Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem

Citation preview

BOJ ZA STARO PRAVDO V 15. IN 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM

Bogo G ra fe nauer

BOJ ZA STARO PRAVDO V 15. IN 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM Slov en sk i k m ečk i u p o r 1515 in h rv ašk o -slo vensk i k m e č k i u p o r 1572/73 s posebnim ozirom n a razvoj p ro g ra m a slo v en sk ih p u n ta r je v m ed 1473 in 1573.

☆

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE

L ju b lja n a 1974

5068

2 0. VI. 1974 f 2 5

Po b u do za to k njig o je d al še v času, ko smo n a m e ­ r a v a li 1973 p ra z n o v a ti le štiristoletn ico h rv ašk o -slo v en sk eg a k m ečkeg a u p ora, p rija te lj Iv a n B ratk o , z m islijo, da b i šlo v b istv u le za p o n a tis u stre z n e g a p o g lav ja iz m oje k n jig e o K m ečk ih u p o rih n a Slovenskem . K o p a se je p ra z n o v a n je združilo s p etsto letn ico začetk a slovenskih k m e č k ih uporov, je bilo te m u tr e b a p rid ru ž iti vsaj še n a jv e č ji slovenski k m e č k i u p o r iz le ta 1515, p e tsto letnice p a se spo m niti vsaj tako, da je k n jig a v celoti z a je la ra z ­ voj p u n ta rs k e g a p ro g ra m a v vsem sto le tju m ed 1473 in 1573, ko se kaže p r a v v te m n e p re trg a n razvoj in postopen vzpon od en eg a v elik eg a u p o ra do drugega. P o m oji k n jig i je poleg te g a n a č rtn a ak c ija h rv a šk e g a z g o d o v in arja Jo sip a A d am čk a sp ra v ila n a d a n precej n o ­ v ih v iro v za h rv ašk o -slo v en sk i k m ečki u por, n e toliko za n e p o sre d n i razvoj sam e širo k e km ečk e v staje, k olik or za dobo d o zo rev an ja p o g la v itn e g a u p o rn išk e g a žarišča v H r ­ v ašk em Z agorju. A d am ček je sicer u p o r sa m že n a novo o bdelal v posebni knjigi, to d a n e k a te re v ire je n ašel šele pozneje, p r i n e k a te rih n i spoznal v se h n jih o v ih posledic, v n e k a te rih pog led ih p a se je d al z a p e lja ti v zm oto ru s k e ­ m u zg o d o v in arju J u lija n u B rom leju. P o m en n o v ih v irov je b il tolikšen, d a sem m o ra l p rip ra v e n a u p o r — delno p a tu d i p o te k sam ega u p o ra 1573 — o bd elati n a novo. T ako bodo b ra lc i m o je p re jš n je k n jig e n ašli precej sp re ­ m en jen o in dopolnjeno podobo, č e p ra v m i n i b ilo tre b a sp re m in ja ti te m e ljn e koncepcije k m ečk ih uporov, m a rv eč je b ila z n o v im i v iri v m arsičem še p o trje n a . V opom bah, ki jih n a v a ja m sk o raj izk lju čn o le k te m u poglavju, n a v a ­ ja m d o k u m en tacijo le za nove trd itv e , za vse d ru g o v e lja to, k a r je n a v e d e n e g a v k n jig i o k m e č k ih u p o rih n a Slo­ venskem . Z a slovenski k m ečk i u p o r le ta 1515 sem o h ra n il — razen do p o ln itev g led e ra z v o ja p u n ta rs k e g a p ro g ra m a in

n e k a j m a n jših sp re m e m b (delno s k r a jš a n ja in n ek aj re d k ih dopolnitev) — v g la v n e m s ta ro besedilo. T u d i za ta u p o r so b ili sicer v za d n je m času vnovič n a jd e n i v A rh iv u Slo­ v e n ije viri, k i jih je v p re jš n je m s to le tju u p o ra b lja l M ayer in sem jih sam isk al že od k on ca trid e se tih let, zadnjič p re d p isa n je m sv o jih K m ečk ih u p o ro v n a Slovenskem . V e n d a r se p o d o b a u p o ra z n jim i sp re m in ja le v n e k a te rih posam eznostih, k i sem jih m ogel up oštev ati, k e r m i je dr. M a rija V erbičeva, ki p r ip r a v lja te v ire za izdajo, d a la n a v oljo svoje prepise. V celoti p a bodo d ostopni za zn a n stv e ­ n o delo z objavo p rv e k n jig e v iro v za slo ven sk e k m ečke u p ore, k i jo p r ip r a v lja v a za izd ajo p r i SA Z U in k i bo do­ ko n č a n a p rih o d n je leto. Bogo G ra fe n a u e r V m a rc u 1973.

1. M ESTO K M E Č K IH U PO RO V V SL O V E N SK I ZGO D O V IN I Z naslovom te g a p o g la v ja se p o sta v lja dvojno v p r a ­ šan je: z en e s tr a n i je to v p ra š a n je z av esti o d e jstv ih slo­ v e n sk e p reteklosti, k o t se izraža v zgodovinopisju, z d ru g e s tr a n i v p ra š a n je o d e jstv ih sam ih, sev ed a zopet, k o t se n a m v id ijo p o tem , k a k o jih poznam o d an es in k ak o p re ­ sojam o n jih o v o m ed seb o jn o u čin k o v an je. O boje je tesno povezano m e d seboj, k a jti pogled n a k m ečk e u p o re je n a jb is tv e n e je odvisen od širin e in m etodološke u sm e rje ­ n o sti zgodovinopisja. Z a zgodovinopisje, u sm e rje n o p re d ­ v sem v politično zgodovino, so b ili k m ečki u p o ri sicer opazni dogodki, to d a le k o t n ak lju čn o st, k i n i b ila povezana s p o g la v itn im tok o m živ ljen ja. Z a zgodovinopisje, u s m e r­ jen o p re d v se m v go sp o darsk o in d ru žb en o zgodovino, p a so k m e č k i u p o ri n a jo ž je p o v ezan i s te m e ljn im zgodovin­ skim d o g a ja n je m k o t n a j iz ra z ite jša in n a jo s tre jša o blika d ru ž b e n ih n a sp ro tij, k i tu d i sicer v fe v d a ln e m re d u n ik d a r n e p re n e h a jo , m a rv e č s sv o jim m očnejšim a li slab šim p r i­ tisk o m v p liv a jo n a obstoječe d ru ž b e n e s tru k tu re , v m a rsi­ čem n a celotno zgodovinsko do g ajan je. D alje: d o k le r se je zgodovinopisje opiralo p re d v se m n a v ir e z zn ačajem »po­ ročil« o dogodkih (bodisi v obliki zgodovinopisnih virov, bodisi v ob lik i »poročil« v a k tih a li p ism ih itd.), je bilo neogibno odvisno tu d i od pogledov n jih o v ih a v to rje v n a dogodke, o k a te r ih so po ročali (ne le z a ra d i n a ra v n o s t iz­ ra ž e n ih sodb, tu d i z a ra d i n jih o v e g a »izbiranja« dogodkov p ri p isan ju , določenega s te m i sodbam i). S ele s p o sta v itv ijo do­ k u m e n ta rn ih »preostankov« ž iv lje n ja n a p rv o m esto m ed v iri se je zgodovinar — k o lik o r so m u ta k š n i v iri v zadostni m e ri n a voljo — p r i p re s o ja n ju dogodkov re s osvobodil vsaj n e p o sre d n e od visnosti od svojih »poročevalcev«.

PREGLED

111/lllllllllll

RAZSIRJENOSTI

TREH

VELIKIH

KftEtKIH

no KoroSkem obmoCje upora 1478, ob hrvoSko-slovenski meji obmoc je uporo v 1572/73

obmocje slovenskegc kmeckegc uporo 1515 o zemlje, ki go je na Slovenskem zojemol Gregori Cev voiaSki noCrt smer pohodo

11

do morjo", ki so ga veCkrot omenjali uporniki kot enega

UPOROV

NA

S L 0 V E N S K E M

zahodno in severoo mejo strnjenega slovenskego in hrvaSkega etniCnega ozemlja

a

postojonke HrvoSke kra ji ne

postojanke Slovonske krajine (podCrta ni znak iste vrste koie poloiaj Tohijeve posto janke , Velike Kaniie, na Ogrskem) 11

svojih ci/jev

Sisek - sedei banske krojine in

drfovne meje 1573

sedeii gospostev s pomembnejfo vojaSko si\o (izpolnjeni znak je turopol jski grad Lukovec)

tur5ko me ja 1515 beneSka mejo do l5o8; podroC:je po MaksimiliPnu leto 1515 zosedenego ozemlja je v bistvu podobno ozemliu do dria vn e meje z Benetkami 1573

11

banove Cete

V es t a razvoj se kaže tu d i v počasnem sp o z n a v a n ju m e sta k m e č k ih u p o ro v v slovenski zavesti, izražen i v zgo­ dovinopisju. R azu m ljivo je, d a so zgodovinopisci, k i so ži­ v eli za časa uporov, u p o rn ik e obsojali bodisi z a ra d i p re ­ p rič a n ja o b ožjem izv o ru v sak e oblasti (duhovniki) bodisi, k e r so bili sam i g ra šč a k i (plem iški pisci). N a tak šn o stališče do u p o rn ik o v n e n a le tim o le p r i lju d eh , zoper k a te r e so bili n e p osred no n a m e rje n i k a k i k m ečk i u p o ri (kot n p r. p ri v e trin js k e m o p a tu Ja n e z u v zvezi z u p o ro m 1482 ali p ri Ž igi Zoisu v zvezi z u p ira n je m k m e to v gospoščine B rd o p r i K r a n ju 1781— 1783), m a rv e č tu d i p r i p odeželskih žup ­ n ik ih , k i so b ili s k m e č k im p re b iv a lstv o m v ta k o ozkem v s a k d a n je m stik u k o t žu p n ik p r i Št. M a rtin u n a D holici J a k o b U n rest, k i je u p o ra b lja l k o t n a jp o m e m b n e jši v ir za op iso v an je dogodkov v n a š ih d eželah v z a d n jih tr e h de­ s e tle tjih 15. stol. »splošno govorico« (gem eine Sage). Tudi on p a n i opisoval u p o ra 1478 n a K o ro šk em le k o t p o n a ­ zorilo, »koliko zlobne zvijače in n ezvestobe je sk rite v srcih h u d o b n ih km etov«, m a rv e č je h v a lil Boga, ko so se u p o r­ n ik i ra z p ršili z a ra d i tu rš k e g a vp ad a, češ d a je njeg ov a pom oč »kaznovala k m ečko nezvestobo z n e v e rn im i T u r­ k i . .., d a n e bi n ezv esti u p o rn ik i p re liv a li k rščan sk e krvi«. T u d i p r i n a jk r a jš ih zap isk ih sodobnikov (npr. p ri J u r iju S p a la tin u , p r i Zigi H e rb e rste in u , v d o d a tk ih C eljski k ro ­ niki, v V ram čev i k ro n ik i ali v D ietrich stein o v i ro d binsk i kroniki) je m ogoče č u titi o b so jan je u p o rn išk e g a ra v n a n ja in vsaj popolno n e p riz a d e to st p r i grozovitem m aščev an ju gospode n a d n jim i. Z n ačilno je, d a je celo P rim o ž T ru b a r, sam k m ečki sin in človek, k i g a je b re z dv o m a n a v d a ja la is k re n a in m o čn a »ljubezen« do slovenskega lju d s tv a (izra­ žen a že v p se v do n im u n a n jeg o v i p rv i slovenski k njigi: » P h ilo p a trid u s Illiricus« — » P e ry a til vseh Slouenzou«) in k i je gotovo g r a ja l graščin sk o n asiln o st n a d podložniki, k m ečk e u p o re obsojal in jih k ršč a n sk im v e rn ik o m p re p o ­ v ed o v al k o t » d vu je grehe«, od k a te r ih »obeden p rež š tr a jfin g e n e ostane«. To je ob n e k i p rilo žn o sti p on azo ril s k m ečk im i u p o ri n a S lov en sk em (1515, 1528, 1573), k a te rih u deleženci »so p e r tim h u d konec vzeli, so bili pobijeni,

obešeni in u n a špice v tak n en i« . K olik or obsežnejši so ta k i opisi, to lik o iz ra z ite jše je o b so jan je u p o rniko v . To se k aže ta k o p r i žo ln irsk i p esm i o b itk i p r i C elju 1515, k o t p ri z g o d o v in a rjih 17. stol. (npr. Istv a n ffy , M egiser, V alvaso r itd.) in 18. stol. Z a zgled n aj n a v e d e m le V alvaso rja, čigar zgodovinsko p isa n je n a v a d n o sk u ša b iti so razm ern o n e p ri­ stran sk o , ob tej p rilo žn o sti p a je n e le označil p u n ta r je za »pobesnelo druščino«, »krvoločneže« z » ra z p rtim i m o rilsk i­ m i k re m p lji« in »ničv red n e pod piho v alce nem irov«, m a rv e č je opisal dogodke n a M ehovem 1515 celo d rugače, k o t jih o p isu jejo viri, k i jih je gotovo im el v rokah. D o k ler se je zgodovinopisje o p iralo p re d v se m n a to v rs to virov, se je seveda težko o treslo n jih o v ih sodb o u p o ­ rih . To n e v e lja le za A n to n a K re m p la (D ogodivšine Š ta ­ je rs k e zem le, 1845, 158, 164), m a rv e č tu d i za p rv o dok o n ­ čano Zgodovino slo ven sk eg a n aro d a, k i jo je n a p isa l gotovo lib e ra ln o u s m e rje n i J a n e z T rd in a (rokopis 1848— 1851, izšlo 1866). Ves n jeg o v opis se lo m i m ed o b sojanjem g ra šč in ­ sk eg a n a silja in u p o šte v a n je m k m ečk ih težav z ene stra n i t e r kon čn o obsodbo z d ru g e s tra n i: »Da se s p u n ta rijo m alo doseže, pokazalo se je v te h k m ečk ih v sta ja h . K d o r se n e zm eni več za postavo, p ro ti te m u se o b m e postava, in n e bo n ik d a r odšel zasluženi k a z n i « (89). M iha V ern è v p r v i »O bčni p o v e s tn ic i. . . n a ro d u slovenskem u« (1863) k m e č k ih u p o ro v še om enil ni. V slovenski k n již e v n o sti se je že od P re še rn o v e g a S o netn ega v e n c a n a p re j — »od tod sam o k e rv â v i p ù n t poznam o, boj V itovca in ro p a n je T u r ­ čije« — u v e lja v ilo p re p rič a n je , d a sp a d a jo k m ečk i u p o ri m ed re d k e p o m em b ne dogodke slo v en sk e zgodovine. To je p ozneje še o stre je izrazil Iv a n C a n k a r: »V saka ped svo­ bode, k i si jo p rib o ri lju d stv o , je k o ra k n a p re j v k u ltu ri. Tisti obupani, v svo jem ob u p u do b lazn o sti po g u m n i k m e t­ je, k i so požigali g ra šč in e in k i so se u p ira li cesarsk i v ojski s kosam i, cepci in v ilam i, tis ti k m etje, k i so obešali v a lp te in g n a li g raščak e p re d plug, niso bili m a n jši delav ci n a p o lju slov en sk e k u ltu r e nego T r u b a r in D a l m a ti n . . . T r u ­ b a r in D a lm a tin s ta zap isa la v k n jig o sp o m en ik slav n ega svojega dela, p u n ta rs k i k m e tje so g a zapisali v k am n ito slovensko zem ljo s svojo vročo k r v j o . . . Z ak aj d o letela jih je tis ta usoda, k i je usod a v e lik e v ečin e k u ltu r n ih d e la v ­

cev: poginili so v sram oti, n jih delo p a so pok o n čali z o g n jem in m ečem « (ZS XI, 332 sl.). Podobno p re p rič a n je se k aže tu d i v d elih S im o n a J e n k a , Jo sip a Ju rčiča, A n to n a A škerca, Iv a n a P re g lja , F ra n c e ta B evka, B ra tk a K re fta in J o ž e ta P a h o rja , p a še ra z n ih m a n j p o m em b n ih pisateljev, v delih, k i sk u ša jo oživiti podobo p osam eznih km ečkih uporov. Č e p ra v je po v irih d o sto pn a re sn ič n a podoba te h u p o ro v še d ra m a tič n e jš a k o t te d ra m e in dosti bolj n a p e ta in po ln a k o t ti rom an i, so se p o do b n a sp o zn an ja o p ra v e m p o m en u km ečke u p o rn išk e m isli in b ojev p re b ija la v zgo­ do v in o pisju p o časn eje k o t v lite ra tu ri, p a tu d i z m an jšo ja sn o stjo p re so ja n ja . Z a »d am n atio m em oriae« k m ečk ih u p o ro v m ed lju d stv o m (vsaj po koncu 16. stol., ko je spo­ m in n a v elik e km ečk e u p o re še m ogoče dokazati) je značil­ n o ra z m e rje m ed pom enom tu r š k ih v p ado v in km ečkih u p o ro v v lju d sk e m izročilu: tu r š k e v p a d e so o h ra n ile lju d ­ sk e pesm i in p rip ov ed k e, o km ečk ih u p o rih o boje molčijo. V ečjo težo k m ečk im up o ro m so p rip iso v ali zgodovi­ n a rji, ki niso sam o izv irali iz k m ečk eg a rodu, k o t skoraj vsi slovenski izobraženci še v d ru g i polovici 19. stol., m a r ­ več so b ili zvezani s km ečkim lju d stv o m bodisi po v sa k ­ d a n je m živ ljen ju , bodisi po političnem d e lo v a n ju in u sm e r­ jenosti, bodisi po obojem . P odeželski žu p n ik Ja n e z P a ra p a t, k i j e k o t p rv i slovenski zgo d o v in ar p o d ro b n e je p isal o k m ečk ih u p o rih (LMS 1869), je v z p o re ja l g raščak e k o t »so­ v ra ž n ik e . . . tla č e n e g a in z a tira n e g a km eta« s » k ru tim i T určini«. P r i tej s p re m e n je n i oceni u p o rn iš tv a so b rez d v om a veliko te h ta li v iri o T a h iju in o n jeg o v em ra v n a n ju s podložniki, zlasti s podložnim i ženam i in d ekleti, ki so op ra v ič e v a li u p o r tu d i po m e rilih k a to lišk e m o ralke. P r a v leto po p rej je te v ire o b jav il F r. K r ones v eni izm ed p u b li­ kacij, v k a te rih so m ed 1868 in 1883 zlasti on, F ra n jo R ački in F ra n z M a rtin M ay er z o b jav o p re c e jšn je g a d ela a rh iv ­ sk ih v iro v p o stav ili z n a n je o u p o rih 16. stol. n a nove te ­ m e lje in sk u šali v sv o jih r a z p ra v a h n a novo ra z č istiti tu d i v n a n jo — »dogodkovno« — s tr a n u p o ro v 1515 in 1573. N a n jih o v ih d o g n a n jih je večidel slonelo p rik a z o v a n je in p re s o ja n je k m ečk ih u p o ro v v slov en sk em zgodovinopisju — z re d k im i izjem am i — p r a v do le t p re d d ru g o svetovno vojno. N ajobsežnejši p rik a z k m ečk ih u p o ro v po te h in po­

