o

in

pokriti

s

teraso,

in

tem

garten

Kielmann-

slika,

ki

to

strehi za

tega

za

knež¬ tudi

vrta

je

razdeljenimi

ograjeno jedra

živalski

vrt.

strehami strehami

poslopju:

gefuhret

arkado

arkado

del

tega

nam

vodometi

ozidju

umetnejše

Okrog

Auer¬

pritlično

Drugi

baročnimi

pravi

s

dvojnem

piramidnimi

z

je

baluveliko

V

ograji

pokrito

po¬

pokrito

po¬

„Ein

kunst-

wirdt“

in

tudi

„Wasserkunste“.

42.).

skozi

hiš,

vrtove

Preko

Rimski

vrtovi

skupina

na

in

gredicami

bakrom

drevesni

zv.

in

z

vrta

najprej

40.

hiš

in

z

opisu

47. v M. Meriana

prva

ograjen

arkad

pa

Opis

zvezi

„puščave“.

od

in

Dunaju

tej

omenja

trodelno,

enonadstropna

straneh

njim

vrtovih

na

sedanji.

desni

se

sprehajališče.

vrta.

das

ljubljanskih

stoji

schliessen,

str. 46.

vrta

terase

mnogokotnimi na

v

ograjeni,

obdan

za

dardurch

odgovarja

Frucht-ge-

Schiefihaus.

Unfange

pri

vrt

cvetličnega

za

spominja

se

med

je

ta

ljubljanske

Auerspergovega

bronnenvverck

Valvasor

se

zunaj

je

popisu

služečo

tremi

na

Ge-

Spatziergange,

Valvasorjevemu

Neugebau

vporabo

ves

tridelno,

ki

za

V

lega

slopje,

zv.

in

sliki

balustrado

dvorišče,

s

t.

dvorišču

podkvasto

je

služita

lepšega

ki

sliki

cvetličnega

spomni še

naši

ribnika,

pravokotno vrta

ande-

Sommerhaus;

zusammgeflochtenen

zanimiva

razlago

vodometi,

mesto

mit

Posebno

ravni,

nas

k

vrtov

Ljubljani!).

obstoja

in

1649

daje

kar

wieder,

dobro

Napram

na

(kar

kapela,

večji

lahko

Dunaju.

vrta.

und

dopolnilo

obstoječ

drevesnega

sprehajališče

še

nam

hin

und

ma-

eingefangen.“

Austr.

vrtov

velik

služečo

ist

ilustrativno

spergovih Topogr.

Er

zu

im

Fisch-

Schwa-

Reithaus,

gewidmete

Garten

Kiiniglein)

enthaltenes

beliebliche

leichtlich

Eremiten-

Lust - reitzender

beiden

Adel

sonder-

ungemeine

wolangeordnete

dem

glavni

Blumen

schiffbare

benden Baumen besetzte

Sl.

treffliche

zur

Fasan-Garten

das

beliebter

die

(oder

die

die

noch

seltenes

auf

Ab-

Kunst-gesammleten,

Berg,

den

hier,

gewidmete

welche

flugel;

in

Spring-

raresten

Kaninichen

nen - Zahl chen;

die

durch

angefiillten Teiche,

gehe

Sorten,

Andacht

das

treffliche

venvundern.

vorbey

baren

die

die

Spring - Quellen

Menge zu

Marmel - Bilder,

res

auch

kiinstlich - gearbeiteter

Kiirtze

und

vergleichlich.

aber ziert den Garten ein stei-

brunnen.

und

Grotte geinacht,

wenige

sind

Wasserkiinste

nerner

schone

proti na

ogla, cesti

ki je

Mirju.

oglu

do ga

na

Na

proti

Igrišča tvorita

levi stiku

vijoča la

samo z

Emonski

in

eno

Vegovo cesti

je

15

vrt

s

kupolastim

sedanje

Cojzove

sedanjih oglom do

so

na

ulici

Vegovo

ulico dena

z

skom

40.).

na

je

za

Ozidje na

sedanjega

ta

del

visok

ima

zgornjem

v

rioglat

stolp

palače, v

ozidju,

ki

danes

je

ob

z

dvorca Med na

pa

tem

trakt

dvorec

glavnem

ob

ristransko

sposke so v

desni

ulice

Nemška pritličju

Dalje

Cojzovi

cesti,

stropjem, danjem cem mu

je

na

najprej

je

je

na

Židovska

Gosposke

dvonadstropne

in

pred za¬

Hilšerjevo

dobro

trgu

hiše,

in

so

zase¬

od

kio¬

umak¬

med

njimi

več

dela

mesta

okrog

zopet

ki

ulica

njena

s

ulice hiše.

je

z

k

obliki

pravokotne

Na s

Med

z

Streha

nejasen.

ga

oklepa

s

svojimi levo

večje

z

blok

z

V

preko temi

in

obrne

se

dvorca

trakt

nahaja kiosk.

katere

glavni

ozidje.

pokrit

V

s

šti-

baročne

ar¬

tvori

ogel

Go¬

Valvasoijev ozidja

vrt

in

je

imajo

ogla in

ozidja

vodi.

trg

zidovje

do

malo

k

in

vrste

spodaj

se

line

prizidkom

na

Konec

da

seda¬

Desni

vrati

škarpo

le,

ravno

je

gosto

dalje

židovsko

dvonadstropna.

sedanji

na

nadkriljuje.

neke

ki

prav

obliko

knežjega

Križevniški

se

ima

strelne

odprte

hiš,

in

stoji

nad¬

ob

pred Na

ob

se¬

kon¬ koncu

poslopje.

ozidje,

hišami,

ima

podkve,

stožčasta.

Vidi

potem

to

na

močno

je

Hiša

nadzidek

vrsta

dvorcem

stolp

palače

dvorcu.

in

šti¬

Vicedomske

naslanjata

dvigajo

sedanji

vrat

dvojno

trinadstropne

streho

skozi

se

postavljen

vhodu

Vicedomskih

nadstropjem

balustrado

pa

tem

škarpastim

ozidje

zidu

na

vidimo

oglu

knežjemu

je

se

obrnjeno

dvorca

zgornjim

venec

na

ka¬

fronte.

Na

Stolp

zdi

le

ostrogo

ulici.

trgu

dvonadstropen

Ogel

z

trga.

se

drže

njene

naslonjena

prizidano

Sledeči

že

vidijo

in

in

s polkrožnim

počez

zid.

so

knježjega

stranska

okrogel

na

do

stolpom

portal.

vrata se

pa

39.

odnosno

vidi.

stolpom,

do

(Sl.

Dvornem

nji

Ehre...

ulici.

črti

s

slike.

„grabelj“,

na

stolpa

trdnjavsko

stolp

samo

cesto

zveza

s

v

se

je

od

v

na

nejasno

mestu

sliki

v

še

do

škarpa,

lem

Vegovi

strehi

previšuje

Odtod le

je

Na

strani

oba

mostu

na

polovici

Ljubljanici

pritličju

ga

zidan

se

zgornji

ceste.

očividno

ozidje

strani

del,

v

dvorcu

ki

sedanjo

notranji

ter

k

ob

Peternelovi

obe

na

dvojno

kjer

mestni

Gosposka

je

završen

nekoliko

zapogne

ob

dvorišču

šentjakobskem

Ves

levo

ki

na

na

Vicedomska

naprej

spada

ulici,

vrata,

gre

Malo

pravokotnim

plemiškega

zidovje

nadaljuje

Valvasorjevega

polkrožno

dvojno.

strnjene

Ozidje

opisanim

sredi

strani

in

s

za

Hilšeiv

pravokotno

Soteska

vrtovi

V

hiši.

Vegovo

vsa

nasproti

nadstropje,

hišica.

odcepi

ustjii

kmalu

leseno

Kongresnem

spodaj

sedanji

ozidje

sam

Na

se

pravokoten

med

v

line.

stolp

ograjena

je

pa

stolp.

odtod

v

45.)

Cojzove

zavarovan

Stolp

in

streho.

Na

je

ulici

Gosposki

traktu

Ob

stolpa

portalom

okrogli

prav

(sl.

sami

nahaja

zvezano

ulici

Ozidje

vrhu.

sega

strani

ulice

dovršen.

proti

ogel

Knežji

terasa,

leži

kade.

trg.

na

ni

strelne

Vegovi

traktom

njem

Knežji

ob

se

obliko,

zvezan

ogel

ohranjeni

balkonom

ozidje

delu

podkve;

sedanji

mostu

polkrožnim

se

1.

oglu

ogel;

nizki

njo,

obzidanega

od

in

popolnoma

tvori

Kongresni

še

ulice

polkrožno

ozidjem

s

ki

pravokotne nji

z

del

zasledujemo

tudi

mestu

ulice.

ima

nasproti

na

majhna

na

med

so

cesti

trgu

vsporedni

1.

ulici

slika

manjši

Vegove

ni

ena

danes

na

Vegove

posebno

katere

ima

Ker

je

Vegovi

do

jakobskega

trgu

strehe. da

nas

oglu

pa

zadnja

cesto

še

tej

obrnjenih.

lahko

Št.

Dvornem

kor

cesto

s

oh

umaknjeni

še

nastane

Peternelove

Gradišču

trga,

stolpa

brez

ob

ki

Sicer

prazni

samo

kot

stoji

Kongresnem

nato dve

Čveterokot,

sedanje

ogla

je

Ob

ob

katerih

desni

vrt.

je

pa

hiše,

Hilšerjeve

hišami.

nasproti

Novega

na

od

takrat

večjimi

Važna

do

se

bil

slemenom

ulice

hiš

obstoječi

zvezane

najprej

Soteska.

njenega

in

tri

par

Gradišču

sedaj

Hilšerjeve

ulico

je

V

še

levi

sla

lomljena

kioskom,

ceste.

uršulink

sedanje

jevi

lepim

bloku

deželnim

za

in

zazidan.

1.

Vicedomskimi

obrežjem.

pred

Na

Novim

dvorcem

je

Druga trgom žal

se

vidi

vratmi hiša so

na

same

prerezan.

16

Dobro

se

desna

vidi

stran

samostan. tloris

se

Vidijo cesti

ima je

(Sl.

se

kraku

na

zdi,

je

42.

trije

na

pultno

oni

Del

desni

ulici

in

Važno vsebuje

je

teriju, tako

ki od

še

tudi

1.

1689,

prostoru,

ki

je

Da drugih to

iz

1.

slik

res

prav

sličnih

isto

da

obliko

Ker

raste

hovca,

iz

Pri Die

nekdanje 'a) 2)

je

da

je

služi

dovršene

bila

šele

kot

1.

kaže

Za

služijo

oni,

ki

da

cer¬

iz

več

o

levi,

cerkev

bil

Slika

ob

in

v

pač

sama

postanka

na

objekti,

ki

šele

v

od

prezbi¬

tal.