zn ejših re z u lta tih ra z isk o v a n ja je v slovenskih d elih u v rstil v svojo Zgodovino slovenskega n a ro d a Josip G ru d e n (441— 449, 753— 766, 883— 894), o p rav iču jo č jih s » ted an jim i n e ­ v zd ržn im i razm eram i, k i jih je bilo le s silo sprem eniti« (758), v e n d a r tu d i z om iljujočo trd itv ijo , d a se »socialni b o ji slov ensk ih km eto v ob k o n cu s re d n je g a v e k a še niso b o je v a li za osvoboditev k m ečk eg a stan u , a m p a k so im eli le n am en , o lajšati m u neznosno brem e« (442). K lju b ob­ sežnejšim v iro m in b o ljšem u z n a n ju o p o te k u u p o ro v pa so ta ali d ru g a d ela (npr. različn e deželne zgodovine ipd.) le o pisovala dogodke in n jih o v e n e p o sre d n e povode (kot n p r. T ah ijev o r a v n a n je n a n jeg o v ih tr e h gospoščinah), ki seved a za ves ko n cep t g le d a n ja n a u p o re p r i k ato lišk ih k o n ­ s e rv a tiv n ih zg o d o v in arjih niso bili b re z posebnega pom ena (v e n o stra n sk e m o b ra v n a v a n ju te h sestav in p o ti v u p o re in v z a n e m a rja n ju splošnejših in širših potez k riz e fev d aln e d ru ž b e v te m času se včasih č u ti dediščina te g a zgodo­ v in o pisja p r a v do n a še g a časa). L ib e ra ln o in socialno­ d e m o k ra tsk o u sm e rje n o zgodovinopisje je skušalo p o u d a riti pom en te h dogodkov posredno, povezov a j oč jih z d ru g im i sodobnim i, po n jih o v i zgodovinski k oncepciji p o m em b n ej­ šim i gibanji. N ajpo g o stn ejše je bilo ta k šn o dom n evn o po­ v ezo v anje — p o sta v lja n o le z u p o ra b o splošnih o b ra v n a v u p o ro v v deželnih zgodovinah in d ru g i lite ra tu ri, p a b rez v n ov ičn eg a la stn e g a p re g le d o v a n ja v iro v — u sm e rje n o v v p liv e refo rm a c ije n a k m ečk e upore. P r i te m so b rez d vo­ m a v p liv a la ra z m e rja te v rs te v n e m šk i k m ečki v ojski 1524— 1526 (P repelu h, P rija te lj, Lončar), včasih tu d i v zve­ zi z m o d e rn iz ira n je m re fo rm a c ije v d u h u lib e ra ln ih idej 19. in 20. sto le tja (Ilešič) in z n jim i zvezano trd itv ijo , da je m ogel p rin e s ti k m e tu re šite v »edino miren gospodarski in socialni razvoj evropskega ljudstva« (Pivko, p o d č rta l on sam), s te m p a se za n ik a v sa k širši zgodovinski pom en k m ečk ih uporov. Do časa nep o sred n o p re d d ru g o svetovno vojno je ostalo zn a n je o u p o rih slovenskega k m e ta v g lav n em om e­ jen o n a podobo, podano p r i G ru d n u ; n e ta k o re d k e o b ra v ­ n av e v k n již n i obliki (Erjavec, Zalaznik, M ra v lja k itd.) in še pogostnejše v različn ih r a z p ra v a h te r č lank ih p a so skušale to zn a n je v različn ih v a ria n ta h povezovati z do­

m n e v a m i in sod bam i lib e ra ln e g a in s o c ia ln o d e m o k ra ts k e g a zgodovinopisja a li publicistike. L e d v a zg o d o v in arja sta sk u ša la b re z p o seb n ih te o re tič n ih k onceptov in le s p o ­ d ro b n im ra z isk o v a n je m dom ačega ra z v o ja d o g n ati širši o k v ir d ru ž b e n e g a in go spodarskega položaja k m e ta n a Slo­ ven sk em , v k a te re g a se u v ršč a jo v e lik i km ečk i u p o ri 16. s to le tja k o t n je g o v b istv e n i sestav n i del in n e le k o t za­ n im iv i o sam ljeni dogodki. A n to n K a sp re t, p rv i slovenski zgodovinar, k i je sk o raj vse svoje delo po sv etil sam o zgo­ d o vini slovenskega k m eta, je ra z k ril ob a k tih iz a rh iv a b le jsk e gospoščine p redzgodovino slovenskega km ečkega u p o ra 1515 n a G o re n jsk e m z razp rav o , ki je n a široko o b ra v n a v a la te d a n ji k m ečk i položaj (MMK 1889) te r posledi­ ce te g a u p o ra za vaško sajm oupravo (ČZN 1907). V več ra z ­ p r a v a h je pokazal ob u p o ra b i spisov š ta je rs k e g a deželnega a r h iv a u v o d v u p o r 1572/73 n a Š ta te n b e rg u (ČZN 1909, gl. tu d i ČZN 1911) t e r opozoril n a p risiln o u v a ja n je k u p n eg a p r a v a ob izd atn em plačilu k m e č k ih podložnikov zanj n a d eželno k n ežjih gospoščinah v n o tra n je a v s trijs k ih deželah ok ro g 1570, k a r p a je p r a v ta k o b u d ilo km ečko n ezado­ v o ljstv o n a d novo d a ja tv e n o zah tev o (1903). P r a v tu je zasta v il J a n k o Polec (ZZR 13, 1937), iščoč širše d ru žb en e p rem ike, k i so vo d ili v u p o r 1572/73, p r a v v širših n e m irih m e d km eti, k i jih je povzročila ta p risiln a p re v e d b a n ji­ h o v eg a h a sn o v a ln e g a p r a v a do zem ljišča te r d a ja te v zanjo. K ra tk o za te m je p o d p rl to m n e n je še S ta n k o J u g v zvezi s te d a n jim ra z v o je m d av čn eg a sistem a (posebej v zvezi z v in sk im dacom za v in o g ra d n ik e 1570, GMS 1942), m ed tem ko je K asp reto v o p re isk o v a n je go spo d arsk ih in d ru ž b e n ih ra z m e r v ra d o v ljišk e m k o tu do u p o ra 1515 ra z širil in do­ po ln il n jeg o v n e k d a n ji zasebni učenec v zgodovinskem delu, L ju d m il H a u p tm a n n (ZČ 1952/1953) v en i izm ed svo­ jih z a d n jih v z o rn ih ra z p ra v . M oja štu d e n ts k a ra z p ra v a o u p o rih 1515 in 1573 (ČZN 1939) je bila, n a sp ro tn o, posve­ čena le p o te k u »dogodkov«, v e n d a r je pol s to le tja po M ay e rje v i o b ra v n a v i p o m en ila dokaz, d a je tu d i v tem po­ g le d u tr e b a celo za p o g la v itn e poteze te s tra n i u p o rov v novič p re g le d a ti vse v ire in p o isk a ti k n jim še nove. D ru g a sm er, k i je sk u ša la p o v ezati km ečke u p o re v širši d ru žb en i ok v ir, se je o p ira la z ene s tra n i n a zn a n je

o n jih po d o te d a n ji lite r a tu r i (zlasti po G rudnu), z d ru g e p a n a d o g n a n ja o k m e č k ih u p o rih v ev ro p sk i zgodovini, posebej ob E ngelsovem d elu o n em šk i km ečki vojski. T a n a č in d ela — značilen z lasti za štu d ije B r a tk a K re fta , V ita K ra ig h e rja in B o risa Z ih e rla (1937— 1939) — je im el te ­ žišče n a splošnih p o tezah d ru ž b e n e g a in g o spodarskega razvo ja, tu so bili p o d a tk i o n a ših u p o rih u p o ra b lje n i p r e d ­ v sem k o t po n azo rila in p rim e ri, ta k o d a g re tu bolj za teze in slu tn je, ki b i jih m ogla d o k azati šele vno vičn a p o d rob n a o b ra v n a v a uporov, k o t jo je B ra tk o K re ft po p ra v ic i s po­ u d a rk o m za h te v a l od zgo d o v in arjev . S pričo te g a so tu d i v p r v i izd aji S p e ra n s a (1939), v k a te r i je p rik a z a n d ru žb en i p re tre s 16. stol. p ri S lovencih p re d v se m v zvezi z re fo rm a ­ cijo, k m ečk i u p o ri o b ra v n a v a n i sicer z vsem p o u d ark o m k o t »težišče re v o lu c io n a rn e e n e rg ije slovenskega lju d stv a« (v 17. in 18. stol.), p a v e n d a r p re v e č v o k v iru re fo rm a c ije k o t n je n a p r ip ra v a in n a d a lje v a n je , p re d v se m k o t posa­ m ezni »nešteti upori«, k i »so se ra z k ro p ili po k rv a v ih spon­ ta n ih a k c ija h b re z ja sn e g a cilja«, ozirom a k o t » v rsta lo­ k a ln ih rev o lu c io n a rn ih akcij z zelo om ejen im i cilji, k i so le red k o segale p re k m e ja re fo rm v o k v iru fe v d a ln e družbe«. T u d i v te m se pač izraža dejstvo, da zgodovinopisje dotlej še n i spoznalo povezanosti n o tra n je g a d o zo revan ja k m eč­ k eg a u p o rn išk e g a g ib a n ja m ed 1478 in 1573, vzpo red neg a z re fo rm a c ijo in neo d v isn eg a od nje, t e r ra d ik a ln o sti p ro ­ g ra m a zlasti n a jv e č jih d v e h k m e č k ih u p o ro v 1515 in 1572/73, k i je v o strem n a s p ro tju z d ru ž b e n im i n azo ri in te d a n jim i političn im i te ž n ja m i te m e ljn e sm eri reform acije. P re lo m v sm eri ra z isk o v a n ja je p o m en ila v resnici m o ja d isertacija, p osvečena »slovenskem u« (tako g a im e n u ­ je jo že te d a n ji viri) k m e č k e m u u p o ru 1515 (Boj za sta ro pravdo, 1944), v k a te r i sta b ila že jasno izražen a d ru g a č n a teza in program dela: »K m ečki u p o ri niso le o sam ljen i dogodki v k m ečk em živ lje n ju , m a rv e č izraz splošnega d ru ž b e n e g a in g osp o d arsk eg a p oložaja in ra z v o ja km ečk e­ ga s ta n u n a S lovenskem , n aj ožje povezani z n jim a in le v zvezi z n jim a ra z u m ljiv i. M a rsik a te re g a v p ra š a n ja glede položaja sre d n je v e šk e g a k m e ta sicer n a jb rž e n e bo nik o li mogoče re šiti (m nožina prid elk o v , o d sto tek d a ja te v , obseg zadolžitve, v p ra š a n je trga). P a tu d i sicer bo m ogla popolno

re šite v n a k a z a n e g a p ro b lem a p o d ati šele celotna zgodovina slovenskega k m e ta v poznem sred n jem v e k u in v začetku n o v eg a veka, ta p a bo z a h te v a la še m nogo zam u d n ega dela.« Po skoraj d v eh d e se tle tjih o b ra v n a v a n ja te h v p r a ­ šanj v m a n jših in časovno o m ejen ih ra z p ra v a h sem skušal zgornjo tezo p o kazati in dokazati — k o lik o r so to dopuščali zn a n i v iri — v knjigi, k i je posvečena celo tn em u v p ra ša n ju »km ečkih u po ro v n a Slovenskem « v fe v d a ln i dobi do 1848 (1962). V Z godovini slovenskega n a ro d a (3— 5, 1956— 1961) in v d ru g i k n jig i Z godovine n a ro d o v Ju g o sla v ije (1959) je teza o n o tra n ji sk len jen o sti k m ečk ih u p oro v (posebej v n jih o v i k lasični dobi v 15. in 16. stol.) do p olnjen a še z drugo: da sta vsaj v dobi v e lik ih k m ečk ih u p o ro v — in enako v rev o lu cijsk em le tu 1848/49, v m a n jši m e ri pa v 17. in 18. stol. — p r a v v k m ečk ih u p o rih izražena d ru žben i boj in km ečk i od p or zoper fev d aln e o m ejitv e ta k o v gospo­ d a rs tv u k o t v d ru ž b e n e m pogledu te d a n ji te m e ljn i zgodo­ vin sk i proces. Ta je v m arsičem odločal o vseh d ru g ih zgo­ d o v in sk ih p rocesih » k ra tk o tra jn e jše g a « zn ačaja in o zgo­ d o vinsk ih »dogodkih« (po B ra u d e lo v i zgodovinski te rm in o ­ logiji)! n e le o refo rm aciji, m a rv e č tu d i o u k lo n itv i p le m ­ stv a oblasti deželnega k n eza v 17. s to le tju t e r celo o m eri, v k a te r i k lju b po litičn i zm agi re a k c ije n i bilo m ogoče od­ p ra v iti zm age rev o lu cije 1848, izražen e z odpravo fev d aln e­ g a režim a zem ljišk eg a gospostva, ki je b ila za »revolucijo« v e n d a r n a jb is tv e n e jš i del. V obliki teze v zvezi z analizo celotne slovenske zgodovine so b ili poleg teg a k m ečk i upori že 1945 (Slovenski z b o rn ik 1945) in vnovič ob p e tin d v a jse ti obletnici O svobodilne fro n te (P rispev k i za zgodovino d e ­ lav sk ega g ib a n ja 1966) p o sta v lje n i ko t p rv a k o re n in a rev o ­ lu c io n a rn e m isli in gibanja, ki se je končalo m ed drugo svetovno v o jn o z n arodnoosvobodilnim g ib a n je m in socia­ listično revolucijo, h k r a ti p a k ot edino giban je, k i ga je m ogoče sk o raj v v seh pogledih v z p o re ja ti z narodnoosvo­ b o d iln im bojem , ta k o p a širin i u deležbe slovenskega lju d ­ stv a v n je j k o t po tv e g a n ju , zv ezan im s te m za v sak eg a posam eznika, ki se je odločil za boj za socialno svobodo. N av ed en e teze so d o p o ln jev ale razp rav e, ki so jih po­ sv ečali n aši z g o d o vinarji v z a d n jih d e se tle tjih gospodar­ sk em u in d ru ž b e n e m u ra z v o ju n a S lovenskem m ed 14. in

17. sto letjem . F erd o G e strin je p okazal v sv o jih o b ra v n a v a h d ru ž b e n e podlage re fo rm a c ije te r v šte v iln ih d elih o n e a g ra rn e m g ospodarstvu, posebej o trg o v in i n a dolge ra z ­ d alje, Jo sip Ž o n ta r p a v p o d ro b n em o b ra v n a v a n ju pode­ želsk e trg o v in e v 16. stol. in bo jev za n je n o p ra v n o om e­ jite v in u re d ite v , k a k o so v go sp o d arsk em pogled u n a r a ­ ščali vplivi, k i so b ili izvzeti iz v p liv o v z em ljišk ih gospodov in so slab ili m oč graščine. P a v le B lazn ik je pokazal ob p r i­ m e ru loškega gospostva p r a v v 16. stol. v elik skok k a jž a rje v (ra z m e rje m ed g r u n ta r ji in k a jž a rji 1501 12 :1, 1590 pa 3:2), to rej plasti, k i je s svojim p re ž iv lja n je m v do b ršn i m e ri n a v e z a n a n a zaslužek iz n e a g ra rn e dejav n osti. S ergij V ilfan je p risp e v a l k d ru ž b e n e m u o zad ju v e lik ih k m ečk ih u p o ro v m o rd a n a jp o m e m b n e jše spoznanje, n a m re č da je o b la st zem ljišk eg a gospostva n a d p odložniki m očno oslabe­ la, k a r se je izražalo v sam ov o ljn em o d h a ja n ju k m ečk ih sinov s p o d ro čja zem ljišk eg a gospostva te r v m ožnosti od­ k u p a izpod o b lasti te g a gospostva (»svobodniki«); m oč g r a ­ ščine se je obnovila šele po n je n i zvezi z o k re p lje n o oblastjo d eželnega k n eza v 17. stol. K ončno so ra z n i zg o do v in arji p o d ro b n e je p re u č e v a li tu d i posam ezne km ečk e u p o re (Blaz­ nik, V ilfan, Jo že Šorn, Jo ž e Z ontar). Posebej je tr e b a po­ u d a riti, d a se je razširilo delo te v rs te tu d i v p re u č e v a n ju h rv ašk o -slo v e n sk e g a u p o ra , k je r so se po k azale p odobne širše poteze o zad ja u p ir a n ja h rv a š k ih km etov, k o t so se k az a le že v n a š te tih slo v ensk ih d e lih (R udolf Bicanic, N ad a K laic, z lasti p a J u lija n B rom lej in Jo sip A dam ček). Že sre d i te g a p re isk o v a n ja je S p e ra n s-K a rd e lj v d ru g i izd aji (1957, 3. izd. 1970) R azv o ja slovenskega n a ro d n e g a v p r a ­ ša n ja n a podlagi n o v ih ra z isk a v bistveno ra z širil in tu d i sp re m e n il stališča o m e stu k m ečk ih u p o ro v v o b lik ov an ju slovenskega n aro d a. K ončno je p re d k r a tk im p rv i del Go­ sp o d a rsk e in d ru ž b e n e zgodovine S lovencev (Zgodovina a g r a rn ih panog, P r v i zvezek: A g ra rn o gospodarstvo, 1970) vnovič v m arsičem ra z ja sn il procese, ki sto je v ozadju uporov. K r a te k očrt, v k a te re m bom sk u ša l p o d a ti d o g n a­ n ja slovenskega zgodovinopisja o m e stu k m ečk ih u p oro v v slovenski zgodovini, p a se o p ira delno tu d i n a že p r i­ p ra v lje n e rokopise za d ru g i zvezek te g a k o le k tiv n e g a dela, k i bo posvečen d ru ž b e n im ra z m e rje m v a g ra rn i proizvodnji.

A ngleški h isto rik L o v e tt E d w a rd s je sklenil k ra tk o označbo slovenske zgodovine (1954) z besedam i: »Resnično, n a jb olj čudovito p r i Slovencih je, d a o bstoje k o t n a ro d po tolik o sto le tjih tu je oblasti«, to je po izgubi po litičn e svobo­ de (K a ra n ta n ija 745 ozirom a 820 z o dpravo d o m ačih knezov, 874 s p ro p a d o m K ocljeve S p od n je P anonije) in po u v e lja ­ v itv i fra n k o v sk o -n e m šk e oblike fev d aln eg a re d a (od 9. do 11. stol.), v č ig ar v lad ajo čem p lem išk em d ru ž b e n e m sta n u je m ogel slovenski del u v e lja v lja ti svoje te ž n je in tra d ic ije le še do konca 9. sto letja, od okrog 1000 n a p re j n a sta ja jo č e deželno p lem stv o p a im a k o t d ru ž b e n i s ta n n e m šk i ozirom a v d elu P r im o r ja tu d i ro m a n sk i značaj. D anes sicer vemo, d a to do 17. s to le tja p r i p le m stv u n e iz k lju č u je z n a n ja slo­ v e n sk e g a je z ik a (zaradi o b čev an ja s podložniki) in da so v m estih, ki so n a s ta ja la n a slovenskih tle h od okrog 1100 n a p re j, ra z e n v p rim o rsk ih m e stih z m očno ro m an sk o v e­ čino, m e d p re b iv a lstv o m številčno gotovo p re v la d o v a li Slo­ venci, n e m šk a p a je b ila povsod le m e stn a p isa rn a . V en d ar to n e sp re m e n i d ejstv a, d a je bilo od k onca 11. sto letja n a p re j izrazito slo v en sk i del p re b iv a ls tv a v slovenskih d e ­ ž elah le vašk o k m ečk o p re b iv alstv o , k i je bilo — posebej z a ra d i p re v la d e tu je g a jezik a m e d p lem stvo m in v vseh odločujočih m eščan skih k ro g ih v 17. in 18. sto le tju — prav o izhodišče o b lik o v a n ja slovenskega n a ro d a od sre d e 18. sto ­ le tja n a p re j. Z ato k m ečk i u p o ri konec 15. in v 16. sto le tju v resnici po m enijo eno izm ed te m e ljn ih p relo m n ic v slo vensk i zgodo­ vini. Z n jim i se je slovensko lju d stv o po še stih sto le tjih tih e g a ž iv lje n ja pod o b lastjo d eželnega p le m stv a prvič oglasilo k o t p o m em ben a k tiv n i političn i d e ja v n ik n a svojih tleh. P o dolgih sto le tjih z a tišja so se slovenski k m e tje s sv o jim i u p o ri včlenili v zgodovinski razvoj k o t d ru žben i s ta n in obenem k o t p re d s ta v n ik i slovenskega lju d stv a , ki je odtlej p o sta ja lo vse razločnejši u sm e rje v a le c ra z v o ja n a te h tleh. T ako se k ažejo v e lik i km ečk i u p o ri konec 15. in v 16. sto le tju k o t p rv i k o ra k do slo v en sk eg a nacion alneg a p r e b u je n ja v 19. s to le tju in naro d n oo sv o b od ilneg a b o ja s re ­ d i n ašeg a sto letja. P r a v k e r je p rv i k o ra k v ta k šn ih dolgih

zgodovinskih pro cesih n a jb o lj p re se n e tljiv in n e re d k o tu d i n ajte ž ji, se p o sta v lja v p ra š a n je poti, k i je p r a v te d a j p r i­ p e lja la do tega iz b ru h a silo v iteg a podložniškega b o ja zoper fe v d a ln i d ru žb en i red. K o lik o r d anes že m o rem o d o m n e v a ti o k m ečk em go­ sp o d a rsk e m ra č u n u — ra z m e rju donosa km etije, b re m e n in stro šk o v za p re ž iv lja n je (G ospodarska in d ru ž b e n a zgo­ d o vina S lovencev 1/1, 1970, 625— 629) — se zdi, d a je bilo ob v elik osti k m etij in te d a n ji a g r a r n i te h n ik i p o ljsk ih p r i­ d elko v p re m a lo za p re ž iv lja n je ; k m e tje so si m o rali v v e­ lik i m e ri p o m ag ati z živinorejo. O bojega p a je bilo dovolj le za o d d a ja n je d a ja te v g ra šč in i (do 1/3 p rid e lk a ob odšte­ te m sem enu) in za zelo sk rom n o p re ž iv lja n je , ta k o d a so si k m e tje vsaj od 13. s to le tja n a p re j isk ali zaslužek tu d i zu n aj zem ljiškogosposkih ra z m e rij, v podeželski trgo v in i. Izhodišče je b ila n a tu r a ln a m e n ja v a žita za sol v is trs k ih m estih, k i je v d ru g i polovici 15. s to le tja dosegla n a leto v obe sm eri sk u p n o do 200.000 to v o ro v (okrog 34.000 ton). N a K ra n js k e m je bilo k m e to m že konec 15. sto le tja tu d i v trg o v in i n a v e č je r a z d a lje dovoljeno izv ažati kisla v in a iz dežele n a se v e r in u v a ž a ti b o ljša ju ž n a vina. P r a v ta k o jim je bilo dovoljeno u v a ž a ti železo, svobodna je b ila za n je trg o v in a s soljo in izvoz ž ita v Italijo , uvoz živ in e z vzhoda in n je n o p ro d a ja n je . T u d i živino, p latn o , sir in m ast, k a r so sam i p rid elali, so sm eli izv ažati v Italijo. Po m eščan skih p rito ž b a h so v 16. sto le tju n e p re trg o m a to v o rili s 4000 do 6000 konji, trg o v a li s soljo in žitom n a K ra n jsk e m , Š ta ­ jersk em , S lav o n iji in dru g o d, p a tu d i s suknom , z žeblji, železom, s platn o m , s k rd e li o g rsk ih volov, s p ra šič i in drobnico. N a K oro škem so sm eli k m e tje k u p o v a ti n a po­ d eželju žito in g a voziti n a tr g v m e sta in trg e. P a č p a so sm eli gospodje svoj p rid e le k izvažati iz dežele, in v tej obli­ k i se je vselej m og la s k r iti tu d i k m e č k a trg o v in a, ki so jo o p ra v lja li p odložniki h k r a ti s tisto za gospode. Š ta je rs k i k m e tje so bili v te m pog led u p recej bolj o m ejeni v svojih p ra v ic a h ali m ožnostih. D ru g a povezava z n e a g ra rn im go­ sp o d arstvo m j e bilo delo (žganje oglja) in to v o rn ištv o za p o tre b e fužin; p on ek o d se je začelo u v e lja v lja ti tu d i za­ ložniško r a z m e rje z v e lik im i trgovci, k i so o rg a n iz ira li po­ deželsko o b rtn o pro izv od n jo (npr. v 17. sto le tju p la tn a rs tv o 2*

19

n a loškem ozemlju). Le s te m ra z v o je m je m ogoče razložiti su n k o v it dvig k a jž a rsk e g a p re b iv a ls tv a v 16. sto letju . Vse to p a p om eni v g o sp o d a rstv u n a vasi n a p re d o v a n je tistih oblik, ki so b ile zunaj g ra šč in sk ih ra z m e rij in so pospe­ ševale te ž n je po osvoboditvi iz vezi graščin sk e oblasti. N aj n a v e d e m V ilfanova d o g n a n ja o d ru ž b e n ih izrazih teg a razvo ja: »Zgodnji ka p ita liz e m je v b istv e n ih te m e ljih n a č e n ja l fevdalno družbo in d eloval n a osebni položaj (pod­ ložnikov) v sm islu sp ro stitve. F e v d a ln a d ru ž b a p a je im ela še to liko moči, da je v re a k c iji p ro ti te m u u v e lja v lja la n a s p ro tn e tendence, sk u ša la oživiti s ta re p lem išk e p riv ile ­ gije in p re p re č e v a ti p ro sto st g ib a n ja km etov. M očneje kot p re j so se z u p o ri in z la te n tn o u p o rn o stjo u v e lja v lja li tu d i k m e tje k o t a k tiv e n ra z v o jn i fak to r. G lede n a p re v la d o en e ali d ru g e izm ed n asp ro tu jo č ih si silnic ra z p a d a d oba m ed 15. in 18. sto letjem v d v e ra z ­ dobji; ra z lik a m e d n jim a se kaže v prostosti g ib a n ja k m e ta in n jeg o v ih potom cev k o t g lav n em m e rilu za o m ejitev p ro­ stosti. P ro ti ko n cu 15. sto le tja je pod p rv im n a v a lo m zgod­ n je g a k a p ita liz m a in n jeg o v e p o tre b e po p ro s ti delovni sili n a sto p ila n e k a n e sta ln o st in n egotovost v osebnem polo­ žaju, ki je tr a ja la n e k a k o do d ru g e polovice 16. stoletja. G o spodarske ra z m e re so p ra k tič n o d a ja le m nogo mož­ n o sti za p re m ik podložnikov. P oseb no to v orn ištvo j e pod­ ložnikom in n jih o v im sinovom čedalje bolj o d piralo v r a ta v poslovno živ lje n je in v svet, k a m o r n i segala moč n jih o v ih zem ljišk ih gospodov. T u d i če so sinovi o stali v dom ačih k ra jih , so n e k a te ri p o stali kaj ž ar ji ali gostači in jih zem lji­ šk i gospodje očetove do m ačije niso m ogli p r ip r a v iti do tega, d a bi služili n jim . K ra n jsk i stan o v i so 1570 zahtevali, n aj b i sm el podložnikov sin sto p iti v tu je službe sam o te d a j, če n jeg ov gospod n e b i im el sam p o tre b e po delovni sili. Iz teg a izhaja, d a so še te d a j podložniški sinovi d e ja n ­ sko odhajali, k a m o r so h o te li in d a gospodje po odhodu p ra k tič n o niso im eli n ik a k e g a v p liv a n anje. (Podobni so p o d a tk i tu d i g lede Š ta je rs k e v istem obdobju.) V saj že v 15. sto le tju so se k azale posledice dejstv a, da n a go rskih zem ljiščih n i n a s ta la osebna odvisnost n jih o v e ­ ga hasnovalca. Podložnik, ki se je n aselil n a n jih, je postal svoboden im e tn ik zajm a; zato so se začeli p re b e g i n a ta k a

zem ljišča m n o ž iti. . . P osebno v bližini b e n e šk e m e je p o d ­ lo žn ik u tu d i n i bilo težko p re sto p iti n a benešk o stra n , k je r so z a ra d i še tra ja jo č e kolonizacije v e lja li ra z m e ro m a u g o d n i zajm i. Z ato je osebna odvisnost m ed k m e ti n a h a b s b u rš k i s tra n i m e je p ra k tič n o m alo pom enila, k o lik o r se je p ra v n o sploh še vzdrževala« (iz rokopisa za 2. zvezek G o spo d arsk e in d ru ž b e n e zgodovine Slovencev, Zgodovina a g r a r n ih panog). G o spo d arsk i razvoj in njeg o v i d ru ž b e n i izrazi so to re j težili v d ru žb en o osvoboditev k m ečk eg a stan u . V p rašan je, zakaj so se začeli k m ečk i u p o ri p r a v konec 15. stoletja, je razloženo delno že s tem , delno p a o d g o v a rja jo n a n j še d ru g i in d ru g a č n i p rem ik i. N a jk a sn e je v 15. sto le tju je število od rasleg a m o škeg a v a šk e g a p re b iv a lstv a preseglo število k m ečk ih gospodarstev. G ospodom se n i bilo tre b a več o z ira ti n a k m e ta (kot v p re šn je m o bdobju kolonizacije, ko so m o ra li v a b iti k m e te s p o seb n im i ugodnostm i), k e r so im eli za iz p ra z n je n o k m e tijo tak o j n a voljo nove ob­ delovalce. N a sta n e k so razm ern o en o tn e g a podložniškega sta n u (z izenačenjem d a ja te v in n jih o v ih oblik) je do 15. s to le tja ra z m e rje m e d gospodi in podložniki zelo p o en o sta­ vil in posplošil, k e r so o d p ad le d ru ž b e n e ra z lik e m ed sk u p in a m i v ašk ega p re b iv a lstv a . Položaj k m eto v p a se je p r a v te d a j obču tn o p oslabšal že z a ra d i tu r š k ih v p ad o v in v 15. sto le tju pog o stn ih b o jev m e d fevdalci, posebej p a z a ra d i n a s ta ja n ja n o v e d rž a v n e in v o ja šk e o rg an izacije te r p o tre b o b ra m b e zo p er v n a n je n e v a rn o sti (tu ršk i vpadi, v o jn a z Ogri, v z ačetk u 16. s to le tja v o jn a z Benečani), za­ ra d i česar se je g raščin sk im d a ja tv a m p rid ru ž ilo še b re m e deželnih d av k o v in občasno tu d i v o ja šk a dolžnost za del podložnikov p r i deželni obram bi. V se to je delovalo k o t sprožilo in d elno celo k o t n a p o te k za km ečko vojaško o r­ ganizacijo p r i v e lik ih k m e č k ih up o rih . O d 1478 do z ačetk a 18. s to le tja se je zvrstilo p e t v e ­ lik ih k m e č k ih uporov, k i n aj jih — b re z o p iso v an ja n jih o ­ veg a p o t e k a — označim le po n jih o v ih dim en zijah : K o ro šk i km ečki u p o r 1478 je zajel p re k o 2000 k m 2 in je t r a ja l p e t mesecev, v e n d a r u p o rn o s t m im o odpovedi d a ja te v in p re ­ v z e m a n ja oblasti n a po d eželju n i p rip e lja la do oborože­ neg a o b ra č u n a s fevdalci. Slo v en ski k m ečk i u p o r 1515 je

zajel p re k o 20.000 k m 2 veliko ozem lje in m e n d a ob višku v u p o rn išk ih o d d elk ih do 80.000 u p o rn ik o v ; tr a j a l je p e t m esecev. H rv ašk o -slo v en sk i k m ečk i u p o r 1572/73 je zajel z g la v n im i b o ji okrog 5000 k m 2, z odm evi v re d p a blizu 20.000 k m 2; v o sre d n je m d e lu u p o ra se je udeležilo bojev okrog 12.000 up o rn ik o v, n e k a jk r a t v ečje število p a so zajele p rip ra v e ali sam o sto jn e akcije, s k a te rim i so začeli k m e tje n a spodbudo iz b ru h a u p o ra ; širo k i u p o r je t r a ja l le dv a ted n a, p re d ig ra zanj in k ra je v n o u p ir a n je p a sk o raj leto dni. S lovenski km ečk i u p o r 1635 je zajel okrog 15.000 k m 2 in je t r a ja l d v a m eseca, p o d a tk a o štev ilu u p o rn ik o v n i­ m am o. T olm inski km ečki u p o r 1713 je zajel ok ro g 2500 k m 2 (720 k m ečk ih sosesk) in je tr a j a l d v a m eseca. S te m i u p o ri b i v n e k a te rih pog led ih m ogli p rim e rja ti še u p o rn išk o gi­ b a n je 1848, ki je zajelo okrog 20.000 k m 2 in je tra ja lo p et m esecev, v e n d a r se je povzpelo do k m ečkeg a oboroženega n a sto p a le v po sam ezn ih k ra jih . Poleg te h v e lik ih u porov je z n a n ih doslej do 1848 še čez 100 u p o ro v sre d n je g a ob­ sega ali lo k aln eg a zn a č a ja (v 14. sto le tju 1, v 15. sto le tju 17, v 16 sto le tju 25, v 17. s to le tju 48, v 18. s to le tju 17 in v 19. sto le tju 12). T u d i ta pogostnost u p ir a n ja k aže moč, s k a te ro so ta g ib a n ja z a je la slovensko km ečko p re b i­ valstvo. Za p resojo k m e č k ih u p o ro v je posebno p o m em b en še razvoj u p o rn išk e g a p ro g ra m a p ri v e lik ih u p o rih 15. in 16. stoletja, v k a te re m v idim o v resn ici postopen d vig njih ov e d ru ž b e n e dozorelosti. Ž e n a č r ti k o ro šk ih u p o rn ik o v 1478 p o m en ijo v svoji k on čn i obliki o b ra č u n s fev d aln o oblastjo nasploh. U p o rn ik i so m esec d n i po začetk u u p o ra od rek li p o korščino z e m ljiškim gospodom, p o ld ru g i m esec za te m pa so u s tv a rili en o tn o u p o rn išk o o rganizacijo z vodstvom , v k a te re m so b ili p re d s ta v lje n i po sv o jih zasto p n ik ih u p o r­ n ik i iz področij v seh deželskih sodišč, ki so se p rid ru ž ila u p o ru . K m ečk a zveza je z d ru žev ala km ete, podeželske o b rtn ik e in ru d a rje , z a h te v a la je prav ico do odločanja o d a v k ih in n jih o v e m p o b ira n ju , p rav ico do v išjeg a in niž­ je g a sodstva in do o d lo čan ja o tem , k a te ri d u h o v n ik naj bo žu p n ik v k a k e m k ra ju . P oleg te g a je o rg a n iz ira la svojo vojsko. V u p o ru 1515 se je že p re d začetk o m o d p rteg a u p o ra z orožjem oglasila zah tev a, d a m o ra o d eželnih d a v ­

k ih n a m e sto d eželnih sta n o v odločati km ečk a zveza. O rg a ­ nizacija je im ela to k r a t po doben u stro j, k o t se je izobliko­ v a l p ro ti ko n cu k o rošk eg a u p o ra 1478, le d a p onekod (spet n a K oroškem ) z n e k o lik o bolj p o u d a rje n im v o jašk im z n a ­ čajem in s to razliko, d a je im e la v sa k a dežela svoje v o d ­ stvo u p ora. O b ra č u n s fe v d a ln o gospodo p a je sedaj že n e k a j m esecev po za č e tk u u p o ra (m aja in ju n ija ) dobil b istv en o m očnejši in kak o vo stn o v išji izraz: u p o rn ik i so n a ozem lju, k i ga je zajel upor, u n ičev ali graščine, p re ­ v zem ali »cesarske p rav ice, m itnice, carine, d u h o v sk a in sv etn a sodišča« (zadnje p o m en i sodišča v ro k a h cerk v en ih in p o sv etn ih fevdalcev), o sv ajali g ra d o v e v svojem in ce­ sa rsk e m im e n u in g n ali k o ro šk e d eželn e stan o v e vzdolž v elik eg a d ela dežele od V elikovca m im o Š e n tv id a do B e­ lja k a t e r od teg a m e sta z a h te v a li izk lju čitev stan o v iz m esta, d a bi jih m ogli p re g n a ti ali uničiti. O stala p a je še vedno za fe v d a ln e ra z m e re z n ačiln a o m ejitev o rg a n i­ zacije km ečk e zveze n a posam ezne dežele. U por le ta 1573 zopet začenja že z načrto m , k a k rš n e g a so im eli u p o rn ik i 1515 šele ob koncu sv o jeg a u p o ra, delno ga p a celo presega. P re d v se m je to k r a t o d p ad la o m ejitev u p o rn išk e o rg an iza­ cije t e r v o jašk eg a n a č rta po p o k ra jin a h , z a h te v a po svo­ b o d n em trg o v a n ju p a je bila, če že n e popolnom a nova, vsaj b istv e n o bolj jasno p o sta v lje n a . Že od z ačetk a so m i­ slili k m e tje n a km ečko cesarsko n am estn ištv o v Z agrebu, ki n a j b i odločalo o d a v k ih in skrb elo za n jih p o b iran je, p ra v ta k o tu d i za o b ra m b o zoper T u rk e. Z opet se oglaša km ečka z a h te v a o o dločan ju o župnikih. U por je v svojih n a č rtih zd ru žev al h rv a š k o ozem lje s slovenskim i p o k ra ji­ n a m i »do m orja«. P r a v n o tr a n ja povezanost p r i postopnem n o tra n je m ra z v o ju u p o rn išk e g a p ro g ra m a dovolj ja sn o do­ kazuje, da je v 16. sto le tju v slov en skih d eželah živelo precej tr d n o in sam ostojno izročilo k m ečk ih p u n to v in p u n ­ ta rs k ih n a m e r, ki se je sp rem in jalo in d opolnjevalo p r e d ­ vsem p od težo u d a rc e v in p ritisk o m teženj sam ega k m eč­ kega ž iv lje n ja (poseg podložnikov v trgovino, n e p o sred n a p rite g n ite v podložnikov v vojsko, te ž n ja po d ru ž b e n i osvo­ boditvi, k i jo je p o d p ira l gosp o d arsk i razvoj), n e kaže pa v svojih p ro g ra m ih od z ačetk a (1478) n a p re j n o b e n ih b i­ stv en ih v seb in sk ih vplivov, ki bi jih zanesla v a n j d ru g a