Prav

novi

vrtu.

pa

takoj

samostan. 1 )

postavljen del

sa¬

Samostan

cerkev,

ki

jo

sliki

vidimo

v

pravokotnega

tlorisa,

okrog

lesena

kapela,

je

Na

levi,

vidimo

dvignil

dovršen,

na

Valvasorjevem

dozidana

je

sedanjo

poslopji

tisti

so

na

je

še hiš

njenega

zadnji

provizorična

na

tem

ni

šlo

zastalo

Valvasorjevi

tako

obstoječ

nastala.

čas

okrašeno.

To

in

42.).

slika

nekoliko

bil

cerkve

nima

in

tem

pa

poslopje

delo

ta

samo

delovanje

je

Na

Posvečena

mestu

1.

veliki

s

in

Tako

vemo so

nam

pomoček

in

ki

v

jo

s

iz

šele

Ehre...

spoznamo

razvoj

pri

tudi

stavbo

Ljubljane

stolpi,

novem

1653. la )

to

1675.

sliki

fasade 1700.

1.

gladko,

do

kronološki

ne

na

bi

veliki

isto

med

se

in

po

Landesfurstl.

Vrhovnik,

Danica

Jožefa,

Vrhovnik,

Danica

kljub potezo

opiram

Danici

I.

1904,

slike:

slikah

pri

na

sliki.

te

cerkve

našem

ladja

sestavljeni

in

saj

ladjo,

posneta,

Valvasorja

Hauptstadt

pri

ne

tudi

je

1886

664

ter

I.

cerkev visoka

prezrl.

iz

sl.

po kot

do¬

Četudi

narisal naše

jasno,

v

pravo

moremo

stolp

dočim

svoj

ima

vpošteval

cerkvi

XI.

se

enako

popolnoma

Ehre...

Laibach,

pa

izvršbe

je

imeti

poslopje

stolnici

frančiškanski

in

utegne

Razlikuje

njena

izključeno,

naravi

trgu

Samostansko

shematičnosti

prezbiterijem

v

Prim.

te

podobno

popolnoma

zanesljiva

wohll.

pri

slikah,

bil

Vodnikovem

Valvasorjevi

Valvasorjevih

bilo

podatkih

na

postanka

Valvasor

križišča

cerkve... I.

samostan

časa

svojih

da

gotovo

sv.

ni

zida.

30.

mestu

šele

nizko

(Sl.

šele

nižja

gotska.

gospodarskimi

pričnemo

katere

še

z

kamen,

zid

dozidan

vedno

vseh

vseh

misli,

D

kev

streho.

kot

na

mogoče

je

na

svoje

vemo,

lahko

sliko

je

na

pustiti

ki

je

diskalceatske

določitvi

prezbiterij.

da

se

Zapadnemu

obrnjenih

diskalceatsko

temeljni

poslopje

Frančiškanski

pri

bistvu

to

slike,

štukaturami

otvoril

še

Ako

ob

slučajih.

pomen

bi

stol.

s

ali

še

stolp.

Krak

opornike,

nam

cesti

pri

visok

mnogo

samostan,

katerih

nam

stol.

Ehre...,

novo

pod

dobro

Tudi

tem,

pa

majhno

Tako

cerkev

XVIII.

položili

lepo,

se

te

pristava,

zidanjem

1689.

objekt

izšla

red

spravili

XVII.

samostana

zida,

virov. 2 )

leto

XI.

se

pomočjo

je

katere

arkade.

k

je

cerkev,

zakrit.

je

času

slike,

hiša

kedaj

ki

gotske

nahaja

vrtovi.

Posebno

pol.

fasade

je

s

ima

stranjo

so

spremembe.

1657.

kot

novi

z

2.

stoji

katerega

katero

in

in

ko

hvali

preko

elementov,

1.

od

Valvasor

okrog

stoji

samo

Križevniški

opomine.

ladja,

baročne

pritlična

trgu

izrisana

nudi

prezbiterijem

polovici

ozko

vprašanje,

najvažnejši ji

z

oglu

Vse

se

je

križiščem

Valvasorjevem

strani

pa nam

gotske

prizidek

spodnji

vrsto

Nad

stranska

pritličju

na

na

važnejše

je

v

ugotovimo.

ladje

in

zap.

je

predvsem

deloma

mostan,.

o

ima

plot.

sredi

so

cerkev

s

oglih

vrste ta

križa.

četrti

na

Tudi

točko

Valvasorjevem

je

ima

neke

na

ki

samo

vrsto

v

oziru

Cerkev,

nji

gosto

lesen

doživeli

tem

bila

jugu

z

lahko

nastali

času

je ob

je

celo

desetletje so

da

ulico

nato

in

streho.

proti

pa

dočim

Križevniške

Zanimivo

enakokrakega

križa,

Krakovega,

Krakovsko na

obliko

slike.

od

sedanjem

prizidana

deloma

traktov;

Ob

zaključen

levi

ulica,

polovici

45.).

kraki

nedvomno, in

in

ima

ravno

je

Salendrova

zgornji

da

lastno

kvijo

v

nalo

slike,

da

Laybach,

Vrhovnika,

kot

stoji

J.

Vr¬

Zatrte

1903—1905. 1904,

Zatrte str.

str.

157.

nekdanje

157 sl,

cerkve

in

kapele

ljubljanske,

10.

Cer¬

17

posebej

prislonjen

spodnji

štirioglati

mostan

temeljito

annoch

im

pri

da svoji

po

nji

vsekakor

novo

postavljena.

povišana vencu

do

V

stol.,

enake

posvečena. poznejša

in

zidati

1658/9 L. ga

1644.

naša

bena

1.

se

koba

stebra

1.

(prenos

ki

po

dobro

692).

Ker

bila

tudi

in

sl.

da

kar

na

je

str.

naša

in

skle¬

Valvasor

ladja

je

bila

bila

gotovo

popolnoma

novega

oknih,

sa¬

„sondern

upal

bi

sploh

so

se

si

katere

slika

polkrožnih

bi

njegov

delo,

dovršena

skladata,

(prim.

da

116

na

samostana

je v

bila

ladja

Ilustr.

Slo¬

še

kakor

Slika

turjaški.

poslanka

ograjen stoji

bila

1682.

je z

je

v

jo

bila

isti

cerkev

obliki

kot

stolpoma,

Valvasorjevi

izvršen,

ima

ki

so

sliki.

očividno

že

novo

slika.

„meščanskem

bastijonu“

na

Gradu,

že

1671/2,

pa

naša

slika

Valvasorjev

pa

tudi

opis

1.

no¬ 1689.

nji.

da

manjka kapela

pri

sv.

detajlno

izdelani

Frančiška

slika

1.1682.

cerkvi

Ksav.,

ki

je

postavljenega

sv.

Ja¬

bila

po¬

Marijinega

ima.

naše k

slike

sam

po

diskalceatom

kapele

sv.

sebi

—

Frančiška

diskalceatsko

magistratu, pričajo

cerkev

grof

se

1.

opredeli 1658./9.

Ksav.).

njen

med

novi

Mogoče

postanek

1.

1660.

čevljarski

pa

smemo

približati

z

raje

ki

Vendar

sv.

da

pozneje

drugi

je

bil

sklada

odločno

Jakoba.

napram

sega

deželnemu

Valvasor

kranjski

kakor

deželni

torej

s

do

višine

podstavku,

na

vrhu.

glavar

tem,

glavarju

posvetil

deželni

takrat

se

s

to

tega

689

Valvasorjeva

slika

nam

veže

in

od

kar

svojo

v

najbolj

sredi

ugledni

1649—1673. 3 )

smo

utis

glede

časa

Stari

od

kaže,

trg

v da

nizke zato,

zanesljivem absolutno

datiranju:

samostanom,

govori

stebra

temu

nadstropja

obdanem

domnevo

sliko

ki

proti

nied

prvega

Prvi

pa

govori

Prostor

cesti,

/Valvasorjevem

55.

poklonilo

avstrijski,

ki

se

po

IX.

je

biti

Valvasorjevo

Ehre...

kot

zgoraj.

zdi,

sliki

so

mogel

glavarstva

vsaj

tej

ki

Auersperg,

štirioglatem

bil

ni

očividno

kateremu

grbi,

skoro

predmetom

našo.

na

ni

pač

Valvasorjeva

ugotovili

zidom,

je

nedozidanima

zidana

pozna,

Peregrina

cerkvijo po

na

še

kot

na

primerjamo

3)

ko

dovršena

Valvasorjeva

bila

namenjena

tem

slike

razločnim ki

1656.,

1670.

nekaj

cerkvijo

s

sliki

kaže

je

postanek

njegovega

pred

o

dalje,

in

Naslovnik

doba

ki

(postanek

Engelbrechl

menik

popolnoma

stolp

prizidana

sv.

mestnemu O

jo

ne

nedozidano

je

Ehre...

je

nam

1669/70

1.

Le

1.

vpoštcva.

govori

cerkvijo

se

na

Wolff

dovršena

obliko

naši

ki

še

strani

relikvij

in

ne

bila

cerkvijo

isto

na

Florijana,

nas

to

ozirom

z

XI,

ni

potrjuje

kaže

s

postavljen

1669./70.

Tako

1660.

sta

ju

ima

močno

693)

za

pred

most)

klaris

obliko, bil

sv.

sev.

stavljena

ber,

bila

obokana,

ako

prezbiterijem

samostan

most,

je

XI.

na

Tudi

s

ni

cerkev,

tudi

časa,

vidi

celo

prezidavo

prezidano

nas

jasno

nam

1640.,

slika

Važno

1.

kjer

Valvasorjevih

(Ehre...

pa

mnenju

še

cerkve

to

vidi

Valvasorjevo

(Ehre...

verjetno

tem

slika

nastalo

Cerkve

v

in

se

nastajalo stavba

pred šele

in

Valvasorjeva.

začeli

in

je

izjemo

takratnega

cerkev

Naša

Čevljarski

ki

z

samo

višine

Frančiškanski

1.

1689.

1.

strani

1928).

Samostan

jo

in

sliko

zahteva

XVIII.

ko

dvignjena

estetska

srede

času,

samostana še

severni

beschafftigt"

vpošleval

prva

iz

Rauen

nudita

sliki

Ob

na

prezidali

slika

obe

cerkvi

del.

besten

Valvasorjeva pati,

k

z

je

moremo

Ehre... je

steber

XI.

to

steber

in

ulico

poslopij,

ograje,

pričevanju ne

gimnazijo

Zvezdarsko

obeh

da

spo¬

notri z

Marijin

ne¬ ste¬

postavljen

šele

sprijazniti,

ako

med

str.

postavljen

688

prav

in na

t8

rob

ceste,

trga

pred

nizka trg

tako

slike

bi

tako,

remo

se

to

ne

da

o

je

storu.

Za

to

dobili

prostor

med obe

povsod

ampak

govori za

za

sliki

novi

za

mesto.

že

s

je

to

nedvomno

poznejšim

podstavku risar in

obliki

po

ne

zid,

Zid

ki

in

na

nice je

v

pa

risbo,

katere

nastopa rih in

se

ki

slikovito

korektno ljaji

z

in

celo

forma

z

V

bakrorezcem

del in

okolici

slike

močnem

daja

v

redno

kakor

se

sam je

vilnega

tlorisa

Izključiti to

tega,

ker

‘

4) v

sliko, je

le

je

gre

tem

spomenik

tem,

se

da

steber

tudi

mo¬

izjema

podrli,

položaj

po

ga

ne

na

tako

za

pro¬

da

so

spomenik

Marijin

in

je

dobro

niti

v

se

obliki

ne

sklada

spodaj

in

ki

na

bi

viden

po

torej

jih

kapitel

velikosti,

lahko

niti

mimo

tu

ob

razlikuje

za

se

—

pri

svojih

pre¬

način.

skica

enolično

prav

in

njih te

in

Prav

tuš

obrisno tuš

pri

ne

kate¬

shematično

tako

suhoparno

mehanično

shematično

—

Razli¬

kjer

skicah,

tudi

delav¬

in

korektno

enolično

prenešena

izdelke

skicah.

izvlečeno

Valvasorjevih

grafični

od

perorisba

suhoparno

ravnilu

pa

zastopnikov

zrisana

ampak

ta

\vagensperške

glavnih

je

dobrih

v

Med

Valvasor

gre

bila

skrajno

v

izdelave

prvi

h

posneta

z

splošnem

(vbod-

tuširana

bil

jo

desetletje

Colegii

S.

J.

da

pripada

kakor

nekoliko le,

kjer

pogledu k

grafično 1660—70

dne

10.

hoče na

bi

in

bil

11.

ki

III.

je

mogoče izurjen

življenju

1680

z

izvr¬

izvežbanim

način na

v

Val¬

gledanja

mesta

po¬

„prospekta“,

večje

vsled

ta

izvršba

javljajo

način čez

je

dele

svojega

po¬ pra¬

izjemo.

kak

njegovem

in

pogled

napravil

da

Tudi

je

kjer

grafično

pogledih

sliko

dati

nam

pogosto

pri

Celovec,

prenesel v

ki

pa

opraviti

sam.

dvignjeno

temu,

domnevo,

se

on

ogrodja,

Kakor

imamo

tudi

delavnici,

osnovnega

nerafinirana,

diletantom,

izzival

ki

celo

Valvasorjevim,

porablja

Valvasorjevi

bakrorezu.

dokazuje,

katerim

v

vrezanjem

pogled

vseeno

mogoče

plošč

z

čistem

tudi

bi

izmed

da

pri

slike.

kako

prenos

nasprotju

pri

da

temperamenta,

moramo

Diarium

Ljubljani.

kakor

naravnost

bilo

za

spadati,

nedvomno

navadnim

izraža,

in

čegar

občutno

bila

da

1680

viden

spomenika

porablja

tem,

bilo

na

normalno,

krajine

vršil

z

in

more

kombinirano

slike

ne

v

tehniko

in

vasorjevi je

ta,

V

črtkanjem.

izvršena

spodnji

zidom

bi

poprej

1.

odgovarja

avtor

Način,

shematično

s

enostavna

ne

poznejši

jedkanje

reprodukcija

šeni

je

vzporednim

prevladuje

skrajno

zopet

ploščo

nasprotju

tudi

pozneje

nekaj

na

na

ga

da

svetilnik

da

Marijin

risbi

ne

tega

izvedbe,

prosto,

skrajno

iglo)

Preko

poštev.

ga

ogrodje

preračunjeno

na

nikakor

končno

v

njega

občuti

kipu.

so

posebno

značilni

stebru

ki

postanka

pride

od

so

grafične

isti,

se

ki

seve

svojega

bistvu

kuje

nas

ne

kipov,

stal

Risar

tako

Kolikor

le

prete-

red.

načinu

nihče

drugačna

predmet,

dnevni

po

je

dvoma.

je

in

pogosto

gotski

tudi stra¬

položaja.

opazovalec, so

odprta

obeh

prevažne

ki

Tlak

zapira

na

istega

pr.

je

spomenik,

oblika

Na

so

razlaga ki

cesto.

Enaka

samo

verjamemo,

objekt,

starejši

n.

nobenega

in

omenjeni

drug

prezrl.

Marijinemu

času

toliko

bil

mal

Zanima že

štirih

ne

njim

idemo

čegar

nima

gotovo

nad

po

in

nek

sliko

je

ceste.

trg.

Valvasorjeve,

torejčasovnoizključujetainčejeza stebra,

na

na

podstavek,

natančen

Naravna

spomenik. 4 )

nivo

reprodukciji

ni

drug

nekoliko

obdaja

pokopališču

zanesljiv

nad

vhod

kot

obliki

celo

drugo

prekaša

neki

tudi

in

povsod

njegovi

ki

prost

eno

gotovo

važno

dvignjen

puščen

izkazal

najmanj

spomenik,

je

sega

balustri,

šentpeterskem

kontrolirati,

ravno

balustrado

stopnjici

smatrati

slika

Na

podal,

da

je

njegova

shematizirane.

dve

Razlike

mogli

Ljubljane

natančno

za

z

renesanskimi

hišah.

da

oziru

isti

z

ulici

ob

meljite,

tem

je

balustrada

tik

podstavek

cerkvijo

napram

neh

da

v

mladi

Valvasor

grafik;

to

izpolnjeno

Deželnem

arhivu

že z

v

iz¬

radi

vojno

muzeju

19

službo bil

in

potovanji

dozorel.

polovica je

Tudi

in

vsako

Po

v

pred na

2.

pol.

in

pri

da

nam

objektom

obliki,

bi

bilo

sameznih

hiš.

trdnjav,

ki je

izvod

izvod

v

po

bi

v

v

vojnem

„Stierscher

k.

u.

Kargerju.

nam tloris takratne

katero rajo

kot

bi

na

se

trdnjavske

zvezde

vrat

mimo

čez

segla

lodvorsko

in

frančiškanskem

Detajlov vendar

se

ob

kratkem

zorilo sebno: da

je

na

pa

vrtov

njegovo

čez

od

graditi

šele

(proti

zapadu)

v

1657.;

dovršen dvorcem

tu

je

in

v

v

Montecucculi-

und

da

Abrisse

kar

takratne

Ojačitve

obliki

ceste,

se

lahko

v

moderne

od

Vodnih

zaobrnila

cesto

Dalmatinove preko

in

projekti¬

se

Dunajsko

tam

Nudi

trdnjave,

bi

hi

und

utrdbe

takrat

trdnjava

stika

1.1894.

Crain

ga

moderne

čez

Cod.

Labach.

je tak, so

Njen

atlasa,

narejena

oder

Nova

in

tega

Steiyermark,

tloris

ogledu

Dunaju

Die

tlo¬

Štajerskem

Turkom.

na

kopija

in

preko

približno

Dunaju,

kopija

No

Blehveisove

ozidja

lahko

in

z

sc

tu

našo

ki

vrisan —

je

do bil

torej

in

ulic

Edini bo

lahko

k

Za

ta

ne

med s

Ko¬

ozidju

večji

detajl

tloris,

omejimo nas

nudi

ob

samo

važni

ustanovljen

samostanski

gotovo

pravilno. konec

1.

ne

po

že

Zanima

ozidja

ob

nobenih; je

kakor

na

vrat, 1653.,

tloris

po¬

dejstvo, a z

dalje

Cojzovi

opo¬

so

obstoječi nas

tloris

čujemo.

detajli

Frančiškanskih

običajen

vrisan

križevniki

Ker

sliko.

Ljubljanici

je

omrežja

pogrešajo.

samostanov.

cerkvijo 1656,

iz

po¬

20.).

zvezi ob

individualni

na

proti

stara

je

klaris,

fiksira

vrisanjem

kopiji

projekt

Ljubljanici

diskalceatov,

orientirano

klaris,

knežjim

1.

in

tu

Valva¬

komisijonelnem

Vrisane

zapadu.

dalje

z

arhivu

spremenila.

do

ter

objavljen,

stolpa

začeli

proti

njegovi

Ljubljane

1511

trdnjava

nje¬

dvorca

pred

„Beschreibungen

tlorisni

da

ima

knežjega

biblioteki

pa

Ta

klub

nedvomno

celo

I,aibach

sliki.

tudi

v

po

Stadte

samostan

razen

tlorisi

und

naši

Mirje

cesti (Sl.

glasi:

potrebe

ulico

tudi

vrednost

zid

se

ker

obrambo

Wien)

morala

opero,

strokovnjaško

in

slike

Ljubljane

Valvasorju

moderni

Handschr.

perorisbi.

k

razširiti

sliki

samostan

za

se

tloris

in

goli

in

pomanjšana

nahaja

vrisan

bi

samostanu.

ta

v

se

slučaju

pa

vrisan

zid

v

Resljevi

opisani

Dvojni

Samostan

je

vrtove,

k

je

te

let

jasnosti,

samega

prednost

vojnem

Nacionalni

Schlosser

razlago

Gradaščice

nam

Auerspergovih v

Ljubljane

Frančiškansko

ulico

v

to

tloris

eventualno

20

želeti.

tloris

nastala

take

po¬

raznih

kvečjemu

vrtov,

dreves

njega

je

zbirke

št. 11.

bistveno

Auerspergove

diskalceati

Pod

sicer

v

Kriegsarchives

Ljubljana

Gradu,

in

za

Naslov

obenem

1

v

v

poznanju

do

pri

posest,

zadosti

rekonstrukcija

tudi

tudi

zborniku

po

detajli

pravilen

Landesarhiv,

dopolnilno

žile,

v

ožive

ni

nedovršena.

ohranjena le

še

spodnja

njegovo

mogoče

je

l ud i

izvršena

ostala

Valvasorja

in

delo

v

časovno

Ljubljane,

ohranil

istotam

Grenzfeslungen,

1660—1664.“

prometne

k.

si

ki

moremo

vrtov

Atlas"

arhivu

ni

točna

posebno

Zbirka

poštev

nam

Auerspergovih

izdelati

VH/b,

(Steierm.

des

verschiedener

podložimo

v

zv.

asistentu

K

Gradcu.

t.