sodobna g ib a n ja (npr. p rotestan tizem ). V sek ak o r p a n i n a ­ k ljučje, d a n a sp ro tn ik i k m ečk eg a u p o rn išk e g a g ib a n ja (Vrančič, T ru b a r, fre isin šk i škod V id A dam ) in u p o rn ik i sam i (F ratrič) p ov ezujejo v širšo celoto sk oraj vse upore, k a te rih v p liv je m ogoče zasled iti v p ro g ra m u n jih ov eg a n a jv iš je g a vzpona 1573. Z a p resojo m esta k m ečk ih u p o ro v v slovenski zgodo­ v in i v e lja p re g le d a ti še n jih o v »uspeh« in jih končno p rim e rja ti z n a j zrelejšim re v o lu c io n a rn im g ib a n je m v slo­ v en sk i zgodovini, z O svobodilno fro n to in narodnoosvobo­ d iln im bojem . N ep o sred n eg a u sp e h a k m ečki u p o ri dolgo niso dosegli: zm eraj so b ili p u n ta r ji pobiti, u p o ri zadušeni. S am o p ri m a jh n ih lo k a ln ih u p o rih vidim o včasih tu d i delne u spehe. V e n d a r je osvoboditev k m e ta — n a jp re j o d p ra v a osebne nesvobode (v re fo rm n e m o bdobju 18. stoletja) in n a to zem ljišk a odveza (1848) — ta k o slovenskega k m e ta k o t tu d i k m e ta v d ru g ih a v strijs k ih d eželah v svojem b istv u p ra v z a p ra v u sp e h te g a v elik eg a km ečkega u p o rn i­ štva, b o ja za d ru žb en o in gospodarsko svobodo, k i se ga je po p rič e v a n ju v iro v slovenski k m e t udeleževal bolj živo k a k o r k m e tje v d ru g ih a v s trijsk ih deželah. P r a v te s p re ­ m em b e p a so b ile p o d lag a za izo b lik o v an je d ru g ih sloven­ sk ih d ru ž b e n ih sta n o v in s te m za dozoritev slovenskega n aro da. M ed vsem i širo k im i lju d sk im i g ib a n ji v p retek lo sti, ki jih je m ogoče p r i S lovencih p re d sta v iti k o t h isto rič n e p re d ­ h o dn ik e O svobodilne fro n te p ri u re sn ič e v a n ju u p o rn išk e m isli, je gotovo O svobodilni fro n ti n a jb liž je veliko re v o ­ lu c io n a rn o g ib a n je slo ven sk ih k m e to v v 15. in 16. stoletju, č e p ra v je res, d a j e bil p u n ta rs k i p ro g ra m o m ejen samo n a gosp o d arsk a in d ru ž b e n a v p ra ša n ja . N a p o litična pod­ ro č ja je segal le p o sred n o z v p ra š a n je m o o b la sti km ečke zveze v slovenskih p o k ra jin a h , n a n ac io n a ln a p ra v ta k o le p o sred n o s k o nceptom o u s tv a ritv i p osebne h rv ašk o -slo v e n sk e p o litične enote. T a je b ila le izraz p ovezanosti te h dežel z a ra d i s k u p n e o b ram b e zoper tu rš k o n e v a rn o st in sk u p n e g a trg o v a n ja , k i je segalo od H rv a to v do m o rja in n a p re j. S icer p a se k ažejo v zp o red n ice z O svobodilno fro n to v celi v r s ti potez. T ako gled e obsega: d v a n a jv e č ja up o ra (1515 in 1573) sta z ajela d ejansko sk oraj v se slovensko

ozem lje. G lede in ten ziv n o sti g ib a n ja je dovolj sp o m n iti n a število u p o rn ik o v 1515 — do 80.000 n a ozem lju, ki je ted aj štelo le okrog 500.000 p reb iv alcev . G lede o rganizacije »države v državi« (čeprav je p rev zem oblasti ob lo k aln i »sam oupravi« v fe v d a ln i d ru ž b i p ač la ž ji k o t ob m o d ern i d rž a v n i organizaciji): k m ečk a zveza je p re v z e m a la vso ob­ la st g led e sodstva, p o b ira n ja d av k o v itd., to rej celo v rsto p rav ic, k i so p rip a d a le d rž a v n i org an izaciji in ki jih je ta do u p o ra tu d i izvajala, bodisi po sv o jih n e p o sre d n ih za­ sto p n ik ih bodisi po fevd alcih k o t svo jih p o sre d n ih p r e d ­ sta v n ik ih . K ončno so b ili km ečki u p o ri g lede re v o lu c io n a r­ nosti edino širše g ib a n je v n a ši p retek lo sti, k i je šlo v re v o lu c io n a rn i zav zetosti ta k o daleč k o t O svobodilna fro n ­ ta, n a m re č d a so bili km ečki u p o rn ik i p r ip ra v lje n i ž rtv o ­ v a ti za tisto, k a r so h o te li osvojiti, tu d i življenje. P r a v to v z p o re ja n je n e m a ra n a jja sn e je kaže, k ako b lizu sta si v m arsičem p rv i in z a d n ji k o ra k v b o ju za za­ g o to v itev ž iv lje n ja slovenskega n aro d a, vseskozi zvezana n e le z rev o lu cio n arn o mislijo, m a rv e č tu d i z bo jem za n je n o u resn ičen je.

2. R A Z V O J PU N T A R SK E G A PRO G R A M A V PR V IH K M E Č K IH U PO R IH N A SLO V EN SK EM Z ačetki k m ečk ega u p o rn iš tv a n a slovenskih tle h in v nem šk em sosedstvu so dom a m ed 1469 in 1478, skoraj dve sto le tji po n a s ta n k u zveze šv icarsk ih p ra k a n to n o v (1291), p rib ližn o sto letje po odločilnih šv icarsk ih zm ag ah n a d h a b sb u ršk o v itešk o v o jsk o (1386 S em pach, 1388 N äfels) in po p rid ru ž itv i a pp en zellsk ih u p o rn ik o v (1401— 1413), k a te ­ rih v p liv n a T iro lsk em je bilo mogoče p re stre č i le z u d e ­ ležbo p re d sta v n ik o v k m ečk ih sosesk v d eželnih stan o v ih (od 1415 nap rej), in p r a v v času, ko se je tiro lsk i v o jv od a S igism u n d (iz h a b sb u rš k e din astije) o d rek el sv o jim p r a ­ vicam do šv icarsk eg a ozem lja (1474). P r a v gotovo n i bilo n a k lju č je , d a se je u p o rn ištv o te d a j širilo p r a v v alpsk em g o ra te m svetu. Tod n a m re č z ene s tra n i z a ra d i sam osvojih oblik go sp o darsk ega ž iv lje n ja (kolonizacija do poznega s re d n je g a veka, živ in o re ja n a p la n in sk ih področjih, ra z ­ tre s e n a n a se lje n o st v obliki sa m o tn ih k m etij in zaselkov) o b last zem ljišk ih gospodov n i m ogla b iti u re je n a ta k o k o t v v aseh v ra v n in i ali v širših d olin ah v ečjih rek, z d ru g e stra n i p a je t a p ro sto r p re tre sa lo o ž iv lja n je trg o v in e m ed ju žn o N em čijo in Ita lijo v z a d n jih s to le tjih s re d n je g a veka. T u d i začetk i u p ir a n ja slov en skih k m eto v v sed em d esetih le tih 15. sto le tja n a K oroškem so bili zvezani s podobnim i ta k r a tn im i g ib a n ji v V zhodnih A lp ah — n a S alzb u ršk em in Š ta je rsk e m . P oleg te g a se kaže v raz v o ju k m ečk ih te ­ ženj postopen vzpon, n a k a k rš n e g a n aletim o pozneje tu d i p r i u p o rih slovenskih km etov. T ako je v šv icarskih p ra k a n to n ih p rv o tn a zveza zoper tu je g a gospodovega sodnika (1291) p re ra s la v boj za n e ­ posred n o p o d re je n o st »državi« (ozirom a c e sa rju — ta k šn a p o d re je n o st po m en i po fe v d a ln e m p o jm o v a n ju d ru ž b e n ih ra z m e rij »svobodo«), in to je p o bu d ilo p r i A ppenzellcih

p ra v i km ečk i u p o r za z ru šite v gospostev in za p rid o b ite v šv icarsk ega tip a svobode. Z d ru g e s tra n i p a so se p rid ru ž ila p ra k a n to n o m še p r e d A ppenzellci n e k a te ra m e stn a ozem lja, n a k a te rih je ostalo za podeželsko p re b iv a lstv o v v eljav i podložništvo. Podo bn o je n a s ta l v ju ž n e m h rib o v sk e m d e lu Salz­ burškega 1458 u p o r z a ra d i no v eg a d a v k a n a živino, p a je bil h itro p o m irjen , ko so d a v e k o dpravili. L e ta 1462 je »nenavadna« v išin a sicer o bičajn eg a d a v k a ob n a s ta n k u n o ­ v eg a n a d ško fa (in deželnega kneza) h k r a ti z m e n ja v a n je m ra z lič n ih novcev z n o v im i n a ta k še n način, da so se p o­ večale podložniške u r b a r ia ln e d ajatv e, povzročila n ov u p o r v istem okolišu, p r i te m p a so sodelovala tu d i m esta in trg i. V e n d a r so to k r a t u p o rn ik i z a h te v a li tu d i, n aj se jim p riz n a p ra v ic a do so delo v anja p r i im e n o v a n ju deželno­ k n e ž jih u ra d n ik o v t e r n aj se o h ra n ijo »stari običaji« glede sodišč, zlasti g led e višine d e n a rn ih k azn i in ra z d e litv e stro šk o v sojenja. P o g la v itn i s ta bili gotovo še p rv i zahtevi, k a jti ko jim a je » n ep ristran sk a« razsodba b a v a rs k e g a v o j­ v ode ug o d ila — m e d te m ko je p u stila dru g o nadškofovo »oblast in p ra v ic e neoškodovane« — se je u p o r polegel. T oda 1478 je konec ju lija in v p rv ih d n e h a v g u sta »v h r i­ bih« v L u n g a u u n a s ta la k m ečk a »zveza«, k i je n a m e ra v a la »do s m rti p o b iti n a jp re j v a lp ta H a u sp e rg e rja , n a to m ilo st­ n e g a gospoda sa lz b u ršk e g a in brez izjem e vse plem en ite in n e p le m e n ite gospode, k o lik o r b i jih u te g n ilo p risto p iti k n jem u , v la d a ti deželo in b iti sam i n je n i gospodje« (H. K lein, M itte ilu n g e n d e r G esellsch aft f ü r S a lz b u rg e r L a n ­ d e sk u n d e 93, 1953, str. 32, 34). Zveza, ki so jo p re stre g li in u n ičili še p re d iz b ru h o m p ra v e g a u pora, je n a s ta la p ra v v dneh, ko so T u r k i p r id r li n a K oroško in re s p lenili o n ­ s tr a n salzb u ršk o -k o ro šk e m e je celo n a p la n in a h m ed Kön ig stu h lo m in K atschb ergo m , in se j e sk licevala n a trd ite v , d a je v a lp e t v zvezi s T u rk i, in n a potrebo, d a m orajo k m e tje sam i p o sta v iti n a noge o b ram b n o o rg an izacijo zo­ p e r novega sovražnika. P r a v tu r š k i n a p a d i p a so od 1469 n a p re j prožili p u n ­ ta rsk o g ib a n je tu d i n a z g o rn jem Š ta je rsk e m in n a K oro­ škem . S ev ed a n e več k o t prožili: to d o k azu je že dejstvo, d a je p rišlo do u p oro v n a jp re j tam , k je r so se T u rk o v le

bali, n a to n a K oroškem , k a m o r so T u rk i v te h d e se tle tjih n e k a jk r a t v e n d a rle prišli, in šele n a z a d n je n a K ra n jsk e m , k i je bilo v 15. sto le tju n ajb o lj izp o stav ljen o n jih o v im ud arcem . P r a v to za p o re d je priča, d a u p o ri niso n a s ta ja li le z a ra d i stiske, ki jo je sicer k m e tu gotovo povzročalo to, d a je g ra šč a k p re la g a l re še v a n je p r v e k rize zem ljiškega gospostva n a k m ečk a ra m e n a , p a vo jsk e in novi davki, m a rv e č d a so m ed n jih o v im i p o m em b n im i g ibali in vzroki tu d i km ečk e te ž n je po n o v ih p rav icah , posebej v alp sk ih k r a jih gotovo tu d i pod v p liv i šv icarsk eg a in tiro lsk eg a zgleda, k je r so dosegli k m e tje vsaj del sv ojih n am er. Z ačetek tu rš k ih n ap a d o v je od 1469 n a p re j učin k o val n a k m e ta n a d v a n ačin a: n ep o sred n o z novo n e v a rn o stjo in z govoricam i, d a so s T u rk i povezani tu d i n e k a te ri (zlasti z deželn im knezom sprti) gospodje, posred n o p a sev eda z d a v k i in d ru g im i b rem en i, ki jih je z a h te v a la o b ra m b a z oper T u rk e in k i so p ritisn ili n a m a h in zelo m očno p ra v k m ečko p reb iv alstv o , k i m u je bilo s te m še n a jm a n j pom agano. Č ep rav je p rizad el tu r š k i v p a d 1469 le D olenjsko in del N o tra n jsk e g a , je pobu d il k m ečk o z b o ro v an je daleč n a zgornjem Štajerskem p ri K n itte lfe ld u , k je r so k m e tje ra z ­ p ra v lja li o o b ra m b i zoper T u rk e. L e ta 1471 si je z g o rn je š ta je rs k a km ečk a zveza h o te la p rid o b iti že p rav ico ra z ­ v e lja v iti sk lep e deželn ih sta n o v o km ečk ih b rem en ih , češ d a k m e tje v d eželnih s ta n o v ih n im a jo sv o jih p red stav n ik o v . N a m e ji m ed leto m a 1477/1478 p a so u sta n o v ili »km ečko zvezo n a zg o rn jem Š ta je rs k e m in v sp o d n ji deželi«, n a m e ­ n je n o po km ečki izjav i »ob ram b i zoper T urke«, že k o t obvezno o rganizacijo za k m e te in podeželsko duhovščino. K m et, k i n e b i h o te l p o sta ti član »zveze«, »naj n e u živa g m a j n e . . . in če m u u g a sn e ogenj, m u d ru g i n e sm ejo d a ti nob en eg a ognja; če se m u ro d i otrok, m u ga d u h o v n ik ne sm e k rstiti; če u m re, g a n e sm e pokopati«. Če ž u p n ik noče v »zvezo«, m u »nočejo d a ja ti d a ro v a n ja in no b en e pravde«. Zveza je določila ceno za m ašo in d ru g a d u h o v n išk a o p ra ­ vila, sk len ila p a je tudi, d a člani n e sm ejo d a ja ti »gospodom n o b en e služnosti in činža (dajatev), nič več, k o t je p o s ta ri šegi in že sto let«, p r a v ta k o p a tu d i »cesarju nočejo d a ja ti nobene n a k la d e n iti m itn in e, ra z e n k a r je od sta re g a in sto

m

let« (F. M ayer, B e iträ g e z u r K u n d e s te ie rm ä rk isc h e r G e­ sch ich tsq u ellen 14, 1877, 118). P r i tem o k v iru sm o se u sta v ili z a ra d i tega, k e r je z n jim povezan tu d i začetek km ečk e u p o rn išk e m isli p ri slo v en sk ih k m e tih n a Koroškem te r n je n e p rv e zam isli o d ru ž b e n ih sp re m e m b a h in posebej o u v e lja v itv i km ečkih p ra v ic ob tem . P r v i tu rš k i nap ad , ki je p rizad el K oroško m e d 25. in 30. se p te m b ro m 1473 — T u rk i so v d rli čez n e z a v a ro v a n o Je z e rsk o in po dolini B ele t e r o plenili širšo okolico C elovca in zlasti P o d ju n o — je d al že n a m e ji m ed le to m a 1473/1474 p o bu d o za n a s ta n e k zveze »vse gm ajn e re v n ih lju d i K oroške«. T a je izja v ila že v za č e tk u fe b ru ­ a r ja 1474 v spom enici s e s ta n k u zasto p niko v k o rošk ih in k ra n js k ih deželnih sta n o v v V olšperku: »Če jih bodo še n a p re j o b re m e n je v a li z a ra d i tu r š k e n e v a rn o s ti z novim i n a ­ k la d a m i, n e d a b i to n e v a rn o s t o d v rn ili od n jih , b i se m o­ r a li s k u ša ti o d šk o d o vati z z a d rž a n je m u r b a rs k e pravde.« K o so T u rk i o k to b ra 1476 vnovič v d rli n a K oroško — to k r a t so p rišli ob S av i po D olini p od K a ra v a n k a m i in skozi n e z a v a ro v a n e soteske K a n a lsk e d oline t e r so m ed 10. in 16. o k to b ro m op len ili ves ju ž n i in sre d n ji d el dežele do Slo v en jeg a G ra d c a — so se »soseske ob sp o d n ji Z ilji in ob D ravi« še m e d v p ad o m vnovič z b ra le v km ečko zvezo in se p r a v tiste g a dne, ko so T u rk i zapuščali deželo (16. X. 1476), p rito žile z b o ro v a n ju d eželnih sta n o v v S p itta lu . Z a­ p is »zahtev« k m ečk e zveze se n i o h ra n il in p r a v ta k o ne » o d g o v o r. . . se sta n k a v S p itta lu « (H. K lein, n. n. m., str. 5). N ek aj o te m p a v e n d a rle p ov e U n re sto v a novica, d a so o stali k m e tje ob Z ilji odtlej do k m ečk eg a u p o ra 1478 z d ru ­ ženi v km ečk i zvezi in d a niso p lačev ali » tedenskega vi­ n a rja « , davščine, k i so jo začeli p o b ira ti za p o tre b e o b ram b e zo p er T u rk e 1475. T ak o je tu d i t a o rg an izacija en a izm ed k o re n in u p o ra, do k a te re g a j e p rišlo p e tn a js t m esecev k a ­ sn e je (prve d n i f e b r u a r ja 1478) v istem p ro s to ru — ob D ra v i n a d B e lja k o m in ob spodnji Z ilji — v zvezi z m e­ n ja v o d a ja te v n a d eželno k n ežjih po sestv ih iz oglejsk ih v d u n a jsk e novčiče, ob čem er so b ile d a ja tv e po k m ečkem m n e n ju n a k riv ič e n n a č in povečane. H ite r razvo j u p o ra — m a rc a so b ila že p u n ta rs k a zb o ro v a n ja v okolici B eljak a, po zn eje p a v Rožu, p r i R ib­