Plane

Istrien,

arhiv

slika

Ljubljane

komaj

nevažnih

slika,

je

pa

podlagi

takratne

je

sta

pač

opis

drugega

nam

Ker

glede

njena prišla

Ljubljana,

možna

na

boljšo

njej

zakaj

Ljubljane

tudi

tloris

naša

prišle

Gradcu

si

po

pa

tem,

slik

obsežno

oziroma

shematizirani

to

Pa

poleg

je

arhivu

9225;

schen

kakor

ženijski

deželnem

je

razen

slučaj

časa,

obeh

tako

polovico,

opaziti;

močno

da

mogoče

o

vsebino. ni

za

slika,

gornjo

manj

posebno

nudi

ta

Valvasorjeva

nam

ima

strani

zgodovino

nemogoče.

slika

Srečen

Še

razlik

drugega,

za

in

za

pravo

ilustracijo

objekt

original

dočim

opisu

sorjevimi,

skice

Valvasorju

XVII.,

Naša

je

dobi

delih,

drugi

kako

kombinacije

marsičesa

risni

šele

na

za

bistvenih

nazorno

istega

slike

nji

podlagi

govemu tako

te

zato

nami

je

tem,

odveč.

njegovih

narazen,

on

nedokončane

Važnosti

slikah

o

ugibanje

udarjati.

ter

so

ga

narobe stavbi. dvojni

cesti

oh

20

Ljubljanici, zapira

v

kaže

obliki

Datiranje okvir

ki

v

Ko

kljuke

1657,

1660—64,

ki

ki

tegnemo

še

bomo

govorili,

je

lega

če

bi

celega

obdali

Gradu

hardu

Kot pogled v

pustili

neko

na

Čeških

leži

liefu skimi na

Libercah,

sliki

od

Vodnih

V

vrat

levi

ozidje

gar

temelje

drugi

ki

ob

strani

do

z

janom

meščanski

in

stolpi

s

hodnikom

tajlov

in

velika

posebno

prevladujejo Kjer

se

vidi

na

cepi

izpeljan

ozidja

strani

se

cerkvica ki

so

z

sv.

sliki.

Med

označena

samostan

cerkev

z

rokotni

stolp

nilo

Valvasorjevih

cerkev ne

bo

sv.

mogoče

Na

prvi

bakrorezu Crain

(vel.

s

s

je

in

grabnu".

pravilnejši

in

po

če

o XI.

667,

da

trdnjavo,

mesto

in

boljša

zmagi

pri¬

katerem

glavno

bila

bi

na

utrditev

pri

Slika

Sv.

Got-

ulice.

se

je

cerkev, na

stolpi, v

dalje

proti

spada

v

ima

vidi

na

isto

stolpič stolp

desni

in

nudi

je

post

XVII.

daleč

Haupt-Stadt z

A.

gradom piskačev

Bregu

sv.

in na

stolpom

de¬

ulici,

da

Florijana. ulice,

se

jezuitskega seminarja,

čolne.

kot

Flori¬

vratih

Na

na

levi

levi

začetek

pa hiš,

Valvasorjevi

iznad

križišča

dvorca, in

kapu¬

avguštinska

nenaravno

osme-

v

detajlih

vredna njen

poleg

vseeno, in

postanek

preko

tega

v

ka¬

dopol¬

nam

datuma

služi pa

je

stol.

Valvasorjevih

der

signirana

Prav

za

sv.

Kar¬

22.).

slika

quem

Na

nekih

zraven

nekoliko

vpoštevanja

1671/2.

okvir

ta

za

deželnega

(Sl.

vrtu.

Vodnih

diskalceatov

pa

frančiškani.

nam

ob

hiša,

s

razen

na če-

in

deškega

vidi

obliko

se na

stolpom

dispozicija

na

gotska,

klarise,

koncu

Prospect

20 - 7 cm),

se

terminus

postavljena

pristan

kot

nasproti

potez

Kot

nato

večja

Vidi

Zvezdarske

hodnik se

„grablje“

nad

cerkev

smer

utrdb

LABAGUM.

Florijanski

že

re¬

latin¬

stolpom,

hribu

pristanom

najprej

najprej

ozadju

tudi

z

pravokotnimi

in

v

gline

prvili

bastijonom

Splošna

majhnim

most

trgu,

in

Ljubljanici

vidi

čevljarski

levi

slik.

in

se

v

med

Stoji

od

ceste.

shematična

ulico.

krog

Zupančevem

vratmi,

vidimo

ulico

Vidi

utrdbami

Dobro

važnih

Tako

ob

obliko

črtnem

potegnjene

kapele

je

žgane

trak

okroglim

stolp

stolpom

iz

rahlem

napisni

muzeju

ima

kazalni

so

v

služi

Ura

je

Cojzove

vidijo

mesta

Ob

je

in

ter

v

dalje

uri

Ljubljano

ceste

vodnjak.

pravilna.

za

in

se

Florijansko znani

na

Vodnimi

na

Plošča

katere

jarka

lahko

Berlinu.

okvira

linami

s

nam

v

sedanje

gradu

grada

portalom

podpisom X

v

solnčni

sliki

Cojzove

slemeni

redute

pomikati

29

Na

Na

preko

objektih.

na

križem

pogled

severu.

okroglimi

Slika

trg.

Florijana,

bo

gradu,

temu

nahaja

pogled

začetku

shematičnosti

nekaj

je

obzidnega

važnih

stolnice

veliki

vidimo,

z

površna.

na

pa

strelnimi

bastijon.

bregu

s

s

se

figuralnega

proti

na

na

plošči

regulaciji

preko

nedozidanimi

Kljub kor

pri

križevniška

cinski

in

kroga

Zvezdarske

hišami

tej

Ljubljanica,

trg

Novi

Ljubljane

Na

Lovrenca.

zapirale

in

Ehre...

je

času

stebru.

obrnjene

na

Valvasorjevem

da

1'30 m.

velikim

vidi

razvidno,

okr.

cerkvijo

preko

je

v

priključili

visokega

poznejše

s

Libercah)

Ljubljane

spremenilo

stebra,

cesti

je

Stari

oglu

samostana

kos

hiše

lahko

vojno

ozidje

pri

tega

opazke

pred

lipa.

okoli

Češ.

„Cojzovem

utrditev

kupljena

ostroge

mostičem

3

za

bila

teče

lovškimi,

ob

utrditev

stol.

sredi

-vidi

prav

predmestja,

o

pol.

je

zadeli

se

v

nevzdržno

XVII.

Cojzovi

so

zdi

načrt

Valvasorjeve

„grabljah“

navzgor

se

Iz

arhitektonskega

pri

mi

Valvasorjeve

bi

tudi

2.

na

številkami.

uri

misli.

lesenega

sredi

na

jarek

velikopotezno

zapadna

ga

se

Pieronijev

da

dopolnilo

Ljubljanici

Po

iz

vodoravno

v

za

utrdbe.

Ljubljano

štirioglatega in

taka,

ki

bregu

navaja,

spomnimo

boljše

problem,

niso

načrt

ozidjem

naredili

Ljubljane

še

ob

sliko

naslov.

starejši

mesta

z

nudi

(prim.

jugu

splošno

la

nekaj

stolp

proti

se

ga

spoznamo

še

štirioglat

slik

tudi

slika

Layhach

S o mm er

fec.

in

in

izvršena

v

Herzoffthnm

Joseph

E der

21

exc.

Slika

jev

jc

leksikon

Ljubljane

točna

Št.

in

stolnica,

če

smo

samo, Vse ali

da

Redke malo

nobenega

na

str.

Atene,

na

resnično na

to

Drug na

graphy

čico

ta

des

e ,

samo da

prav

na

kake

in

katero

«)

Prim.

Clobucciarich

levi

Cojzove videl raz¬

omenjeni objektov,

značilno

stol.,

dobe

ne¬

na

Vodnikovem

smo

kopistove

trgu,

še

prav

ne¬

nobene

to

njenega

.1.

in

z

stol., v

resnično

storili

poslanka. netočnosti

na

str.

1.

1493.

str.

„insigne

svetovne Isti

kot

J.

A.

G.:

kronike

kliše se

nima

markira

nahaja

kot

Aleksandrija.

oppidum“,

(prim.

nudijo

S c h e d 1 o V i

XXVIII'

LXXVII'

nam

Ljubljano

CCLXXVJI.

tudi

brez

Z

ozira

Najstarejša

v

in

o.

v

Vrhovec,

vzei

slika

zbral

dobe. v

slika

majhna

venec

precej

Slovencu

Graz,

in

so pa

točno

IV.,

str.

Ulr.

sl.

50.

Moser,

101

jo

vselej

s

se

sli¬

gradu.

nahaja

Clobucciarich,

prijor

je

prav

majhna,

skici,

strani

kaže in

utrdb,

ki

se

očividno

sliki v

še

mestni

zidati

šele

nam,

kakor

rečeno,

in

tudi

1.

več

splošnem deli

ker

sliki 1613., ta

z

vzvišen,

samo

ni,

začeli

označuje

v

kako

označeni

kakih

pravzaprav

toliko

Ljubljanica,

na

le

opremljeni

odrezane,

stolpi

Jakoba

franči¬ je

ni

bila

igrala

torej

slika

splošno

me¬

po

klub

značilno

114.

Landesaufnahme

XXV.,

str.

pa

s

furnembsten

Av¬

peresni

so

Cosmo-

Notranje

Slika 7 )

je

tekstu

ljubljanskega

karto

žal

v

delu

vnd

Ljubljane

takratnih

sv.

svojem

Označuje

severozap.

mestu

v

sliko

Janez

Narisana

Cerkve

Die

od

venec

sedanjo

Laibach,

1578.

resnično

reprodukciji

je

prednica

tabla

I.

površni

nami

izvršena,

c.

1605.

objektov

Popelka,

z

znana

prav

pred

Ilustr.

izd.

zveze

Ljubljano

herrschafftenn

Fiirstenfeldu. 6)

v

vloge,

DCCCCXLVII

Liinder 6.

navaja

topografsko

Pogled

(1601 —1605),

fl)

za

v

str.

itd.,

Trdnjavski

je

Fr.

Popelka,

na

XVII.

Ljubljane

str.

zveze

ter

doslej

Križevniki.

skice. 8 )

7)

sr.

Minister,

aller

strani

izmed

sliko

in

nobene

Valvasorjeve

vidne

naglici,

Gl.

levi

obstoječa

te

5)

Val¬

kuliso

po

nima

XVII.

z

nikdar

lakih

ima

posledica

testamenta,

XVIII.

nam

na

in

postanku s

torej

Niirnbergu

imenuje

nobene

razgrne

stolnica

na

v

Pavija

1.1601.

utrdbami.

posebno

in

na

slika

od

slika

izšla

Erdbodens

med

dela,

takrat

in

samostana

so

je

Sebastian

resnična

onimi

dva

škani, njena

z

je

nima

nima

je

dobro

skladajo sto

z

Vegove

slike

ki

so

je

ravno

posebno

materiala

starejše

nahaja

Sch.

gradivu

ga

ki

grad

jo

XVII.

velika

opazkami,

kopija

Ljubljane

da

običajno

cerkev,

ta

slikam

z

slika

direktna,

bržkone

cerkev

stara

III.,80).

pa

avguštinskega 8X6 cm

sc

beschreibung

ki

ki

in

fantastična

starega

pisatelj,

list

sklenem

str i j

do

so

sploh

kot

ki

ganczen

gradu,

slika

gradu

vrednosti

ki

ki

mesto

ZUZ

oder

je

kot

samo

križišču

zaključil

Nagler-

primerjanju

nji,

Ljubljane

diskalceatska

Tako

Slika

slika

Najslarejša v

stol.

LXXIIII

star

kartah

Sletten

XV.

Ljubljano,

v

na

(gl.

očividuo

izkaže

po

frančiškanska

razmerje

gradivo.

neko

str.

Ljubljane?

in

k.

dejstvo

Da

Sommer

torej

nam

spredaj

dokumentaričnega

S c h e d e 1 a ,

XIX'

se

ki

A.

površnem

kopija

avtor,

Valvasorjevim

opravka. 5 )

Hartmana

iz

po

XI.

slika

pričevalne

Ljubljane,

porabno iz

ali

odkod

stolpom

sliko

kot

avtor

interpretacije.

slike

kroniki

in

dokazuje

njeno

napram

je

s

figurami.

cerkev

Kake

samovoljne

da

izginili,

izločimo

.razlike

prav

nam

pojasnili

jo

in

ogel

—

Že

Ehre...

pa

tudi

dobi,

interpretirana

dvemi

sploh

obliko.

v

spredaj

križevniška

popolno in

z

tej

podrobnostih?

desni

polja

sliki,

pozneje

v

vratmi

pobočja

Valvasorjevi so

na

19. • slok,

pripada

naivno

Peter,

nekaj

glednega

ki

in

Vodnimi

dodal

začetka

Ljubljano

pogosto

odrezan ceste

celoti

veliko

in

z

umetnikov)

v

vasorjevo

ni,

očividuo

Innerosterreichs

1924.

Laibach

(Lubiana).

von

.Tohannes

*

22

obliko na

Ljubljane

presenetljivo

meščanskem

vrata,

visoka

domskem stanska

bastijonu,

Nemška

dvorcu,

vrata.

Klub

(Sl.

svoji

Kristusa slovnem gled

od

zunanje

dveh

pa

v

ročil,

v

in

so

le

je

bolj

v

1.

na

Pieroni.

in

1.

—

pogled

od

Utrdbe

vrat

do

eno

a

so

ležečo je

bil

zanemarjena

katerih Za

druga

jarka ob

prvi

in

9)

bil

je

10)

Gl.

11)

V

slika

se

slovenska

naj

Vodna

in

ob

visoka

svoj

kon.

Prva

vice¬

Samo¬

pomen.

porabljeni

in

XVII.

kaže

stol.

na

na¬

nezanesljiv

po¬

resnici,

pa

sliki

listu

grad

stolpa

je

fan¬

stolnice

sliko

od

ob do

v

v

ljudska

sta

ostroge

s

Valvasorjeve usnjate

Valvasorjevi sodišča

v

je

in

v

in

iz

in

posebno

končno

obeh

načrti

in

teh

Ljubljane

še

v

utrdbami

in

po¬ na

Feldbachu

kraja,

načrt

pismena

ocena

izvodih.

ena

na

Nar.

trdnjavah

dveh

katerih

v

signiranih

podrobna v

Ljub¬

arhivu

utrjenega

izdelano

z-

Na

obstoječih

ter

lipa

vratmi. 11 )

pridejanih o

slika

frančiškanske

mesta.

Deželnem

mesta,

X

in

to

mesta

v

je

od

hodniku

dva

1.

1908

muzeja

načrta

vsaj

na

Isto

(Sl.

je

utrdb

posesti.

ki

na

nam

IV.

vrat

Nudi

lahko

del

okorni

od

Nemških

proizvolna aspirirati

levi

za

da

vendar

in

na

kako

ozidja

pouči

je

niti

cerkev,

izven

nas

nam

pregle¬

križevniška

kaže

kako

popolnoma

tem

zvezku.

četudi

od

še

okrogle

most za

ni

nas

stolpe,

narisan.

ima

slika

ohranjenega

stolpa

stopnjice

teraso

na

113.

str.

spada

o

nizke

zavarovane

str.

IV.

tri

vrednosti

120.

sicer

Vinogorskega

pričujočem

pa

Grad,

vrata,

zidom

Gl.

je

more

desni

še

Največ

Slovencu,

platnice

pa

v

21.).

Špitalska

Ljubljane

utrdbe

vrednosti,

Vicedomskih

palači,

ne

je

partijah.

njihov

velja

toliko

resničen

izvršena

so

ozidju

najmanj

stolnica,

ima

da

glavnem

tem

slike.

vel.;

drevesnih

toliko, v

v

slika

levi

do

14*5 cm

barvo

Slovencu,

Ilustriranem

slike

slikami

posebnim

Ilustriranem

delu

njih

dotičnega

sliki

obstojala.

Vicedomski

v

z

bržkone

da

v

ojačitev

2L5

desni.

stolnice

in

poročila

dvignjeno

Najbolj

proti

pomeni

vtisnjena v

nji.

stolnice

izhaja

mesta

je

resnične pa

Stolpa

1639“

Vse

kol

piskačev,

Špitalskimi

slika

dve

splošna

ki

s

s

sprejemljiva

stolpom

Goriškem

med

Slika

na

Grad

A°

njih

glavno

sicer

hriba

vemo,

sliko

že

tudi

sledu

k

ima

okvir

1686

okrogla

ojačitev.

stališče

tudi

i

na

načrta

njih

mosta.

dohod

ulici

za

lavirana

kapucinov,

ostroge

Gl.

Ljubljane je

in

risarju

dva

Vegovi

iz

popolnoma

imajo

predlogov.

za

rahlo

kakor

Ozidje

pa

pridejana

celotna

najmanjšega

urejen

utrdbe

naslovnem

odgovarja

vloge

kakor

in

Ljubljane

Vidita

cerkev

na

Jakoba

in

obsega

razstavljena

Špitalskega

poslopje,

brez

ne

most

d

je,

Istri

predlogi

dva

prav

zanesljivost.

Grad,

ostrogo

dekorativno

druga

podani.

slike

predstavljata

in

zapada

dne.

vseeno

stol.

stol.

njune

jih

je

predlogom

in

te

obrazložitev

Slika

perorisbi

XVII.

Špitalski

v

Redno

nadstropju, s

drugi

sv.

resnična

Zbornik

Hrvaškem,

zbornika

Gradu

ulici,

frančiškani

Dizme. 10 )

cerkev

impresijo

eventualnimi

iz

za

vidimo

očividno

Vegovi

sličica

XVII.

resnično

Izdelal

Ljubljano vzeta

ta

absolutno

koncem

kakor

Ljubljani.

obstoječega

vrata,

ob

dve

sv.

„R e 1 a z z i o n i

Fiirstenfeldu. z

sta

pol.

splošno

poudarjen

Giovanni

utrdb

1.

nova

precej

vrednost

Kranjskem,

je

vsaj

zborniku

muzeju

iz

torej

pa

Celota

Ljubljane

nudita

Večjo ljane

je

cerkev

slikah

ozadju

cerkve.

slike

jezuitska

stolp

umirajočega 8 ),

strani.

najrealnejša

Druga

Karlovška

Ljubljanici

ima

Bratovščine

frančiškanske

cerkve

križu

zapadne

tastičen,

ob

vrednosti

starejša,

na

listu

stolp

V

58.)

brez

ena,

fiksira.

okrogli

neznatnosti

Takorekoč Ljubljane,

visoka

vrata,

okrogli

ločno

čisto

registra

članek

M.

brezpomembna iz

slika

NVagensperga,

Dolenca,

Valvasor

k: in

28

v

ostrogi.

žjim

in

2. v

se

—

potem

Načrt

doslej

perorisbi, torij

stijona večji

od

ima

vrat,

breg

Od

smer

kratkim Vodnih

vrat

Stolp

konca

knežjega

na

Nemška zidu

začetka pa

oglu

vleče V

ki

polkrožen

ozidja

v

sta

dva

stolp, Do

ob

ob

razdalji Emonske

vsporedna

sc

ul.,

dobro

okroglega

levi

gre se

tem

segajo

cesti.

do

Ob

čez

okrogel.

ter

na za

katera

na

da¬

„Piano

klaris.

so

koncu

opisanih

je

zid

Kar¬

rahlim

kjer s

samo

do z

ba-

okroglega zadene

paralelnim

cesti Od

to

polkrožen pa

vzidana

tega

od

ozidje

njega

slikah

vicedomsko

še

takratno

—

Ljubljanici

ceste

med

za

Ljubljanico

Emonski

zidova,

s

iz

zidu

napram je

Gradu

zid

tja,

v

teri¬

bastijona

obstojajo

ob

je

meščanskega

neojačen

dalje

naj¬

utrjeni

lipo

nadaljuje

ki

kol

označena

cerkev

do

ampak

Izvršen

obris

z

znotraj

stolpa

vrat.

ves

planota

na

tod

vidi

Nemških

5(KS cm.

je

ogla

tloris,

proti

pozornost

tlorisu

trgom

„Grablje“

kvadratičen ki

V

kne¬

upogne

pomaknjenim,

vrat,

Cojzovi

X

za

nezanimiv,

objema

Ljubljanici od

zidom

do

meščanskega

Od

Vodnih

vodijo

srednji in

mestu

ni

tlorisni

značilna

jugozap.

stopnice.

imajo

dvorca.

zid

61*5

Trančo

tloris.

do

stolp

Cojzove

dvorca

vrata,

knežjega

razdalje

ulice.

pač

Na

1657

Načrt

Krekovim

njegovega

zavarovane

do

stolp.

stolpa.

pravokoten

se

je

Schellenburgova

smeri

največjo

poskačev.

nad

dvojnim

pravokotno

ok.

zanimiv

tipično

grad

Od

sredi

Hrenove

ojačitve,

pasu

stolp.

Velik

nad

stolpom

1660:

v

stolpa

zidom

ok.

iz

barvami.

brega

zid

zasluži

je

z

paralelni

onemu

tega

nas

islotako

imajo

tega

razen

rob

se

prvotni

kljub

Za

polkrožna

v

nima

prej

na

vboda

ki

zapognjenjem stolpa.

in

grad

dva

novi,

akvarelnimi

značilnim

pravokotni

lovških

z

Ljubljana,

61.

v

položaj

kako

Ljubljane.

Ljubljane.

tako

Zid

načrt

jasnejši

vidimo,

Ljubljane

znani

takratni

Sl.

jasno

nadaljuje

stolpi

Ljubljano

alto".

lu

poslane

dopolnjuje;

takratne

za

nam

izpolnjeni

obstoječimi

oglu

ko

marsičem

starejši

lje

tako

dvorcem,

cesti

ga

Prav

do

naj¬

dvojnega na

palačo

levem gre

zi-

24

dovje zid,

dalje

ki

Od

tu

te

bregu

bregu

do

in

da

se

ogla

v

po

stolpoma

dobro

dolgim

Pri

oltar

cerkve z

na

omogočen

celega

dva

s

42

imel

X

vrha

z

skih stu

na

da

1.

ki

načrtom,

kapel

kakor

na

kakor

ga

dati 1.