nici ob V rb skem jezeru, H u m p e rk u , B lačah p ri Celovcu, Št. J a k o b u pod C elovcem in v Osojah, zveza p a je segla tu d i v T inje, okolico V elikovca, n a K ra p fe ld in v Laboško dolino — kaže, d a je bilo v p ra š a n je m e n ja v e d e n a rja le povod. P r a v i v zro k u p o ra je bil splošen, zvezan p ač s sp re­ m em b am i, n a k a te re je opozorila k m ečk a zveza že 1474: p o v ečan je k m ečk ih b re m e n z davki, p riz a d e to st po tu rš k i n e v a rn o s ti in v p ad ih . P o d a tk e o n o tra n ji podobi u p o ra pa n a m je o h ra n il le U n re s t v svojem m očno p ristra n s k e m opisu upora. P u n ta rs k o vodstvo, k i ga je se stav ljalo n e k a j km etov, o b rtn ik o v in r u d a r je v iz sred išča u p o ra v široki okolici B eljak a, sicer p a po »dva k m e ta iz v sak ega (deželskega) sodišča, k o lik o r daleč je segla zveza«, je sestavilo »čudne in k riv ič n e a rtik le (člene); ti so b ili p r i te m (tj. p r i zbo­ r o v a n ju v L azah p r i B eljak u , 25. m a ja 1478) zap isan i in so bili p ro ti vsem n jih o v im in d ru g im gospodom, d u h o v skim in posvetnim . P o slali so v dolino Aniže; ta m so k m e tje p o p rej tu d i n a p le tli z v e z o . . . in dobili so p re p is te zveze. T u d i so splošno govorili, d a se hočejo r a v n a ti po n a v a d a h n ezv estih Šv icarjev . T ak šno h u d o b n o n a m e ro so sk riv a li z videzom , d a hočejo n a p r a v iti zvezo le zoper T u r k e . . . ; in niso ho te li ra z k riti sv ojih h u d o b n ih n a m e r in a rtik lo v, d o k le r se n e bi zvezala v sa dežela. T edaj b i p riše l ob svoje življenje, čast in p re m o ž e n je m a rs ik a te ri pobožni gospod, d u h o v sk i in posvetni, k a jti m a rs ik a te ri km et, k rč ­ m a r in rokodelec, k i je p riše l pod svojim gospodom do zvestobe, časti in p rem o žen ja, bi r a d sp ra v il svojega go­ spoda ob živ ljenje, čast in prem oženje. O d vseh, ki so p rišli v zvezo, so vzeli v elik o d e n a rja . S p o četk a je m o ral vsak, k d o r je stopil v zvezo, d a ti 6 den aričev , n a to so je m a li le po d v a d en ariča; v e n d a r j e to p rin eslo velik o d e n a rja . Več k o t e n k r a t so pisali cesarju , n a j bi jim dovolil z v e z o . . . T ako so k m e tje razglasili, d a im ajo pism o od c e s a r j a . . . ; s te m so p r e v a ra li m a rsik a te re g a p re p ro s te g a moža. P o slali so pism o župnikom , n aj o z n a n ja jo n jih o v o zvezo in nap o tijo ljudi, d a p rid e jo v zvezo. K d o r p a n e b i h o te l o zn a n ja ti zveze, te g a hočejo k a z n o v a ti n a telesu in p rem o žen ju in živ ljen ju . P o slali so p ism a tu d i p relato m , plem ičem , m e­ stom, trgom , n aj g red o s svojim i k n jim v z v e z o . . . , češ

d a delajo to le zoper T u rk e , in k m e tje so p o stali ta k o la h ­ kom iselni, ošabni, p onosni in divji, da se sam i niso več poznali. N am en ili so se še več in so ja v n o govorili, da hočejo tistem u , k d o r noče p r iti v njiho v o zvezo, p repo v e­ d a ti cerkve, pokopališča, pogreb, ogenj, vodo in pašo in v se sren jsk o ; tu d i m u n e bo nihče služil ali delal. In n a m n og ih koncih in m a rs ik a te rih m e stih so to sto rili in p re ­ povedali. Več du h ovnikov, k i niso h o te li b iti z njim i, je m o ralo p o b eg niti in niso b ili p re d n jim i v a r n i ž iv lje n ja in im e tja . T udi so im eli n am en , d a si bodo vzeli du h o v sk a in p o sv e tn a sodišča in so m enili, da je z a ra d i v seh sporov tr e ­ b a to žiti p ri v o d ite ljih u p o ra in n ik je r sicer, ne p ri gospodi n e p ri sodnikih, in so sam i govorili, d a hočejo o d p ra v iti sodnike in biriče in v v sa k e m sodišču p o sta v iti za sodnike po štiri km ete. H oteli so p o s ta v lja ti in o d sta v lja ti tu d i žu p ­ n ik e in vso duhovščino, k o t b i jim bilo lju b o in po n jih o v i volji. H oteli so p o sta v iti činž za b o gastv o svoje zveze in nič za gospodo; k a jti m e n ili so, da hočejo p lem stv o potlačiti in duhovščino sam i rav nati.« Po te m sporočilu v U n re sto v i » A v strijsk i kroniki«, ki g a le n e k olik o d o p o ln ju je jo še a k ti ce sa rja F rid e rik a III. in še k a k o dru go pism o iz te g a časa, se to rej kaže zanim iv n o tr a n ji razvoj u po ra. Res se je u p o r začel v zn a m e n ju tip ič n ih za h te v po » stari p rav di« (tj. po s ta ri m e ri k m ečke o brem enitve) ta k o p ri u s ta v lja n ju zoper (v k m e č k ih očeh n ek oristn e) d a v k e k a k o r posebej zoper »krivično« m en jav o d e n a rja ozirom a z n jo zvezano številčno sp re m e m b o višine d e n a rn ih d a ja te v , t e r so si k m e tje p oiskali k o t obliko ob­ ra m b n o »zvezo« zoper tu rš k o n e v a rn o st, n a to p a j e sledil h ite r vzpon k m e č k ih n a č rto v in zahtev. P r i te m so se oprli tu d i n a n a č r te u p o rn ik o v v sosedstvu, k a r obenem zan i­ m ivo p rič u je o n jih o v i ra z g le d a n o sti in o o d m e v a n ju te r povezanosti giban j te v rste. M esec d n i po z ačetk u u p o ra so u p o rn ik i o drek li pokorščino svojim graščakom , p o ld ru g i m esec k a sn e je p a so u s tv a rili enotno up o rn išk o org an iza­ cijo, z vodstvom , k i je povezovalo vsa u p o rn išk a središča v celoto. K m ečk a zveza, k i je z d ru ž e v a la km ete, podeželske o b rtn ik e in ru d a rje , n a šla p a vsaj delen odm ev tu d i p ri m eščanstvu, je h o te la z a m e n ja ti fe v d alno o b last s svojo in je delno u v e lja v ila to svojo n a m e ro že m ed uporom . Z a h te ­

v a la je p ra v ic o do o d lo čan ja o d a v k ih in h o te la p re v z e ti n jih po b ira n je , o d p ra v ile n aj bi se g raščin sk e d a ja tv e , v ro k e zveze p a naj b i prešlo vse sodstvo (vsaj n a d km eti) in p r a v ta k o tu d i dotlej p a tro n sk e p ra v ic e p ri odločanju, k a te r i d u h o v n ik n aj b i b il žu p n ik v k a k i fari. T u d i ta v n a š ih ra z m e ra h n e n a v a d n a z a h te v a im a svoj zgled p ra v gotovo v Švici: v 15. sto le tju je b ila n a m re č ta m precej širo k o u v e lja v lje n a p ra v ic a p odeželskih faran o v , da so sam i iz b ira li iz duhov ščin e sv o jeg a ž u p n ik a in g a po nekod m ogli tu d i o d sta v lja ti. P o leg vsega tega, p a k ažejo dogodki ob tu rš k e m v p a d u in km e č k e m poskusu, d a T u rk o m p r i K oko v em zapro p o t v deželo, d a so k m e tje re s o rg an izirali svojo vojsko in n je n o po v eljstv o (» n ajv išjem u je bilo im e M atjaž«), s k a te ro so se p o stav ili v b r a n T urk om , d a b i se potem , k o »bi rešili deželo p re d T u rk i oni in n e gospod­ j e . . . , p o sta v ili p ro ti v sem gospodom, d u h o v sk im in po ­ sv etn im , in jih po tlačili in pregnali.« S e d e m in trid e se t le t m la jši »slovenski k m ečk i punt« 1515 deli od k o ro šk ega k m ečk eg a u p o ra doba cele gene­ racije. Z ato je to lik o pom em bnejše, d a z ačen jajo u p o rn i­ šk i n a č rti že tam , k je r so k o ro šk i p u n ta r ji 1478 n eh ali. Res je sicer, d a se n a jv e č p rito žb u p o rn ik o v — zlasti c e sa rju M ak sim ilijanu , p ri k a te re m so u p a li n a jti pom oč z a ra d i sp o ro v z deželnim i s ta n o v i g led e c e n tra ln ih u p ra v n ih o r­ g a n o v — n a n a ša n a sam ovoljo p osam eznih zem ljišk ih go­ spodov, o b n a v lja n je tla k e in n a tu r a ln ih d a ja te v , v ečan je s ta r ih in u v a ja n je n o v ih d a ja te v , m a n jša n je podložniških p ra v ic do s re n jsk ih zem ljišč in gozda, n a v p ra š a n je podložn iškeg a lo va in ribolova, s k r a tk a n a vse, čem u r so se u p i­ ra li v im e n u » stare prav de«, po k a te r i je im eno v al g ib a n je tu d i n e m šk i žo ln irski n o v ič a r v pesm i, s k a te ro je sred i ju lija 1515 n a z n a n il zm ago n a d u p o rn ik i p r i Celju. Že ob p r v ih začetk ih n a s ta ja n ja km ečk e zveze p a srečam o tu d i zahtevo, n aj ta p re v z a m e vsaj del ja v n e oblasti v deželi. B lejci in B ohinjci se že m a rc a niso p rito ž e v a li le n a d p re ­ v elik im i davki, m a rv e č so z a h te v a li tu d i so d elo v an je p ri n jih o v e m o d o b ra v a n ju : »nočejo d a ti n o b en eg a (davka) več ra z e n tistega, k i ga bo z a h te v a l in želel od n jih cesar in poslal o te m z a p rto pism o ali odgovor g m ajn i; ta k o so v o ljn i podn ev i in ponoči, z živ lje n je m in im e tje m za to,

k a r bi želel od n jih cesar«. T u d i n a z b o ro v a n ju v K o n jicah konec m a ja so začeli u p o rn ik i n a jp re j s tem : »N ajprej smo m očno in trd o o bteženi z za n a s uničujočo škodo z a ra d i ra z ­ lič n ih davkov, k i sm o jih d a ja li n ekaj le t sem .. . ta k o da so n a s povsem izčrp ali in p rin e sli revščino, in n a n ob en n ačin n e m orem o v e rje ti, d a je ta k o v elik d e n a r p rišel v b la g a jn o v ašeg a V eličanstva . . . , ker nismo videli in slišali pisanja in ukaza vašega Veličanstva in so n a m n a p o v p re k n a la ­ g a li davke.« V K o n jic a h p a so se prito ž e v a li še z a ra d i dveh d ru g ih stv ari, ki n e s p a d a ta več v sta ro p ra v d o k m e ta p ro ti graščini, m a rv e č sta zvezani z novim k m ečk im gospo d ar­ sk im razvojem : »6. Zelo m očno n a s o b re m e n ju je jo n e n a ­ v a d n e m itn in e in sk lad iščn a p ra v a , k i so jih svojčas n a ­ znanili; m ilostno sprem em bo želim o od vašega cesarskega V eličanstva tu d i v tem , da so n a m naložili p ri m n og ih v a se h in n e k a te rih c e rk v a h n e n a v a d n e nove m itnine, ki jih po sta re m n i bilo. — 7. N a ra z n ih k r a jih n a s obtežujejo z n e n a v a d n im i cestam i, k i jih po sta re m nik o li n i bilo in k i b i jih tu d i r a d i naznanili. P ro sim o vaše cesarsko V eli­ čanstvo za m ilostno sprem em bo.« N a K orošk em so se k m e t­ je poleg te g a sklicev ali n e le n a »staro«, m a rv e č tu d i n a »božjo« pravdo, k i sicer n i sk riv a la d ru g a č n ih k o n k re tn ih zahtev, m o rd a p a kaže za sto p n jo d rug ačn o km ečko v ero v svoje pravice. K lju b sk lic e v a n ju n a »staro pravdo« to rej n av e d e n e p rito ž b e kažejo že km ečke te ž n je p o la stn e m de­ ležu p r i ja v n i o b lasti v deželi, to rej vsaj po o m ejitv i g ra ­ ščinske. V te h m e ja h p re h a ja jo podložniki le ta 1515 že od sam eg a z ačetk a v boj p ro ti fe v d a ln i org an izaciji ja v n e oblasti, p ro ti v e lja v i p le m stv a in p ro ti svoji politični b re z ­ p rav n o sti. P r a v v te h sm e re h p a se je končeval ko ro šk i k m ečk i u p o r le ta 1478.

3. SL O V E N SK I K M E Č K I U P O R L E T A 1515 Povodi in prva žarišča upora. — Splošni vzro k slo v en ­ skega k m ečk eg a u p o ra 1515 o m en ja en sam zgodovinopisni vir, zgodovina h a b s b u ršk ih v la d a rje v , k i sta jo n ap isala F u g g e r in B irk en : »Te (km ete v Sloveniji) so že n ek aj le t stisk ali slovenski plem iči in c esarsk i u r a d n ik i z n o vim i in težk im i d a ja tv a m i in jih s tem , k e r so končno m islili, da te g a n e m o rejo več p re n a ša ti, n a g n a li k uporu.« K oroški k ro n is t M egiser (in po n je m tu d i V alvasor) in škofjeloška sodobna la tin sk a pesem , n a s ta la k ra tk o po u p oru , p ra v ita , d a so se k m e tje v zd ig n ili z a ra d i p re v e lik ih d eželn ih d a v ­ k ov (L andsteuer). S k o raj vsi v iri p a o m e n ja jo k o t p ogla­ v itn i sm o te r k m ečk ega p u n ta rs k e g a g ib a n ja »staro p r a v ­ do«, boj p ro ti novim posegom fev dalcev v organizacijo zem ljišk eg a p o sestv a in p r o ti n ov im d a ja tv a m in tlak i, ki so b ili zvezani s te m i posegi. P o te m p rv o tn e m cilju je to g ib a n je p onekod dobilo celo svoje ime, ta k o tu d i v n em šk i žo ln irsk i n o v ič a rsk i p esm i o b itk i p r i Celju, n a tis n je n i sre ­ d i ju lija 1515 n a D u n a ju : geslo » stara p rav d a« je v n jej n a jv e rje tn e je celo p re v z e to po izg u b ljen i slo v en sk i p u n ­ ta rs k i pesm i.1 K m ečko g ib a n je se je sprožilo z a ra d i več k ra je v n ih povodov, k i so p a d li v isti čas. V a lv aso rjev o sporočilo, da so se začeli n e m iri že le ta 1514, p o trju je jo poročila o P o l­ hovem G radcu. G a šp a r L a m b e rg je n a te m gospostvu že dalj časa k ršil sta ro p ra v d o in p odložniki so se s pritožbo p ro ti n jeg o v em u r a v n a n j u 'ž e o b rn ili do cesarja. L a m b e rg 1 B. Grafenauer, Prve slovenske tiskane besede, Naši raz­ gledi 1965, 27. III., str. 130; A. Gspan, Ein Lied wider die slo­ wenischen Bauernrebellen aus dem Jahre 1515, Studia Slovenica Monacensia, München 1969, 18—28.