šele

1646.

1.

Ta

Prav sorjevo se

čas

XVII.

strahu

požar. 13 ) in

govori tako

stol.,

Proti knežjem

kar lem

12)

Valvasor,

13>

Valvasor,

andern

P.

Seiten

erhaute \vorden.“

Kirche

jo

za

proti

P.

1.

na

po¬ do

važnim

cerkve ob

z

ladji

dela

in

je

je

s

nazna¬

tržnicami

pretrgana ki

ga

in

slika

18.).

tloris,

novo

ga

izvršen

ureditev

v

isti

Gradu

in

ffegen 18.

May

je

nudi

ne

bila

moti

so

datuma

zapi¬

oziru

samo

sedanja

franči¬ takrat

sedanjem

mestu

nas,

ni

stran¬

da

reda

v

bližje po

glavnem

označil

sedanje

njena

začeli

na

tem

stari

svojem

odstranjena, 12 )

pa

je

Frančiškanska,

prednica

ulice,

v

podatka:

na

povratku

Ali

na

tem

neposredna

Ljubljano Zvezdi,

Valvasorju portalu

pred¬

pa

in

je

jo (1.

me¬

le¬

je

že

c.)

dovršili

zi¬ šele

1639.

671),

da

bastijonu,

je

bil

sezidan

gradiva

premaknil

presojo

ni

pa

Pieroni,

govoril če

ga

je

zanesljivo

šele

nekoliko

bistveno

bi

če

1.

1644.

dalje

Valva¬

Tako

proti

bi

sredi

važno. v

prvi

imamo

vrsti tako

položaj

pri

razlagati,

da

694.

XI.

Augustinis

tega

točno

Wolfove

riše

XI.

nam

bastijonu.

meščanskem

XI.

Ehre...

den

ker

zaključkom

Ehre...

iiber,

je

frančiškanske

most

(Sl.

drugi

za

dva

most,

Ljubljane?

Načrt

sedaj;

cerkev

njegovo

kakor

slika

kritiko

po

glasom

stolp

našim

dvorcu,

gekommenen

Sedanjo

Pieronijevega pa

še

cerkev

(Ehre...

postanka

ne?

Turki

sedanje

torej

tudi

poročilo

so

in

načrtu

ima

pred

začetku

1640

v

šentjakobski,

avguštinska

uničil

je

manjšima

Rotovž

Novi

tlords

frančiškanske

mosta

paviljone.

predlog

meščanskem

vrisana

prva

1629

ali

omogočujeta

hodnica,

1.

načrt

zanesljiv

iz

ob

mosta.

samostana.

kapel

in

Čevljarski sredi

mogoče

večinoma

tloris

stolnice.

na

Ljubljane

vsebuje

Pieronijev

1494

nekje

takratne

je

zidovje

samostanu.

jezuitske

v

po

hriba.

1.

žala

izrisan

dekorativne

gre

ozidju

vrstami

pa

gre

nekaterim

razdeljen

tloris

roba

v

de¬

stolpoma.

dvema

kapucinske

tržnic

do

le

tloris

in

nepravilen

je

z

takratno,

je

pr.

prezbiterij

dostop

ki

Dalje

in

kvadratičen

blokov za

Vice¬

Na

samostanu,

ojačeno

gradiva

približen

k

imajo

hišnih

tlorisa

vrsta

mestu

velik,

je

pri

le

je

in

stolp

cerkev

bil

Detajlno

da

študij

nam

in

in

trg.

tem

1639,

cerkev

istim

za

nastal

momenta,

že

Gotovo

reko

26‘5 cm

je

avguštinska in

steno.

je,

grajskega

tem,

škanska

na

pomena

Kedaj sek

je

trgu

ki

prezbiterijem

pravilna

tod

frančiškanskega

je

n.

mostu

frančiškanskem

vrat,

je

drugih.

od

kljuke

tloris

okroglima

tloris;

palače.

kratke

vrisan

vseh

vpogne

mrežo.

tako

cerkvi

na

Zanimivo

je

nekaj

starejšim) sta

ob

Vmes

je

od

paralelni

vicedomske

obliki

dvema

utrdbo

Razdelitev

nudi

ulico

z

oglu

v

zunanji

Čevljarskem

pravokotno

pažnje,

tako

sega

pogled

Valvasor,

tehniki,

(ker

Vodnikovem

straneh.

Brez

nekaj

delilno

ki

na

gradu.

tlorisa.

se

kvadratičen

komunikacijsko

kapucinski

arkado,

se

ob

ojačeno

obstoječo

do

vseeno

Prav

pred

stolpa

kjer

oglu

razčlenitvi

pričenja je

začne

na

Gosposko

Samostanskih

navzgor

nam

v

enostaven

do

zopet

ostrogo

bogati

Vmes

poprej

črti

posvečeno

označen.

cerkve.

ob

že

nespremenjeno

razmeroma

čen

z

hribu

a

po

samostanom,

kvadratičnega

objektom

stal

s

ravni

orisana,

danes

zopet

se

Ljubljanice,

ozidje

mosta.

pa

na

vhodu

okroglega

združi

gre

potem

vršno

vštric

se

tam

vodijo

odlikuje

imajo do

ki

Na

Ljubljanice

bregu

pride

zato,

se

črti,

brega

bregu.

ki

vrata

ob

Kjer

do

Špitalskega

Špitalska dalje

zid

ob

vrat,

notranji

stopnjice,

gre

nazaj

domskih snem

v

varuje

ostroge

zapogne

Od

samo

694.

nicht der

„Im zwar

Gassen,

von

den

Jahr auf bey

1628 den

ist

die,

alten

denen

von

Platz,

sondern

Capucinern

Laybachischen

Bischoff

denen

zn,

zuruckauf

wjeder

Thoma

der neu-

gewciliet

25

dvorca

še

ni.

Dvorec

dvorec,

kakor

Ehre...

XI.

drugega

zidu,

rim

je

nekako

sodeč

da

mentoma. še

en

Če

pa

argument

ki

peča

je

samo

Žal carum v

z

na

aber

der

walt

schlecht

ohranil

Luft

tudi

v

Ker

v

razmerju

dvorca

še

ni

italijanščini,

122

sehr

vnd

slike,

dopolnila

tudi

pri

da

po

do

sliki

iz

spremenjen kakor

v

drugih

od

Knežje

poslopje

da

preko palači

smemo

preko

dvema

argu¬

onima

ugotoviti,

v

kate¬

vicedomski

mislim,

ta

prav

nad

ozidje

kako

prednost

ne

potem

imamo

lu

postanka.

katerega

vsebuje

v

svoji

se

je

ničesar

ohranil

za

Topographia

Carnioliae. („ist

allda;

gegen

kakor

za

pač

od

Ljubljani

vngesund /

damo

kril

dvojno

obzidja,

biti

dvorca,

sega

pr.

datuma

Carinthiae,

o

versehen

in

da

stolpom,

dveh

je

Ljubljane

krilom

moral

ulico,

riše

sliki

desnim

je

Pozneje

nas

samo

en

porabnega

list,

in

se

utrditvijo.

M e r i a n

piše

n.

do

se

ne

njega

Styriae,

ist

kar

Pieronijevo,

in

pa

1642.

veliki

teh

knežjo pa

1.

okroglim

tako

naznačil,

premaknitev

njene

prevažnega

bi

več

Matevž

str.

da

z

konci

pač

na

svojim

Prav

Določno

obstoja,

Austriae,

kateri

riše

s

ogel

med

dvorec

Gradom

nam

tloris

obsega

za

segal

nadstropje. zidu

postavljen

Valvasorju

dosegalo

zunanjega.

poročilo

pisano

je

ne

knežjega

Pismeno in

do

pri

upošteva.

ceste,

njenega

pomisleka,

pa

celo

ne

Vrhovcu 14 )

tako

dvojnega

pa

zidu

po

1660—1670,

Pieronijev

Cojzove

označa

iz

krilo

vrh

poslopij

do

sliki

levo

Lil vidi

dozidano

notranjega ne

jasno

v

teraso.

važnih ulice

in

bilo

1660—70

se

je

ist

kot

die

Wasser

in

eno

Tyrolis

erba\vt

auch

dem

Kranja

več

fein

Provinciarum

/

etc.,

vnnd

Statt

Škofje

Loke

desetletje

pred

Frankfurt sehr

gar

in

Feindes

s

tem

veliko

j

Ge-

offen...“),

nas

našo

1649,

volckreich

wieder

Laybach

Austria-

ni

oropal

sliko

iz

1660—70. #

Likovno jeve

gradivo

Ljubljane,

cenejše

in

nam

podal

je

der str.

kolikor

najbolj

je

doslej

avtentično

Valvasor

do

dopolnil

I.

desfiirstl.

sam

v.

in

I.

Vrhovec

stoletjih

osnovi

teh

Ljubljane,

zgodovinske

stne

in

in

danes

se pri

dopolnilo

in

Gostilne ki

dveh

ustavimo

svoje

ga

cerkve

II., in

v

Ljubljani

jih

zbrali

marsikako

utegne

vlogi

v

pri

splošni in

v

1908-1911)

tudi

(Danica v

Ivana

1926).

Na

Valvasorjeve

vprašanje

podrobno

značaju

našla

Lan-

vsebujejo

ljubljanske

bo

XI.

meščanje

gradiva

problema

detajlno

pa

bistveno

\vohllobl.

(Ljubljana

okrog

sprožiti

še

Die

čas

(Ljubljana,

se

sliki

Ehre...

poznejši

kapele

tradicija

stari

v

Ljubljanski

III.

v

Beschreibung

arhivalnega

I.,

Najdrago¬

Ljubljane

za

in

Valvasor¬

izčrpno.

delih:

1886)

Mnogo

nekoliko

važni

tem

porabna

smo

ga

in

glavnih

Laibach

načeli

ki

s

Laybach“

Valvasorja

1886).

zvezi

mogoče

njeni

bilo

proučavanje

„Ausfuhrliche

nekdanje

tej

slik,

topografije,

Končno Ljubljane

Zatrte v

bi

(Ljubljana,

Hauser

knjižici

spisov

je

svojih

Laibach

Marsikaka

bo

v

Alte

V r h ov n i k a

Vrhovnika

svoji

detajlno

Haupt-Stadt

(Ljubljana,

Radics-a

1903—1905).

v

in

znano,

literarno

Moderniziral

Hauptstadt

minulih P.

konca.

*

razumevanje

Craincrischen

664

ljubljanske

raziskavanje.

označbi

razvoju

Valvasorjeve

ljubljanske

me¬

slike.

Valvasorjeva tako

za

baročne slika, nji,

za

#

Ljubljana

poznavanje Ljubljane

ki

nam

O.

c.

XVIII.

nudi

str.

vse,

Ljubljane

Clobueciaricheva,

14 )

in

14.

prav nam

je

preteklosti,

stol. za

kar

in

ž

kakor

za

Ljubljane

prav

podaja

zvezano

samo

osnovni

le

njo,

karakter

osnovno

razumevanje

sedanjosti. splošno

je

Že

prva

površno

zunanje

važna

izrazito resnična

impresijo

slike

o

Ljubljane

26

popolnoma temeljita v

izrazito

notranja

veliki

meri

takratnega vratno

za

mala

sodobne

kako črti

1.

na

poševno

shemi

modernizirali

gočuje

relativno

Valvasor ko

se

je

njenega

že

je

za

jala.

In

sorjeve, vsaj

lice

kmalu

objektov,

v in

je

opozarjali

na

kmalu

to

na

janski

ulici,

dalje

na

mira

hodnik,

1.

trdno sebnih

socialnih

cerkve

sv.

stvo.

Da

Stari pod je.

je

bil

bil

nikov

grad,

obdaroval

deželni

15) taka

Prim.

slika

W i s e r

se

ii.

AViserjevi

pr.

posneta

el je

v

bi

v

bila

kar

in

so

kar

Topogr.

za

podlago raznih

nevažnili

vsaj v

posku-

tem,

kako

cerkvijo tudi

v

osnovni da

nam

Ljubljane,

Valva¬

tudi

kjer

v

in

so

in

ravni

okvirni

času

pri¬

edino

ni

za

načinu,

izpeljan

je,

trdo¬

v

vseh

skladajo

ulici

to je

in

okrog

glavah

očituje

bila

omo-

drugih

zu¬

tudi

seripsit tudi

iz

od

prvi,

2.

pol.

—

XVIII.

in

kaže

že

trg.

v

Ilustr. celin

Druga, stol.

meji,

je

ob

z

smo nova

detajlih križni lupina XV.

definitivno

trgu

in

obliko,

geografskih

in

in

po¬

okrog

ustvarili

mogočnost. in

tri

Naj¬

plem¬

nomenklatura

tudi

razumljivo:

njegove

njegovih

IV.

od¬

ozkimi

važen.

si

so

Flori¬

podedovana

s

podlož¬ je

oporišču,

1.,

str.

signirana: izvršena

moči

katerimi

svojem

Slovencu,

diplomi

v

kjer

slike

oporišče

je

kjer

zadnjih

so

pa

pogosto

katerih

prastara

diletantsko

na

na

prednosti,

in

smo

meščanstvo

naselbina

razne

ali

Opozarjali o

svojo

To in

Valva¬

obnovljenih

samo

Starem

družbe

naselbine

usnjarskega 1762.

na

moč

Jakoba

objavljeno

dala

realnih

simbol

privabile

ne

sto¬

obsto¬

pa

tam,

dvakrat

ustanovitelja:

čegar sv.

veka

tem

je

frančiškanski

pomen

takratne

to

tudi

svojih

jedra

svojo

slik

(ulične

cerkev,

vplivom

prebivalce

Ao

v

s

(plemiški)

jih

obliki

njen

malega

sploh

arhitekture,

in

in

njena

in

in

za

življenja

ohranile.

srednjega

je

pod

ulic

bistveno

ozidja

katerih

opisu

Valvasorjeva

itd.)

vsak

okrog

diplomi

je

stanovi

uprli

Ljubi>ano,

danes

celotni

se

iz

ali

fasade

gotske

ker

pasu

priobčujemo,

Pri

trenutku,

spremenila

Valvasorjevega

do

ozidje

gospoda,

so

jih

baročne

zato

iz

Novi

gospod

na

in

ni

trdnem

pomen.

še

odločilnem

elemente,

križevniška

bržkone

in

in

ki

za

sicer

ljubljanskih

lokali

mestu

so

ki

v

spremenjenih

svoji

vodilni

katera

ki

In

razvila

Trije

nahaja

delineavit

ve.

stoletja

nastala

drugih,

že

deloma

vsebino,

so

deželnega

in

se

Ljubljano

slike,

obcestne

Petru)

meščan

je

slik

važne

takratnih

ne

dala

sta

vse

srednjeveške,

novo

(meščanski)

okriljem

služila na

da

da

127

frančiškansko

poslopij,

zgodovinski

cerkev,

kar

oblikovalca

tem,

stol.

kaže

1.

tako

daleč

tem,

na

ponavljalci,

Gradu

temeljito

edino

razmer

na

o

Edino,

doba,

po

detajle,

lice

sv.

sta

Jakoba.

središča,

starejša

z

temu,

v

odvisnost

Florijanski

svojo

ohranile

trgovski

pri

stol.

v

glavnih

skoro

tudi

frančiškanska

lupino

ločena

so

nič

staromodni

XVI.

ta

odvisnost

njeni

zajel

Ljubljana

polni

ta

epigonskih

smrti

se

zdavnaj

polagoma

pol.

pa

ostanke

spomeniki

je

že

nam

Ljubljano

za

vratom.

bilo

sedanje

so

srednjeveška

(stolnica,

šele

kjer

je

ogromni

nastale

že

fasadami,

da

starinsko

važne

Ljubljana

ki

njegovi

njihov

pr.

tesno

klanec

se

niti

XVIII.

razlilo

pogosto

Valvasorjevo

se

poznejši

stol.

kjer

pol.

Ljubljane

dvom

Z

1.

objavljena

n.

napovedovala

pogosto

po

jasno

vsak

Posebno

zares

pač

tem,

Posebno

zabrisati

to.

lica,

nespremenljivo,

mesto

XVIII.

spredaj

mogla

je

stol.,

naloge.

teh

ni

povzročila

se

Primeri

in

tudi

letja

je

prvič

celo

Karlovškim

močno

zunanjega

bila

zunanjščino

pa

prav

prav

dane

ga

tradicionalne

odpade

datiranje

momentov

da

XVIII.

dodali

merno

nanjih

da

h

temu,

je

poudarjen

navzgor

Valvasorjevi

v

ulici. 15 )

je

jo

skozi

straneh

Vegovi

nenaravno

ki

cehov

ki

kakor

potez

še

rešitev

tak,

drugačen.

Ljubljane.

očividna,

nova

v

dosti

1679,

slike

odrežejo

ozidjem

kljub

Ljubljana,

tako

kaka

sliko

ni

rokodelskih

detajlih šena

danes

osnovnih

Garnioliae

diplom

prenovitev,

jedra,

življenje

sorjeva Duc.

še

oblikovan,

114.

Joseph in

lectarskega

Ena

Leop.

mogoče

ceha.

v

po

27

kateri

se

nova,

je

trgovec

vodine

naravno,

da

znejši

Novi

Pred

stolnici,

že

tudi

so

na Z

1.

1484.

janstva,

moči

in

hiši,

duhovščina pa

dvorcu,

je

simbol

izrazili

tudi

na

in

svoj

še

moči

v

v

z

in

kot

sliki

ž

mesta

ob

se

trga

je

je

v

novi

na

in

še

poslopju,

srednjega

se

stolnici

je

težišče

trg.

je

se

je

v

Vsak

dal

svojega

plemstvo

najodaljenejše

Vsi

ti

za

notranji

stoletja

no¬

dosto¬ osredo¬

deželni

preteklosti

povdarki

ustvarili

po

samostanu

novi

kjer

tretji

ohranil

pa

reprezentantom

po¬

Nikolaja,

Mesini

elementov

je

svojo

tudi

koncu

rotovž,

in

kot

sv.

proti

sedanji

samo

je

dalo

cerkvi

smeri

si

dobil

proti

voj¬

združenim škofijskim dvorcem. iz

in

ji

nosil

rotovžu,

odmev dežele.

pa

ki

frančiškanskem

struktivnih

njo

in

mesto

teritorija

in

tudi

zunanjim

ji

sta¬

postala

je

pa

mestu

v

ni

ki

Tranči

Starega

glavno

plemstvo,

škofije

reprezentativnem

gospodarja

zunanji

pri

meščanstvo

bdi

tudi

središče

mesta

meščanska

oblasti,

Ljubljanice

hišah

socialno

stolnici

in

s

pečat

številu

oddelek,

sedanjem

postala

dodeljenega

svoje

del

glavna

upravne

ljubljanske

ožine

preneslo

življenje:

bdel

grad,

preko

njo

pozneje

bregu

kanoniških

Meščanski

razlil

v

večjem

mestni

samozavesti

njegovo

v

ž

življenja

duhovništvo,

nastal

mesta

točalo

vsemi

središče

razvojnih

grupaciji

Ljubljana

ustanovitvijo

mesta

in

predstavnikov

postavili

dela

je

nasprotnem

stan,

davno

trgovina

zbralo

značaj.

zgodovinsko

tranji

njej

škofijo

meščanskega teh

v

trg.

cerkven

Ko

ampak

škofijskem

izrazito

ko

je

in

sedež

srednjeveški

je

veka

in

postavilo

ime

vodilni

se

obrt

obrtnik.

središče,

naselbino

kjer

in

Kranjske

uradniško

in

razvila

so

mesta,

se

njene

Nad

vidno

estetske

osnove.

Važno sla

igrala

nja

vlogo

dva

bilo

posebno traj,

Ljubljane

postanka,

izbrano

za

važna

ker

je

od

Krekovega

pa

nič

element okvir

v

estetske

imanentnih družil

še

visela

nad

mesto

v

pino XIX.

na

v

važen

zunanje

spreminjali novi,

a

ljane

ni

mestnih

sorjeve

sheme

kmalu

fasad,

okvir

sebno

žal s

slika

ulic

in

trgov

v

in

nudi

in

celo

in

ne

pa

moremo

V

tudi

V je

pod.,

bil še

sedanjega okr.

grafični

načrta

zbirki,

ki

so

njih

je

mestni

riše

zač. brez

Gradu,

se

za

sicer

nastajali Ljub¬ Valva¬ Ljub¬

spremembe

tloris,

kompleksov.

nam

lu¬

odločivno

to

nudi

(do

trdoživost

s

je

trdno

lege,

zunanje

ki

da

Valvasorjeva

Ljubljane

1657,

Poleg

te

parcelnih

stoletij

notranjščine

pa

pri¬

element,

kot

element,

svojih

veka

stoletja

dokazuje je

po

zunaj

mesto

določil

bila,

okviru

barokiziranju

močnejši

1.

in

konstantni

par

je

ozidje

njegovem

zgovorno

en

misliti.

kristali

je

estetski

ravno

notranjščini

vztrajnost

iz

po

je

za

mesta

Florijana,

določali

na

tako

odločilni

nazno-

stoletja

ki

je

slike

srednjega

tudi

ki

postala

tisti

posledica

prav

cerkva

posebno

onim

Valvasorjevi

zadnji

posamezni

slike.

vendar

je

so

nevarnosti,

dobilo

Ljubljane.

zunaj

nam

primerjanje

malo

sliko

na

ljubljanske

komunikacij

le

se

ki

ki

dobe

je

sv.

za

pa

notra¬

starega

cerkve

koncem

Njena

strukturi

stolpov

elementi,

je

turški

XIX. stol.

in

se

meč.

ozidju,

stare

kar

odmrla,

zgovorno

zač.

pa

mestne

zgoraj,

je

ozemlja,

povzročila

videli

da

konstelacija

do

činileljem,

v

opisanih

lice

spremenila,

ljana

glavnih

do

posamezni

splošna

činitelj

notranji

delov

notranje

Tem

trga

mesta

strukture

magistrala

Gradu

smo

Ljubljane,

poleg

Ljubljane

in

mesta.

mestnem

estetska

Starega

kakor

Damoklejev

tridelni

poslalo

razpoložitve

nan*

kot

in

položaja

ljubljanske

dominanta

je

zgodovinksi

obrambnem

si

je

ki

obliko

mestom

posledica

tako

družabne

Geografska

značaj

razvoja

Ljubljanica,

posledica

razvoja.