je poskušal zlom iti odp o r z z ap o rnim i in d ru g im i kaznim i, a b re z uspeha. P o d lo žn ik i so se vzdignili p ro ti n je m u v o d p rt u p o r že le ta 1514 in v istem le tu je p rišlo m ed s tr a n ­ k a m a v K r a n ju do p o g ajan j za m edsebojno po ravnavo. R azsodba ob k o n cu te h p o g a ja n j p a p o lh o g ra jsk ih podlož­ n ik o v n i zadovoljila. V n ep o sred n em sosedstvu je n araščalo n ezadovoljstvo tu d i n a loškem gospostvu, čep rav še ni p r i­ šlo do up o ra. Z a p o ra trg o v in e z a ra d i te d a n je v o jn e z B en e­ čani je loške podložnike zelo h u d o prizadela, saj je bilo n jih o v o trg o v a n je p ra v v v e lik i m e ri u sm e rje n o v Italijo. Z a ra d i škode ob p o tre su 1511, k i je m a rs ik je po K ra n jsk e m p riz a d e la g raščin sk a poslopja, so m o ra li podložniki s tlako p o p ra v lja ti loški g rad. H k ra ti p a se je p ra v v le tih p re d u p o ro m u v e lja v lja lo p la č e v a n je d e n a rn ih d a ja te v v goldi­ n a r jih in k r a jc a r jih (nam esto v sta rih fu n tih in pfenigih); ta z a m e n ja v a je b ila izv ed en a tako, da je p lačn ik e nekoliko oškodovala. D rugo žarišče km ečk e u p o rn o sti je bilo kočevsko go­ spostvo, d eželn o kn ežja gospoščina, p o d eljen a v zastavo. L e­ t a 1507 si jo je p rid o b il J u r ij T h u rn , k i je bil h k r a ti zem ­ ljišk i gospod v K ršk em , S v ib n em in v freisin šk em K lev ev žu. D a je b il T h u rn za svoj žep k aj gospodaren, toliko slabši p a za svoje podložnike, n a m d o k azu je p r a v za ko­ čevsko gospostvo sporočilo, d a se je v d v a jse tih le tih po n jeg o v em n a sto p u v re d n o st p osestva za g ra šč a k a podvojila. To je d oba p re d v e lik im ra z v re d n o te n je m d e n a rja v 16. sto letju , zato si je to sp rem em b o m ogoče ra z la g a ti le z zvišanim i d a ja tv a m i. Z višane so bile sk o raj izključno za T h u m o v e g a gospodovanja, k a jti le ta 1524 se je mož T h u rn ove h č e re in n jeg o v n a sle d n ik zavezal, d a se bo d ržal u s ta lje n ih s ta rih d a ja te v , k i so v veljavi. G otovo je ta k še n razvoj g raščak o v ih za h te v z b u ja l n a p e to sti m ed T h u rn o m in njeg ov im i podložniki. T e n a p e to sti p a so podžigali še spori m e d p lem stvom sam im . Ze le ta 1510 so k r a n js k i deželni zasto p n ik i n a a u g sb u ršk e m se sta n k u deželn ih sta n o v sk ih odborov m ed d ru g im i p rito žb am i predložili tu d i š tiri p ro ti T h u rn u : 1. O d k a r je m e stn i gospod v K rškem , sili km ete, k i tovo­ rijo žito ali sol n a trg , d a m o ra jo »proti s ta rim nav adam « p la č a ti dvojno m itn in o , n a p o ti tj a in nazaj — n e glede n a

to, ali so b lago p ro d a li ali ne. 2. K lev ev žu so se p rid ru ž ili Ogri, ko so im eli (za M atije K o rv in a m ed 1480 in 1490) za­ sedeno to ozemlje, v e lik del deželskega sodišča, k i je sp a ­ dalo p re j pod p o d rti g ra d Š ta te n b e rg , cesarsko posest, ki jo im a v z astav i Ja n e z Č rn om aljsk i. T a si je že poprej poskusil sp et p rid o b iti to področje. P ro sil je M a k sim ilija­ na, n aj b i im eno v al kom isijo, ki b i p re isk a la ta spor. T oda T h u rn je p ri c e sa rju dosegel, d a p ro šn ji n i ustreg el. Č rn o­ m a ljsk i vnovič o p o zarja cesarja, d a se u te g n e zgoditi, da bo ozem lje, ki ga »nasilno u p ra v lja « T h u rn , ta k o za tra jn o p rešlo v freisin šk o last. S ev ed a n i izključeno, d a je v ozad­ ju te p rito ž b e te ž n ja Č rn o m ajskeg a, d a si p rid o b i n a škodo F re isin g a klev evšk o gospoščino za svojo družino, k a r se je povsem jasno pokazalo p ozneje v 16. sto letju. 3. K očevski p odložniki so im eli p o s ta r i n a v a d i p ra v ic o do p ro ste n a ­ b a v e lesa v gozdovih za sv o je potrebe. O d k a r p a im a K o­ čevje v za sta v i T h u rn , jim te g a n e dovoljuje, m a rv eč zah ­ te v a za to k o rist po seb ne dajatv e, sicer jih kaznu je. »To je novost in p ro ti s ta ri pravici«. 4. D eželni stan o v i zvesto so d elu jejo p r i p la č e v a n ju davkov. T h u rn p a jih n e p laču je od sv o jih podložnikov in tu d i n e dovoli, d a b i jih p lačev ala d u h o v ščin a v K očevju. T u d i ob vpo klicu deželne bram b e, k i je b il v te j v o jn i (p ro ti B enečanom ) v e č k ra t p o treben , n e dovoli podložnikom sv ojih štirih gospoščin, d a b i se m u odzvali. T u d i jim n e dovoli im e ti p rip ra v lje n ih dolžnih živil in o tro ž ja v ta n am en . N e m e n i se za deželno p rav o in se n e odziva v a b ilu d eželn eg a (plem iškega) sodišča. Z a ­ ra d i te g a pro sijo sta n o v i cesarja, n aj p risili T h u r n a k e n a ­ k im brem en o m , k a k rš n a m o ra jo n o siti vsi drugi, in k p la ­ čilu zaostalih davkov. Če cesar te m u n e bi h o tel ustreči, groze stanovi, d a b i m u u te g n ili tu d i oni o d povedati po­ korščino in bi m ogel n a s ta ti u p o r vse dežele. T e š tiri p rito ž b e kažejo, d a so se k r a n js k i deželni s ta ­ n ovi p r a v n ep o sred n o m ešali v T h u rn o v e sp ore s podlož­ niki, saj nosijo n a d v eh m e stih jasno sled k m ečk ih p r i­ tožb, sk lic e v a n je n a sta ro p rav d o . T a spor, k i je šel ta k o daleč, d a se j e plem ič p o teg o v al za p odložnika in zoper plem iča, j e im el gotovo širše ozadje. Ja n e z Č rn o m aljsk i je bil iz rodbine, ki je p re d zasedbo K levevža po O grih dolgo v rs to le t u p r a v lja la to freisin šk o posest. Že to je v pliv alo

n a ra z m e rje m ed Č rn o m a ljsk im in T h urn o m , ki si je K levevž p rid o b il po koncu ogrske oblasti. Še bolj se je to ra z m e rje zaostrilo spričo sp o ra za šta te n b e ršk o področje, ki je om enjeno v a u g sb u ršk ih prito žb ah . Č rn o m a ljsk i p a je im el m ed k ra n js k im i deželnim i stan o v i ugledno m esto, saj je b il 24. a v g u sta 1515 k o t p rv i iz b ra n m ed član e kom isije, ki je im ela sk rb eti, da b i se k m ečk i u p o r n e ponovil. M a ksim ilijan je sicer v A u g sb u rg u obljubil, d a bo vsem p rito ž b a m u streg el. V resn ici je izdal poseben p a te n t o obveznem p la č e v a n ju d eželnega d a v k a in je p ooblastil d e­ želo, d a sm e v sa k e g a n e p o k o rn e ž a p risiliti k p lačevanju. A vse do z ačetk a k m ečk eg a u p o ra zad ev a s T h u m o m le n i b ila u re je n a . P a tu d i T h u rn o v a sam o v olja se ni z m a n j­ šala. N a s e sta n k u d eželnih sta n o v n epo sredn o p re d začet­ k om u p o ra 24. ja n u a r ja 1515 v L ju b lja n i se je cesarski m it­ n ič a r M. P r e in p e rg e r iz K ostela ob K olpi p rito žil z arad i n e d a v n e g a T h u rn o v e g a n asilja. N e k a te rim T h u rn o v im p od­ ložnikom , k i so h o te li p re tih o ta p iti m im o te m itn ic e sedem to vo ro v soli, je m itn ič a r zap len il sol in konje. N a P re in p e rg e rje v o opozorilo T h u rn u , naj n jeg o vi p odložniki p la č u ­ je jo m itnino, te r n a sporočilo o te m dogodku p a je k o­ čevski gospod odgovoril tako, d a je zoper m itn ič a rja poslal svojega o sk rb n ik a z g ra šč in e F rid rih š ta jn , G re g o rja S te ržena. T a je z b ra l p r i O silnici 400 do 500 podložnikov te r u d a ril p ro ti K ostelu, P re in p e rg e r p a se je m o ra l p re d silo u m a k n iti n a H rvaško . P ro sil je sta n o v e za zaščito, k e r se še vedno n i č u til v a rn e g a p re d T h u rno m , ki je koval nove n a k le p e p ro ti n je m u in K ostelčanom . S tan o v i so izročili to prito žbo svojim zastopnikom , ki so šli n a se sta n e k zasto p n ik o v n o tra n je a v s trijs k ih deželnih stan o v v G radec (2. fe b ru a rja ). V p ro šn jah , k i so jih p re d ­ ložili n a tem se sta n k u ce sa rje v im zasto p n ik om h k r a ti s sk u p n im odgovorom g lede ce sa rje v ih predlog o v še p re d ­ sta v n ik i posam eznih dežel, p a so K ra n jc i dodali P re in p e rg e rje v i tu d i še d ru g e p rito žb e zo p er T h u rn a . Z op et se p r i­ tožujejo zoper tiste zem ljišk e gospode, k i nočejo sodelovati p r i p la č e v a n ju d eželnega davka. Pooblastila, p o d eljen a od cesarja, se dežela n i u p a la u p o ra b iti z a ra d i n e m irn ih ča­ sov. Z ato se vnovič o b račajo do ce sa rja s prošnjo, n aj od­ p r a v i to n epokorščino in n e v a rn o st za še večje n e re d e s

p ra v n im i in d ru g im i sredstvi. Ves ta u v o d m e ri sam o n a T h u rn a . O n n a m re č n i »dovolil pom oči in u deležbe n e od sv o jih la stn ih im e n jsk ih d o hodkov n e od duhovščine, ki je n a n je g o v ih gospostvih K rško, K očevje in K levevž«, »zato p a n i nič m an j p o b iral d a v e k zase od im e n o v an ih m est, trg o v, gospostev, d uh o v n ik o v in cerkva«. P a tu d i n e k a te ri člani d eželnih stan o v sam i so skusili n a svoji koži, k ako m alo se je m en il T h u rn za oblasti, p r a ­ vico in ce sa rje v e zapovedi. T ak o je n p r. oropal t r i vasi sa m o sta n a P le te rje . O d p eljal je živino in prem ično prem o­ ž en je vaščanov, podložnike p reselil n a O grsko, tiste, k i so se n a silju u p irali, p a zaprl. S p o ri s fev dalci se tu m ešajo s spori s podložniki. Izžem an je podložnikov je prišlo ta k o daleč, da jih je T h u rn p ro d a ja l k o t živino o grsk im ali h r v a ­ škim velikašem , ki so jim T u rk i opustošili n jih o vo z em lji­ šče. N a p odobne p o sto p ke k ra n jsk e g a p le m stv a bomo n a ­ le te li tu d i še m ed sam im k m ečk im uporom . Spričo vseg a te g a je precej članov d eželnih sta n o v g ro ­ zilo, d a se tu d i oni n e bodo več ud eleževali p la č e v a n ja de­ ž elnih davkov, m a rv e č bodo n a jp re j sam i n au čili n e p o k o rn eža ubogati. V p rv o tn e m k o n cep tu te h p rito ž b so bili s ta ­ n o v i celo še ostrejši: z a h te v a li so n a ra v n o st, n aj cesar T h u r n a n a u č i reda, a li p a n aj bo dovoljeno v sak o m ur, da si sm e sam p ro ti n je m u p ris k rb e ti svojo pravico. O dgovora n a to p rito žb o n e poznam o. P a č p a so zastop­ n ik i k r a n js k ih d eželnih sta n o v še d eset le t p o zneje (1525 n a se sta n k u v A u gsburgu) trd ili, d a je sprožil u p o r le ta 1515 vicedom , k e r je grozil, d a bo p rosil v la d a r ja za ko m i­ sijo, k i n aj bi zaslišala k m e te in zem ljiške gospode glede n jih o v ih pritožb. U p o r se je p rič e l p r a v n a K očevskem s T h u rn o v im in S teržen o v im um orom . S te m se sk le n e krog: m ed p o m em bn e n ep o sre d n e povode za k m ečk i u p o r le ta 1515 sp ad a T h u m o v a sam opašnost. T h u rn je bil sam ovoljen gospodar. Ž e k m a lu po svojem n a sto p u v K ršk e m in K o čev ju je začel u v a ja ti n ove in zvišev ati s ta re d a ja tv e . To je zbudilo n ezadovoljstvo m ed podložniki, ki so se začeli že p re d leto m 1510 p rito ž e v a ti deželn im stanovom . V eliko n ejev o ljo so povzročali izred ni davki, k i jih j e m o ra la K ra n js k a p re d slovenskim k m eč­ k im u p o ro m precej plačevati. N ejev o lja je bila tolik o več-

ja, ko so k m e tje od deželn ih sta n o v zagotovo zvedeli, da T h u rn p o b ira d a v k e zase in n e za cesarja. T h u rn pa se je sp rl tu d i s plem iči v rstn ik i. Ti so začeli k m e te p o d p ira ti p ri n jih o v ih p rito žb ah . S e bolj je zrasel podložniški pogum , k e r so T h u rn o v o k riv ič n o st p riz n a li deželni sta n o v i in sam vicedom , n e m a ra p a tu d i z a ra d i n a č e la sam opom oči, ki so jo grozili stan o v i u p o ra b iti zoper T h u rn a . V se to je ob splošnem u p o rn išk e m ra zp o lo žen ju m e d k m e ti v začetku 16. s to le tja z la h k a pognalo podložnike n a K očevskem v o d p rt u p o rn išk i boj, k i p a je seveda h itro daleč p re ra se l to, k a r so si želeli T h u rn o v i n a sp ro tn ik i v deželnih stanovih. T re tje sam ostojno žarišče u p o rn išk eg a razpoloženja je bilo m ed L ju b lja n o in V rhniko. M a k sim ilijan je le ta 1501 dovolil lju b lja n s k e m u m e stu p o sta v iti n a p rim e rn e m k r a ju n o v m lin. P o sta v ili so g a — n a jk a sn e je do le ta 1514 — n a d m estom ob L ju b lja n ic i. J e z p a je z a ra d i m a jh n e g a v od­ n e g a p adca te re k e povzročal n a B a rju v elik e povodnji. P o o stri p ritožbi, k i jo je izročila sk u p in a 300 k m eto v d e ­ želnem u u p ra v ite lju in vicedom u, je povodenj opustošila o k ro g 700 k m etij, po p rito žb i p rio rja k a rtu z ija n sk e g a sam o­ s ta n a B is tra p a je trp e lo p re c e jšn jo škodo tu d i sam o stan ­ sko zem ljišče. P rid e lk i n a p o p la v lje n e m zem ljišču so bili uničeni. P riz a d e ti k m e tje in sam o stan so zahtev ali, naj se n ovi jez o d stra n i ali prelo ži n a d ru g o mesto. Zelo sv o je v rstn i v zro k i so vsaj že od 1513 n a p re j p ro ­ žili u p o rn ištv o m ed Tolm inci v n aj starejšem , doslej n e z n a ­ n e m to lm insk em u p o ru (ki ga je la n i o d k rila in p o o d k ri­ tih v irih o b d elala M a rija Verbič). T olm insko je p rišlo 1420 p od b eneško o b last in ostalo pod n jo do d ru g e g a le ta M a­ k sim ilijan o v e v o jn e z B en etk am i, ko so s e p te m b ra 1509 zasedle deželico cesa rje v e čete. V c e rk v e n e m pogledu je bilo p o d re je n o č ed ajsk em u k a p itlju , k i je im el tu d i n ek aj zem ljiškogosposkih p ra v ic n a d njim . P o k ra jin a je b ila tu di g o spodarsko n a v e z a n a n a F u rla n ijo , še celo o d k a r je okrog 1490 začel z delom r u d n ik ž iv o sre b m e r u d e v Id riji. Živi­ n o re jsk a p o k ra jin a n i m ogla živeti b re z dovolj živ ah n eg a k m ečk ega trg o v a n ja z ra v n in o (p o treb a po soli in žitu, iz­ voz živine in živ in o re jsk ih izdelkov, zlasti sira). F e v d a ln a o rg an izacija je b ila v g o rsk ih d o lin a h — še posebej z arad i v ečje slabosti z em ljišk ega gospostva v zah o d nem ro m a n ­

sk em so sedstvu — oh la p n e jša k o t v v zho d n ih in se v e rn ih h a b sb u rš k ih d e d n ih deželah, saj so se n a T olm inskem o h ra ­ n ile vse do te g a časa o b ču tn e ž u p a n sk e p ra v ic e tu d i v v a ­ škem sodstvu. Zdaj p a se je n a m a h vse sprem enilo. D e­ želica je bila po vsem v idezu začasno p rislo n je n a h K r a n j­ ski, n a čelo z em ljišk eg a gospostva p a je bil p o sta v lje n J o h a n n N eu h auser, v a je n zem ljiškogosposkega sistem a v d e d n ih a v strijs k ih deželah. Do le ta 1516 je poleg te g a t r a ­ ja la še v o jn a z B e n e tk a m i in j e b ila z a ra d i n je p rep o v ed an a vsa trg o v in a z B en etk am i, p a tu d i p o to v a n je n a beneško o zem lje (torej tu d i v Č edad k o t c erk v en o središče, p a tu d i v T olm incem p rilju b lje n e ro m a rsk e k ra je , n p r. n a S taro goro p ri Čedadu) in celo v sa k stik z B enečani, k i so p rišli n a T olm insko (pač tu d i z ro m a n sk im i plem iči, k i so tu p re d sta v lja li čed ajsk e zem ljiškogosposke koristi). N ajte ž je j e T olm ince zadel pač konec s ta r ih g o sp o darsk ih zvez in so si sk u ša li p o m ag ati s tih o tapstvo m , a če so jih p ri te m do­ bili, so jih zadele zelo h u d e globe. N e u h a u se r je u v a ja l n o v a b re m e n a v svojo k o ris t in d a v e k za deželo, p recej si­ ste m a tič n o je p a sk u šal p r a v iti ob v eljavo tu d i ž u p a n sk a sodišča in p re v z e m a ti n jih o v e pra v ic e neposredno po svo­ je m p a trim o n ia ln e m (zem ljiškogosposkem ) sodniku. T udi sk lic e v a n je podložnikov n a odločbe ž u p a n sk ih sodišč je sk u šal z a tre ti z v e lik im i d e n a rn im i kaznim i. K ončno je le ta 1511 poškodoval p o tre s —• k o t d ru g e g ra d o v e v slo­ v e n sk ih d eželah ■— precej močno tu d i to lm in sk i g ra d K oz­ lov rob, ta k o d a so g a m o ra li k m e tje vsaj za silo p o p ra v iti z izred n o tlako. V ojno s ta n je j e p a povzročalo po te d a n je m ob ičaju z n a tn o škodo tu d i ob v sa k o k ra tn e m p rih o d u vojske skozi deželo. Z a ra d i vsega teg a se je m e d T olm inci že 1513 razvilo široko u p o rn išk o g ib an je, k i ga N e u h a u se r ni mogel z a tre ti in so te k la le ta 1514 v K r a n ju p o g a ja n ja tu d i z za­ sto p n ik i to lm in sk ih p u n ta rje v . Č e p ra v je bila e n a izm ed k o re n in slovenskega k m ečk ega u p o ra 1515 očitno tu d i n a T olm inskem , p a je v e n d a r zanim ivo, d a se tu d i T olm inci (podobno k o t K očevarji) niso p rid ru ž ili širo k em u o d p rte ­ m u u p o ru od m a ja do ju lija 1515, m a rv e č le p rip ra v a m n an j. T u d i n a G o renjskem , v R ad ov ljišk em kotu, se je razv il u p o r iz čisto k ra je v n ih spo rov z b le jsk im gospostvom in

z a ra d i sporov o podeželski trg o v in i m ed ra d o v ljišk im i m e­ ščani in okoličani. V e n d a r n i izključeno, da je tu d i za­ o s trite v te h sporov p ov ezan a že z dogodki n a K očevskem in pod širšim v p liv o m n a sta ja jo č e g a p o v ezo v anja k m eto v v širšo km ečko zvezo. O dogodkih v R ad o v ljišk em kotu n a m re č poroča p r v a k m ečk a p rito ž b a šele 29. m a rc a 1515. V znamenju kmečke zveze. — Od ko rošk e do h rv a šk e m e je je torej n a K ra n jsk e m p o m alem v re lo že od le ta 1514 in še od prej. Izre d e n n a ra v n i p o ja v — 10. f e b ru a rja 1515 so se v id ela (v sekako r z a ra d i h u d e g a m ra z a — k o t v z ačetk u 1929) tr i sonca v m a v rič n ih krogih, n e k a te ri pa so »videli« ob soncih še d v e vojski, k i sta se b o jev ali m ed seboj n a n eb u — in v z n e m irljiv e nap o ved i astrologov so podložnike še bolj razb u rile. Saj je b il ta čas za prazno ­ v e r je zelo dovzeten. K m ečk a zveza, ki so b ili n je n i začetki že p o stav ljen i, se je začela n ag lo širiti, v e n d a r sp rv a še n i p rišlo do n a siln ih d ejan j. S ta n o v i so sicer n e v a rn o st spo­ znali, v e n d a r so upali, d a bodo k m e te zlepa pom irili. Če sodim o po n av o dilu , k i so ga dobili zasto p n ik i k ra n js k ih d eželnih stan o v za se sta n e k n o tra n je a v s trijs k ih stan o v sk ih zastop n ik o v v B ru c k u ob M u ri (24. fe b ru a rja ), so stanovi še v edn o upali, d a bo m ogoče s ce sa rje v im p o sred o v an jem km ečko g ib a n je u m iriti, p re d e n bo iz b ru h n il p ra v i upor. K m ečko g ib a n je p a se je dotlej že preveč razraslo, da b i g a bilo še m ogoče zajeziti s sam im p o m irjev an jem . V z ačetku le ta (vsaj v p r v i polovici m arca) so kočevski p u n ta r ji ob n e k e m svojem z b o ro v a n ju p re se n e tili T h u rn a in g a u strelili. O benem so u b ili tu d i o sk rb n ik a S teržena. B ili so to p odložniki iz d v e h kočevskih vasi. D ejstvo, da p ozneje v u p o ru n e vem o p ra v nič več o posebni udeležbi K očevcev, kaže sicer, da je im elo n jihovo g ib a n je še vedno izrazito lokalen, n a m e je zem ljiškega gospostva nav ezan značaj. P o m en te g a d ogodka p a je bil v e n d a r vse p rej k o t lokalen. P r a v T h u rn o v konec je n a m re č spodbudil up o rn išk o gibanje, k i je že p re j v re lo v ra z n ih d elih dežele. Začelo se je h itro povezovati v veliko, sk u p n o km ečko zvezo. V zdig­ n ili so se k m e tje v G am b erk u, ki jih že »nekaj le t niso m ogli s p ra v iti k pokorščini«. P o lh o g ra jsk i podložniki so se oboroženi z b ra li n a shod, k je r so p rise g a li n a sulico, da

n e bodo p lačev ali več no b eneg a d av k a, n iti se p o k orili zem ­ ljišk e m u gospodu. P o sho d u je m nožica p risilila tiste, ki podložniške p riseg e niso odobravali, k v sto p u v km ečko zvezo z grožnjo, da jih bodo sicer oropali. K o čev arjem so se p rid ru ž ili tu d i rib n išk i km etje. P r i ra z š irja n ju km ečk e zveze so to rej u p o rn ik i — podobno k o t n a K oroškem 1478 — vsaj d elno u p o ra b lja li tu d i prisilo. V e n d a r n i res, d a bi b ili obesili T ru b a rje v e g a očeta, če p ra v se u p o ra p re jk o n e re s n i udeležil. P r a v ta k o n a jp o z n e je do sre d e m a rc a so se povezali v km ečko zvezo tu d i g o re n jsk i k m etje. N a sta n e k te zveze o p isu jejo b o h in jsk i in b le jsk i podložniki v p rito ž b a h b rik sen šk em u škofu tak o le: R a d o v ljiški m eščani so t r i k r a t za­ p o red p rep o v ed ali n a k m e tih trg o v a ti — k rš ite lje m te p re ­ p o v edi so zagrozili s k a z n ijo p e tih m a rk — in o p ra v lja ti ro k o d elsk o in g o stiln ičarsk o obrt. K e r to ni pom agalo, so razpo slali po okolici oborožene skupine, d a so ro p a le p ri po­ d eželsk ih o b rtn ik ih in po gostilnah. K m e tje so sklenili, da se bodo zoper ta n asto p b ra n ili z orožjem . U stan o v ili so p re d 16. m a rcem km ečko zvezo, k i je h o te la b iti podložna c e sa rju in se r a v n a ti po s ta r i p ravd i. N je n i člani n aj bi p la č e v a li le tis te davke, k i b i bili v sk la d u s s ta ro p ravd o . P odložnikom n a ozem lju ra d o v ljišk e g a deželskega sodišča so se p rid ru ž ili do 19. m a rc a še p odložniki k ra n jsk e g a , k am n išk eg a, b lejsk eg a in p o lh o g ra jsk e g a sodišča in »veliko d ru g ih sodišč k ra n js k e dežele in n ek aj župnij in vasi«, v seg a okrog 20.000 podložnikov, »dobrih, pobožnih ljudi«. Iz p rošenj jesen išk e in n a k e lsk e soseske — re s sicer n e za­ služijo vse vere, k e r so n a sta le šele po u p o rn išk e m porazu in z n am enom , d a b i se prosilci osvobodili d e n a rn ih k azni za so delo v anje v u p o ru — p a se kaže, d a so- tu d i tu k m ete p risilili k v sto p u v km ečko zvezo, če niso šli sam i vanjo. V središču k m ečke o rg an izacije n a G o re n jsk e m je sta l ra d o v ljišk i k m e t K la n d e r. G ib a n ju je sk u šal d a ti n ek ak šn o v e rsk o ozadje (izraženo tu d i v im e n o v a n ju p u n ta r je v za »pobožne« ljudi). P ra v il je km etom , k i so p rih a ja li k n je m u iz g o re n jsk ih in k o ro šk ih k ra je v , d a govori s S v etim D u ­ hom , t e r se je im el za svetega. N a k m ečk ih z b o ro v a n jih je b la g o sla v lja l k riže in podobe n a v isok ih drogovih, ki so u p o rn ik i n a n je p riseg ali te r jih im eli za svoje b o jn e za­

stave. K la n d ru ob s tr a n i je s ta l » krofasti krojač« iz R a­ dovljice, n a jb rž e d en izm ed p odeželskih o b rtn ik o v, n e m a ra p a tu d i C ucuk; ti t r i je se n a m re č po koncu u p o ra sk u paj n a šte v a jo m ed u je tim i v o d itelji k ra n js k ih u p o rn ih km etov. N aglica, s k a te ro se je š irila km ečk a zveza, je p re ­ s tra š ila tu d i p re v id n e m eščan e k ra n jsk e g a m esta. V K ra n ju je n a m re č sto r u d a r je v že od p re jš n je g a le ta p o p ra v lja lo m e stn e u trd b e . Sedaj so se m eščani zbali, d a se n e bi h k r a ti z m e stn im i n ezadovoljneži p rid ru ž ili u p o rn im k m e ­ tom, zato so jih h itr o poslali domov. K lju b u sp e h u n a K očevskem p ro ti T h u rn u in k lju b n a g le m u š irje n ju km ečk e u p o rn išk e o rg an izacije se za zdaj n i zgodilo nob en o novo n asiln o d ejan je. V sek ak o r p a je p r a v u p o rn išk i uspeh, ko so s T h u rn o m in S te rž e n o m od­ s tra n ili enega izm ed n a jb o lj oso v ražen ih g raščak o v v deže­ li in n jeg o v eg a pom očnika, razg ib al tiho, m račn o nezado­ v o ljno st z ra z m e ra m i in sprožil v ed n o u rn e jš i razvoj k m eč­ k e zveze in p r ip r a v za o d k rit upor. B ohinjci in B lejci so p risto p ili h k m ečk i zvezi v d ru g i polovici m arca. B ohinjci so sicer že sred i m a rc a sestavili pritožbo, n aslo v ljen o n a cesarja, v e n d a r so se v n jej še v ed n o izrecno ločili od u p o rn ik o v : »N jegovo cesarsko ve­ ličan stv o naj tu d i ve, d a n a m zveza n i nič, a m p a k d a se sam i čisto ponižno p rito ž u je m o o stv areh , k i so tu zapisane, in se hočem o b r a n iti še m n o g ih d ru g ih stv ari, k i tu niso o m e n je n e ali zapisane, k e r bi ra d i živeli.« D va te d n a k a ­ s n e je p a so istočasno z B lejci (29. m arca) p isali pritožbo svo jem u z em ljišk em u gospodu, b rik se n šk e m u škofu. Oboji p rip o v e d u je jo že v u v o d u sv ojih pritožb, d a so p risto p ili h km ečki zvezi. B ohinjci p ra v ijo sam i, d a so se p rid ru ž ili zvezi šele potem , ko so zvedeli za n je n ra z m a h n a G o re n j­ skem . P onosno izjav ljajo, d a so tu d i oni »celi m ožje; po­ k o riti se hočejo le N jego v em u v elič a n stv u in s ta r i prav d i, k i je b ila v v e lja v i v času F r id e rik a b lag eg a spom ina«. N a B led u je vodil u p o rn ik e k m e t Tomaž, ki je b il v tesn ejšem s tik u s K rišto fo m K rey go m ; K rišto f je b il sin p re jšn je g a b le jsk e g a u p ra v ite lja t e r b i bil r a d dobil sam nam esto svojega očim a v ro k e u p ra v o b le jsk e g a gospostva. T ako je to re j u po rn išk o g ib a n je tu d i tu pospeševal sp o r m e d zem ­ ljišk im i gospodi.

B o h in jsk i in b le jsk i podložniki so se p rito žev ali tu d i z a ra d i iz re d n ih dav k o v : trd ili so, d a je sam o od začetka v o jn e p ro ti B enečanom (tj. po 1508) p la č a la v B o h in ju v sa ­ k a k m e tija že po 14, n a B led u p a cela k m e tija celo po 20 in polovična k m e tija po 10 g o ld in a rje v izred n eg a davk a. Z a to »nočejo d a ti n o b e n e g a (davka) več ra z e n tistega, ki g a bo z a h te v a l in želel od n jih cesar in poslal o te m z a p rto pism o ali odgovor g m ajn i; ta k o so v o ljn i p o d n ev i in po­ noči, z živ lje n je m in im e tje m za to, k a r bi želel od n jih cesar«. P rito ž e v a li so se p ro ti u p ra v ite lju gospostva, k i si p ris v a ja k m e č k a in s re n js k a zem ljišča, p o v eču je tlako, viša s ta re d a ja tv e in u v a ja n o v e te r k r a ti podložnikom p ra v ic e do lov a in ribolova, k i so jim šle po s ta rih n a v a d a h . P o ­ sebej B lejci so se p rito ž e v a li še z a ra d i h u d e g a n e re d a v sodstvu, k e r je u p ra v ite lj ob sm rti g o sp o d arja n a k m e tiji n a sle d n ik u odvzel p ra v ic o do » k up n eg a p rav a« in z a ra d i d o m n e v n ih k riv ic p r i m e n ja v i d e n a rja . P rito ž b e slone iz­ k lju č n o n a » stari pravdi«, k i je b ila — po k m ečk em pojm o­ v a n ju — k rš e n a v k o n k re tn ih , posebej n a v e d e n ih p rim e rih . Ž e tu se k ažejo k o t zn ačilna poteza začetkov slo v en­ skega k m ečk eg a u p o ra z a h te v e g o spodarskega zn ačaja, o m ejen e n a »staro p ravdo« po k m ečkem p o jm o v anju. Z a ­ četn o izhodišče slovenskega k m ečkeg a u p o ra in u p o rn išk ih z a h te v se to rej precej ra z lik u je od za h te v n em šk ih k m eto v ob začetk u n em šk e km ečk e v o jsk e le ta 1525. T a m je n a m ­ reč km ečko g ib a n je že v eliko bolj dozorelo p re d začetkom up o ra, in sicer pod v p liv o m večletn ega socialnega v re n ja , k i se je izražalo v različn ih sm e re h reform acije. Z a ra d i tega so ted aj u p o rn ik i že v sv o jih » d v a n a jstih členih« poleg go­ sp o d a rsk ih zah tev p o sta v lja li tu d i ta k šn e po novem d ru ž ­ b e n e m re d u in za h te v e v ersk e g a značaja, k a te rih izpolnitev n aj b i zagotovila n o v em u d ru ž b e n e m u re d u v a rstv o v e re in cerkve. V e n d a r sta tu d i d v e m ed začetn im i z a h te v a m i sloven­ sk ih k m e to v le ta 1515 že segli p r e k ok v iro v »stare prav de«: zah tev a, n aj odloča o n o v ih iz re d n ih d a v k ih v cesarjevo k o ris t n e p osred n o k m ečk o p red stav n ištv o , in p a poziv k m ečk e zveze d ru g im stan o vo m — ta k o duhovščini, zlasti nižji, in m esto m — n a j se p rid ru ž ijo km etom . T oda že ti d v e z a h te v i sta bližji k o n čn im n a č rto m k o ro ških u p o rn ik o v

1478 k a k o r n jeg o v em u začetku, saj je značilno, da slovenski k m e tje le ta 1515 n ik d a r niso v a b ili k so d elov an ju s k m eč­ ko zvezo tu d i fev d alcev v celoti. K a k o r k ra n js k i m eščani se je zbal k m ečk eg a g ib a n ja tu d i freisin šk i škof Filip. N aročil je o sk rb n ik u in k a šč a rju n a loškem gospostvu, n aj si poleg b iričev in oboroženih jezdecev, ki so b ili n av a d n o n a gospostvu, p ris k rb ita še v ečje število pešcev in k o n jen ik o v te r naj sk riv a j, da n e bi p u n ta r ji opazili, p rip ra v ijo loški g ra d za ob ram b o p re d n ap ad o m . Res je bilo z b ra n ih sto pešcev in š e stn a jst k onje­ nikov, k i jih je v zd ržev al gospod p e t m esecev do konca u p o ra in z n jim i »tako sp re tn o ra v n a l, d a k m e tje niso mogli izvesti svojih zaželenih n am e n o v zlasti n e p ro ti L ju b lja n i in duhovščini«. H k r a ti je s 36 jezdeci sodeloval tu d i p ri d eželni vojski, k i je p ozneje n a sto p ila p ro ti upornikom . N aglo š irje n je u p o rn išk e g a g ib a n ja je v z nem irilo tu d i deželne stanove. Ze okrog 5. m a rc a so odšli n jih o v i zastop­ n ik i n a sestan ek zasto pn ik o v n o tra n je a v s trijs k ih deželnih stanov, k i je b il sk lican v B ru c k u ob M uri k o t p r ip ra v a za g e n e ra ln i d u n a jsk i sestanek, n a d a lje v a l p a se je v M ürzzusch lag u ob M u rici in v W ien er N eu stadtu. Po n ek aj m e­ secev poznejšem sporočilu š ta je rsk ih d eželnih sta n o v se zdi, d a so šli n o tra n je a v s trijs k i stan o v sk i zasto p n ik i v svojih sk lep ih — spričo novic o ra z v o ju n a K ra n js k e m — že p re k predlogov, ki so jih p rin e sli k ra n js k i zasto p n ik i ob začetku zased an ja. Ze m a rc a so v M iirzzuschlagu sklen ili »pogod­ bo«, d a bodo k r a n js k e m u p le m stv u v p rim e ru u p o ra po­ m ag ali z vojsko, in sicer z re d n im vpoklicem plem iške fe v d a ln e v o jsk e (na v sa k ih 200 fu n to v p fenigov im en jsk ih dohodkov so se zavezali p o sta v iti po en eg a jezdeca in štiri pešce — to b i zneslo v v seh n o tra n je a v s trijs k ih deželah n e k a j čez 600 jezdecev in okrog 2500 pešcev). P rip ra v lja li so se torej že n a zad u šitev u p o ra z orožjem . Novice, k i so p r ih a ja le z dom a, so v z n e m irja le k r a n j­ ske stan o v sk e zasto p n ik e čed alje bolj. S e sta n e k sta n o v ­ sk ih zasto p n ik ov se je p re se lil m ed tem že n a D unaj. T u so K ra n jc i 20. m a rc a pred lo žili k ršk e m u škofu in k a rd in a lu M a te ju Langu, k i je n a se sta n k u zastopal c e sa rja M aksi­ m ilijana, n ove p red lo g e za p o m irje n je u p o rn išk e g a g ib a n ja n a K ra n jsk e m . T u d i to k r a t so v e rje tn o še u p a li doseči po-