Mestnega

kjer

in

elementov

geografskega

estetski

zunanjščine

zakonih

stol.)

tega

Ljubljane,

opisani

katerega

priča

zunaj,

tako

manj

neposredna preko

Grad

mesta

nič

osnovni

trga

sliki

kot

prizorišče za

konstelaciji

momenta,

kakor

njena

manj

medsebojni

geografska

struktura

njenega

pri

O

mreža

tem

nam

Pieronijevim,

precej daleč

več,

za

ter

meje

ki

po¬

obzi-

28

danega zvez. le

mesta

V

obzidanem

neznatne

nile

takrat

poljskega sicer

ali

pač

bi

vedno

travniškega

žakova

Dunajska

cesta

kakor

bile

Ljubljane med

so

merodajna

pot

Masarykove

škovo,

(na ali

oblika

je pa

teske,

do

ki

zazidan.

nega

z

živosti nudi

še

katerim

vsaj

na

da

je

dobe pri

tem

črta

Tranče

poudarkom kakor

sama na

svitu,

fasada

obeh

fronti

16 )

V

ki

1925),

hundert

od

tej

. predmestij

skoro

levi

kjer

vzeto

ulice

na

pobude

Naša

gradivo, izborno

ki

slika bi

se

dopolniti

dalo in

z

blok

še

je

pred

Slom¬

iz

od

vijuge

vrtov

nam

samostana zveza je

blok,

po

od ki

sploh

še

So¬

se ni

je bil

ravno

je

dočim

pač

dočim

vso z

trga

črto

estetsko

še

pri Tranči

od

samo slika.

in

fasado,

ki

Le

Jakob

sv.

spoštljivo

problem,

VI.

des

Die

gradivom

od

ki

ga

se

cerkve

je

predmestja

poznejših

slik

bolj

trga do

naprej v

me¬

kot

ena

sv. Jakoba razvija

kot

svojim

oklepom

v

umaknjeni

loku

vzorno

des

isto,

takt

stopi

načel

dr.

Marian

Ulr.

Moser,

Siedlungsbildes in in

v

Siedlungs-

Steiermark (Graz,

\Vandlungen

Val¬

kontrastnim

postopoma s

takt,

posebno

posebno

trg

bauerlichen

ljubljanska

izrabiti.

Stari

sv. Flo¬

Študentovske

nujnim

deluje

ga

krivulja

in

baročni

Mestnega

ima

ki

približno

Prav

stran

trdo¬

potnik

vojakov.

desna

do

grupacije

fasad

tako

tej

napeta

je

novi

kar

spremenila

doživljal

je

na

razpoloženje,

prijetno

fasad

In

tradicional¬

energičnim korakom

hiše

za

ki

element

fasado

Herzogtum

nudi

ki

arkada z

na

oddelka

temelji

cesti,

slikoviti

Gcographie

ehe maligen

dela

zveza

prečna

Vodnikovega

ozkih

detajle,

skupna

s

Ljubljano.

Osnovno

od

vsi

smatrali

eno

opozarjamo

svoii

po

samo

velike

Pra-

trga

prečna

času

z

priborila

stikom

pravokotni

nepretrgana

zatrepov,

svojih

oblike

barokiziranju

smeri.

stopicah

silna

je

velezanimiv

sodobno

barokizacijo,

pavze

zabriše

za

zvezanega,

deloval

ti

fronto

estetsko

v

važne

vodi

eno

si

muzeja,

Valvasorjevem

magistrala

lahko

za

ogelne

zvezi

o

stiku

trikotni

kapucinskega

približno

je

samostana

ki

posebno

in

Kravja

severnega je

do

posestvo

Auerspergovih

ravna;

zunanjemu

obrnjenih

Florijanske

Jahren.

zanimivo

bi

bolj

menjajoča

hiš

posebno

kratkih

ugodno

in

se

im

po

pred

so

pred

brez

bolj

je

Krakovo. 16 )

licem

potnika

rotovžu,

Sidaritsch w e s e n s

ker

bilo

skoro

na

straneh

neprestano levi

pri

poveljnik

sečnem

je

cesti

in

Gradišče,

da

posebno

ozemlje

nekdanjega

objeti

Ljubljane

takrat

k

monumentalen do

kot

bolj

okrog

komunikacijskih

stare

strani

in

vedno

temeljitemu

in

operi

Važno

temu,

srednjeveškim

zabrisana

so¬

cesti

blokov,

pred

ni

ki

Slomškova,

dalje

ulice

ohra¬ in

svojemu

ceste,

so

se

Petra

franč.

danes

dalje

ulice

reči,

sodobnega

nazobčana

ulice

dalje

te

je

proti

Lega

so

škofovo

zanimiv

ulico.

stoletja;

poznejše

komunikacij

Zanimive

ob

blok

postaja

kljub

kljub

isto

levi

vasorjeve le

na

obiskovalcu je

ceste,

da

sv.

Dalmatinova,

Kolodvorske

Še

zveza.

Vegove

je

parcelacije

rijana, s

vijuge

Zanimivo

njenim

trga.

samostan,

ohranil

Ljubljana

razširitev

Poučno

in

Opozarjam ima

ali

skozi

tamošnjih

Posebno

medsebojnih

župnišča,

ob

ležeče

Miklošičeve

dneh.

je,

blokih

stremi

omrežje

smer

ulice

pa

dela

razdelitev

Petersko

naših

lomljena

iz

Hilšerjeve

nespremenjen

v

vrtnega

stol.

novo

Blehveisove

Zvezda.

ulici,

Št.

Marijinega

uršulinski

sedanja

Igriški

šele

pravokotno

ohranil

in

bodočo

Ajdovščini)

Aleksandrove postaja

za

XVII.

njih

peterskega

Taboru

osnovno

sr.

št.

nasproti

za

kljub

vstrajale

zazidanih

parcelo iz

mrežo

Zanimivo

Komenskega,

so

Prečno

postala

Evropo

še

Kolodvorska,

Kolodvorsko,

do

pr.

in

so

v

Ljubljanici,

cesta)

cesto,

če

parcele

merodajno

Martinovo

svetom

ugotoviti.

obstojala

ob

vseeno

(Vidovdanska

in

na

s

čuda,

mogli

Opazujte

ali

ni

nezazidane

regulacije

prerezano

dolina

mestu

še

Ljubljane.

najnovejše

komunikacije

spremembe

mnoge

dobne

njegove

njih

razvoj

sedanjim

seit pre-

stanjem

29

Rožni v

ulici

diše

detajlih

in

še,

celoti

Valvasorjeva terimi pa v

prihaja

ne

novi

živi

pa

tlorisu

bo

obrisni

nam

s

v

in

ohranjen mreži

luč

da

je,

še

tega

v

in

v

njenem

mestu

smo

sedanji

jasno.

In

preživel

terega

odkritjem nam

je

Valvasor, sredo

XVII.

naprej

in

stol.;

naj

omogočil

od

s

prestavili tod

iztrgajo

videli, načrt

kakor

je

dala s

že

dalje,

osnovno

sliko

iz

razmeroma

ampak

mrežo

rimske

Valvasorjevo

utrjeni

s

ka¬

Ljubljane,

za

Valvasorjeve

pravokotnik in

dihala

žarki,

neohranjene,

življenja

je

Ljubljana.

osredotočeni

žal

ga

tudi njeno

zbirne,

Emone

v

Ljubljano,

komunikacijski

in

Ljubljane.

Valvasorjeve

smo

sliki

srednjeveško

#

Z

žarišču

v

kakor

Valvasorjeva

svojega

kakor

današnji

dela

razpoloženje,

srednjeveška

samo

takoj

Mirja

zastrlo

srednjeveške,

starem

tem,

povedano

precej

precej

Primerjajte

Gradišča

je

še

že

Ljubljana

samo

delitev.

Vam

tako

k

Ljubljani

sedanjo

četudi

naj

nemi

#

*

Ljubljane,

svojim

ki

je

bilo

neprecenljivim

lečo

našega

sedaj

pionirji

preteklosti

namen

gradivom

spoznanja njene

nova

tega

o

lokalne

spoznanja

spisa,

ka¬

zbiratelj

Ljubljani

nazaj

zgodovine

kopljejo

o

nji. 17 )

v

*

1

r

'

I

k i

*•

f

I

i

k

«1

• ■

Sl.

-

-

i*-«

17.

•

—

Almanach,

Sl.

18.

—

Ljubljana,

G.

Pieroni,

pogled

tloris

na

Št.

Jakob

Ljubljane,

(‘2.

ok.

p.

XVII.

1650.

stol.).

Sl.

19.

—

1.

Valvasor,

Ljubljana

od

severozapada.

Sl.

Sl.

22.

—

21.

—

G.

Ljubljana

Pieroni,

okr.

1680

Ljubljana

na

uri

v

od

zapada

muzeju

v

(okr.

Čeških

1650).

Libercah.

Sl.

23.

—

Y gidius

van

der

Heyden,

Ljubljana,

2.

pol.

XVII.

stol.

Sl.

26.

■—

Ljubljana,

ok.

1660:

Sv.

Peter,

Udmat,

Akacijeva

in

Vidovdanska

cesta.

Sl.

27.

—

Ljubljana,

okr.

1660:

Poljane,

Kopitarjeva

in

Streliška

ulica,

Vodnikov

trg

in

Pred

škofijo.

Sl.

28.

—

Ljubljana,

okr.

1660:

Sv. in

Peter'"Ljubljanica, Vidovdanska

pestu.

most.

Ambrožev

trg,

Sv.

Petra

Sl.

30.

—

Ljubljana,

okr,

1660:

Vodna

vrata,

Ljubljanica,

ustje

Gradaščice,

Trnovo

in

Krakovo.

til

;

Jim

\ V i .4

Sl.

Sl.

32.

—

31.

—

Ljubljana,

Ljubljana,

ok.

ok^J£§0:

1660:

Stolnica

/^&±