m irje n je , č e p ra v u p a n je n i bilo več ta k o trd n o k a k o r spo­ četka. V p rv i v rs ti so prosili L anga, naj pošlje v c e sa rje ­ v em im e n u t r i ali š tr i u g le d n e lju d i h k ra n js k e m u dežel­ n e m u g la v a rju , d eželn em u u p r a v ite lju in vicedom u s po­ seb n im p o v eriln im pism om do km etov, ki naj bi se s tem p o slan stv o m dogovorili, d a bodo — ob zagotovljeni v a m i v rn itv i — poslali svoje poslance n a določen k ra j z arad i p o g a ja n j o m irn e m koncu u pora. K o m isa rji n aj b i p re d k m e ti po u d arili, d a je ta k a zveza brez p riv o litv e dežel­ n eg a kn eza p re p o v e d a n a celo plem stv u , kaj šele podlož­ n ik o m k o t o b lika u p o ra p ro ti n jih o v im zem ljiškim gospo­ dom. Spo m n ili n aj b i k m e te n a škodo, k i so jo im eli p od­ ložniki ob u p o ru n a O grskem (1514), K oroškem (1478) in n a W ü rtte m b e rsk e m (1514). To bi se utegnilo zgoditi — po stan o v sk i g rožn ji — tu d i K ran jcem , če n e b i ra z p u stili zve­ ze. Ce p a so jo p rip ra v lje n i razp u stiti, n aj bi k o m isarji v k a rd in a lo v e m in c e sa rje v e m im e n u ob lju b ili o d p u stite v v sa ­ k e kazni. L e v o d ite lji n aj bi b ili izvzeti od te obljube. P r a v ta k o n aj položniki n a z n a n ijo ko m isarjem , če im a kdo k a ­ ko p rito žb o zoper zem ljišk eg a gospoda, u p ra v ite lja ali o sk rb n ik a. K o m isa rji naj n a to po zaslišan ju obeh s tra n k odločijo v d u h u s ta r e p ra v d e in pazijo n a to, da k m e t ne bo bolj ob rem en jen , k a k o r je p rav . K d o r je delal krivico, naj g a zad en e kazen. T oda zasto p n ik i niso bili več p re ­ p ričani, d a se bodo k m e tje k a r v d a li ta k šn e m u p rig o v a r­ j a n ju in se m irn o podvrgli. Z a to n aj b i k o m isa rji zagrozili, če b i k m e tje o d rek li pokorščino, d a je cesar odločno z »deželani« (tj. s člani deželn ih stanov). M edtem naj se snide v C elju odbor, iz b ra n od sta n o v n o tra n je a v s trijs k ih dežel­ n ih sta n o v in k a rd in a la . T em u o db o ru naj poročajo ko­ m isa rji o položaju in k m ečk em odgovoru in n a tej pod­ lag i n aj sklepa, ali n aj p r i b o ju p ro ti k m eto m sodelujejo dežele z vso vojsko a li sam o z delom . R a z p ra v lja p a naj tu d i sicer o podložniškem v p ra ša n ju . N a v s a k n a č in je p otrebn o , d a pošlje k a rd in a l tako j v vsako deželo povelje vicedom om za z b ira n je deželn e vojske, ki n aj bi se je u deležilo p lem stv o osebno, p re la ti (tj. cerk v en i zem ljiški gospodje) in m e sta p a n aj p rip ra v ijo jezdece in pešce z b o jn o oprem o. Č ete z z g o rn jega Š ta je rsk e g a naj bi se z b ra ­ le p r i S lo v en jem G radcu, sp o d n je šta je rsk e p r i M ariboru,

k ra n js k e p a p ri L ju b lja n i. T u d i d a n za z d ru ž ite v vseh sil n aj b i se določil tako j. O sk rb n ik e in u p ra v n ik e cesarskih gospodov n aj vpokliče k a rd in a l sam , jih oprem i z orož­ jem , jim doda konjenico in pešce t e r jim po stav i p o v e ljn i­ ka. K ra n js k i n a č r t je b il očitno p re ra č u n a n n a p re v a ro podložnikov. S p o g a ja n ji so m en ili p rid o b iti čas, d a bi p o tem z vso silo- u d a rili po km etih. S tan o v i so m islili, d a b o u p o r ostal om ejen le n a K ran jsk o . V resn ici se jim je posrečilo p rid o b iti za svoje n a č r te L a n g a —- vsaj g lede določitve k o m isa rje v za p oga­ ja n je s km eti. V p rv i polovici a p rila so n a m re č p rišli v L ju b lja n o k o t k o m isa rji šta je rs k i deželni g la v a r S ig m u n d D ietrich stein , M an n sd o rf er, R esch in več d ru gih. Po n ji­ h o vem p rih o d u je b ilo p r a v p ri L ju b lja n i km ečko zboro­ v an je, n a k a te re m je bilo z b ra n ih p e t do šest tisoč km etov. D ne 15. a p rila je p riše l D ie tric h ste in s svojim i to v a riši n a zborovanje. Iz k r a tk e g a sporočila o dogodku je razvidno, d a so k o m isa rji k aj slabo n aleteli. P o sk u ša li so u p o rn ik e p reg o v oriti, d a bi ra z p u stili zvezo, to d a » km etje so re k li D ie tric h ste in u in d ru g im k o m isa rje m iz oči v oči, da zveze n e bodo z ap u stili n e ta d a n n e nikoli, in zn an o je, k ak o so se k m e tje p ok azali in v e d li do D ie tric h ste in a in do d ru g ih kom isarjev«. Z d i se pa, d a so p r a v stan o v i in L a n ­ govi k o m isa rji z g o v o rjen jem , d a je ta k a zveza brez ce­ sa rje v e g a d o v o lje n ja p rep ov ed an a, sprožili km ečko po slan ­ stvo v A u g sb u rg k M ak sim ilijanu , k i je odšlo n a pot po vsej p rilik i p r a v v d ru g i polovici aprila. O m enjen i p o n esrečen i posk u s p o sre d o v a n ja k o m isarjev se je zgodil, k o se sta n e k stan o v sk ih zasto pn ik o v n a D u n a ju še n i b il končan. Z L an g om se n a m re č niso m ogli sp o ra­ z u m e ti o višini n ov eg a d a v k a za stro šk e v o jn e z B enečani, k i ga je p redložil L an g v cesarjev em im enu, d a lje glede o d p ra v e n o vega »sp rem neg a davka« (za blago, k i gre v izvoz v Italijo), k i so jo z a h te v a li stanovi, t e r tu d i n e glede predlog o v k r a n js k ih sta n o v sk ih zastop n ik o v o p o tre b n ih u k re p ih p ro ti u p o rn im km etom . M ed tem p a so p rih a ja li o k m ečkem g ib a n ju n a K ra n js k e m vedno v z n e m irljiv e jši glasovi. Vse to od m eva iz poslovilnega pism a šta je rsk ih , k o ro šk ih in k ra n js k ih z astop n ik o v k a rd in a lu L an g u ob od­ h o d u z D u n a ja (25. aprila). S ta n o v i p a so že sk u šali p ri­

tis n iti tu d i n a cesarja, d a b i jim pom agal. S poročali so, da n e m o rejo dovoliti n o v eg a d a v k a za vojsko v F u rla n iji. Iz te rja ti bi ga n a m re č m o ra li od svojih podložnikov, teg a p a n e m orejo storiti, k e r d a so novice o u p o rn išk em gi­ b a n ju v ed n o slabše in k e r se boje, da bi s ta k im dav k om p o g n ali v u p o r tu d i tis te km ete, ki so doslej o stali m irni. N e k a te ri zem ljišk i gospodje bi m ogli po m n e n ju sta n o v ­ sk ih zasto p n ik ov ne k a j p la č a ti tu d i sam i b re z podložnikov, v ečin a p a te g a n e zm ore. Če hoče cesar, d a b i m u stanovi p o m ag ali z d e n a rje m za vojsko p ro ti B enečanom , b i m o ral o d p ra v iti novi »sprem ni davek« in p o m a g a ti p le m stv u p ro ti u p o rn ik o m z lju d m i in orožjem . P o tem odgovoru se zdi, d a se je n e m ir m e d podložniki širil tu d i že n a Š ta je rsk o in Koroško. Vsa b istv e n a v p ra š a n ja so o stala k lju b dolgem u zbo­ r o v a n ju n erešen a. L a n g je c e sa rju s ta ln o poročal o p oga­ ja n jih . T ak o se je zgodilo, d a je cesar isteg a dne, ko so stan o v sk i z astop n ik i p isali p r a v k a r om en jeno pismo, p od­ p isal navodilo za svoje zastop n ik e n a lju b lja n sk e m se sta n ­ k u k ra n js k ih deželnih stanov. Z istim sredstvom , s k a te rim so sta n o v i od b ijali o d o b rite v n o vega d avk a, jih je posk u šal c esar p rid o b iti, da b i sp re je li n jeg o v predlog. V svoji d i­ p lo m a tsk i p re tk a n o s ti je po sku sil označiti k m e te za v ele­ izd ajalce s tem , d a je povezal k m ečk i u p o r v eno z vojno zoper B enečane. B en ečan i močno p ritisk a jo n a Gorico in G radiško, c esar p a je b re z sred stev, d a b i se jim zadosti u p ira l. »Tako se je zgodilo, d a p o sk u ša jo n a m in našim stan o v o m podložni k m e tje n a K r a n js k e m ,. . . n a h u jsk a n i, v rž e n i v u p o r in u s m e rje n i po n a ših so v ražn ik ih B ene­ čanih, s čim večjo zvijačo v a s n ap asti, d a b i m ogli (B ene­ čani) u p o ra b lja ti določene k r a je in n aše dežele.« Z ato naj se deželni stan o v i h k r a ti s p o sv e to v a n ji o u k re p ih p ro ti u p o rn ik o m odločijo tu d i za d a v e k p ro ti B enečanom , saj p om eni oboje isto. Če p a bi sta n o v i ce sa rje v p red lo g od­ bili, naj bi poskusili njeg o v i zastop n ik i do b iti vsaj n ek ak o posojilo n a ra č u n bodočih davkov. K d o r bi dal d en ar, n aj se m u to o b ra č u n a p r i bodočem d av k u . C esarjev im o sk rb ­ n ik o m in u ra d n ik o m n aj se ukaže, d a m o ra jo p r iti s svo­ jim i lju d m i n a k ra j, k i ga bo določil deželni g lav ar. Isto­ časno so bili sklicani tu d i se sta n k i deželn ih stan o v n a K o4 Boj za staro pravdo

49

ro šk em in Š ta je rsk e m . D eželni v ojski obeh dežel n aj bi se tu d i zbrali, e n a pod p o v eljstv o m šta je rsk e g a deželnega g la v a rja , d ru g a pod koroškim deželnim u p ra v ite lje m . Ce­ sa rsk i k o m isa rji in vsi tr ije p o v eljn ik i naj bi po tem izb rali sk u p n e g a p o v e ljn ik a vo jsk e vseh tr e h dežel. M ak sim ilijano v o r a v n a n je z u p o rn ik i n a m d o kazu je — od sp re je m a km ečk eg a p o sla n stv a v A u g sb u rg u ob začetk u u p o ra do navodil, k i jih je d a l po koncu u p o ra o tem , k a k o je tr e b a r a v n a ti s p re m a g a n im i k m e ti — da je b ila n jeg o v a n a v e d e n a sodba o u p o rn ik ih zgolj diplom atsko sred stv o za p ritisk n a k ra n js k e deželne stanove. Z njo je n a videz sp re je l n a č r t deželnih stanov, a v b istv u si je v e n d a rle še p rid rž a l p rav ico do odločanja, k e r je mogel n a vse bodoče odločitve b istven o v p liv a ti po svojih kom i­ sa rjih , k i naj bi jih poslal k p ro tiu p o rn išk i vojski. Z d ru g e s tr a n i p a n a m dok azu jejo celo benečan sk i in p r a v tak o vsi k m ečk i d o k u m en ti, d a so se k m e tje u p rli graščakom , c e sa rju p a so vseskozi o h ra n ili zvestobo -— celo k lju b n e ­ zad o v oljstv u z izred n im i d a v k i — in so p r a v van j polagali zelo velik del u p a n ja g led e u sp eh a u p o rn išk e g a g ib an ja. T rd n o so bili p re p rič a n i, d a iz v ira jo v sa n jih o v a nova b re m e n a sam o iz plem išk eg a pohlepa po d e n a rju te r da ra z g la ša p lem stv o tu d i iz re d n e d a v k e le za svoj dobiček, n e po ce sa rje v e m naročilu. V cesarjev em p ism u H e rb e rste in u , p isan em 9. m aja, im am o celo dokaz, da n a u p o r n iti zdaleč n i g ledal tak o resno, k a k o r bi bilo m ogoče soditi po p rej na v e d e n e m n a ­ vodilu. Vsi n a č rti o z b ira n ju d eželnih v o jsk a so bili pač sam o n a č rti. V resn ici je bil M aksim ilijan p re p rič a n , da bodo u p o r z adu šili K ra n jc i sam i in d a se n e b o razširil čez deželne m eje. S icer b i pač n e bilo mogoče, d a bi n a ­ ro čal p oznejšem u v rh o v n e m u p o v e ljn ik u p ro ti u p o rn ik o m J u r iju H e rb e rste in u , naj p rip e lje šta je rsk o plem stv o z obo­ roženim sp rem stv o m (torej je d ro deželne vojske, zlasti za n a m e ra v a n i boj p ro ti u p o rn im km etom , v k a te re m pač ni bilo mogoče r a č u n a ti n a vpoklic k m ečk e vojske) n a D unaj, k je r bo sodelovalo p r i slovesnostih in tu r n ir ju ob M aksi­ m ilijan o v em se sta n k u s p o ljsk im in o grskim kra lje m . T udi k o t vzrok za svojo n a m e ra v a n o v rn ite v v d ed ne dežele

je cesar v pism u n a v e d e l le ta sestanek, n e p a še sk rb zavoljo k m ečk ih nem irov. M edtem p a so u p o rn i k m e tje odbili tu d i že p osred o va­ n je n a jv išjih zasto p niko v plem stva. V en o tn o g ib a n je s t r ­ n je n a km ečka zveza n a K ra n js k e m je poslala — pač pod vp liv o m izv ajan j k o m isa rje v n a k m ečk em zb o ro v an ju p ri L ju b lja n i — v d ru g i polovici a p rila ali v z ačetk u m a ja svoje zastop n ik e k cesarju . N ašli so ga po 9. in p re d 20. m a je m v A ugsb u rg u . V im en u k m ečk e zveze so se m u p rito žili zoper novote, k i so jih u v a ja li gospodje n a K r a n j­ skem . C esar se jim n i p okazal n en ak lo n jen eg a. O b lju b il jim je, d a bo poslal k o m isarje, ki n aj b i km eto m zopet p o m ag ali do s ta re p rav d e. Z ato p a so m u m o rali poslanci ob lju b iti, da bodo k m e tje do p rih o d a p oslancev m iro vali in se v rn ili n a svoje dom ove. To vsebino p r i F u g g e r ju o h ra n je n e g a a u g sb u ršk e g a izročila o k m ečkem po slan stv u p o tr ju je ta tu d i la stn o M aksim ilijanovo o čitan je km etom v p a te n tu (11. ju n ija ) in njegovo o p ra v ič e v a n je deželnim s ta ­ novom , ko je b il u p o r že z ad u šen (7. avgusta). Č ep rav so km etje, m o rd a sp o d b ujen i p r a v po o č ita n ju v cesarjev em n a v o d ilu za d eželne stano v e in po njeg o v em istočasnem g e n e ra ln e m zapovednem p ism u km etom , poslali svoje za­ sto pn ik e k c esarju z nam enom , d a bi ga pom irili, je v e n d a r spoznal resn o st sp o ra m ed podložniki in n jiho v im i gospodi. Še iz N em čije je poslal svoje k o m isa rje in z arad i u p o ra — že m esec d n i p re d sestan k o m s poljsk im in ogrskim k r a ­ lje m — bolj p o h itel v sv oje d e d n e dežele. K ak šen pom en je začel p rip iso v a ti te m u sporu, vidim o najbo lj jasno iz dejstv a, d a j e sk u šal za v o d ite lja kom isarjev , ki n aj bi p o m irili u p o rn išk o g ib an je, do b iti b a v a rsk e g a vojvodo L ud v ik a. Ko se m u to n i posrečilo, se je o brn il do fre isinškega škofa Filipa, ki je bil tu d i sam zem ljišk i gospod n a K ra n jsk e m . N a jb rž že ap rila, h k r a ti z nav o dilo m za k ra n js k e d e ­ želne stanove, je poslal cesar k m eto m »generalno zapovedno pismo«, da m o rajo k m ečk o zvezo ra z p u stiti in po­ ča k a ti n a p rih o d k o m isarjev , ki d a bodo v n a jk ra jš e m času začeli p re isk o v a ti km ečk e pritožbe. T em u pism u, k i je p r i­ šlo do k m eto v le po p o sre d n ištv u deželnih stanov, p a u p o r­ n ik i niso zau p ali in so delo za km ečko zvezo nem oten o i-

n a d a lje v a li: »poslanci so b ili tepeni, c e sa rsk a pism a s r a ­ m otno zaničevana; n e m iru je jo in nočejo č a k a ti k o m isa r­ jev.« K m e tje so poslali odposlance k c e sa rju sam em u, ki je svoje za h te v e res omilil. Ni več z a h te v a l ra z p u s ta k m eč­ k e zveze, m a rv e č le to, n aj je n e ra z širja jo n a p re j in naj n e n a p a d a jo graščin. K stro žji p rv o tn i z a h te v i se j e p o v rn il šele ted aj, ko so k m e tje začeli o d k rito n a p a d a ti grado v e in plem stvo. N ep o sred en povod za t a d ru g i p re h o d k o d k rite m u u p o ru (če ra č u n a m o n a p a d n a T h u rn a k o t prvega) n a m n i znan. D ne 14. m a ja je bilo p r i N ovem m e stu veliko k m ečko zborovanje, ki so se ga u deležili tu d i novom eški m eščani. T u so se u p o rn ik i dogovorili za n a p a d n a več g radov, p re d v se m n a posestvo b ra to v M indorfov, članov ene izm ed n a jb o lj sam o v o ljn ih k ra n js k ih p lem išk ih ro d ­ bin. Od N ovega m e sta so šli u p o rn ik i n a jp re j pod M indor­ fov » S ra jb a rsk i T urn«, g ra d p r i T ežki vodi b lizu N ovega m esta, te r ga zavzeli, o ropali in požgali. N ato so odšli pod v od stv o m bivšega M indorfovega h la p c a pod Mehovo, sre d i­ šče M indorfove posesti. G ra d n i bil dovolj z a v a ro v a n ; p re ­ m alo je bilo v n je m stražniko v , o rožja in sm odnika, zato je h itro p ad el — 17. m aja, n a vnebohod. D ogodki ob padcu M ehovega so p o sta li k a r sim bol za r a v n a n je u p o rn ik o v s plem stvom . O ba g ra js k a gospoda so k m e tje obglavili in v rg li čez obzidje (V alvasorjevo sporočilo o v ečjem štev ilu p o b itih je napačno), gospo p a so p reo b le k li v km ečko ob­ lek o in jo n a g n a li n a p oljsko delo. Po p a d c u M ehovega so se u p o rn ik i lo tili Č ušp erk a, cesarsk e z a sta v n e gospoščine v p osesti T u rja šk ih . K m e tje so se s p rv a p o g ajali z o sk rb n i­ kom, k m a lu p a jim je g ra d p a d e l v roke. Še p re d e n so p rišla p oročila o te h dogodkih v L ju b ­ ljano, a po M eg iserjevem (ozirom a C h ristaln ik o v em ) spo­ ro čilu p r a v b lizu dneva, ko je p adlo Mehovo, so začeli k ra n js k i deželni stan o v i re s n e je s k rb e ti za sredstva, p o­ tr e b n a v bo ju p ro ti up orniko m . D eželni od b o r se je sklenil o b rn iti s p ro šn jo za pom oč do Š ta je rc e v in K orošcev te r je od obojih tu d i dobil obljube. K o ro šk i stan o v i so o b lju ­ bili, d a bodo p oslali n a pom oč sto k o n je n ik o v in štiristo pešcev, ki da bodo p od p o v e ljstv o m H iero n im a Z o th n a od­ rin ili p ro ti C elju a li S lo v e n je m u G rad cu m ed 1. in 8. ju ­

nijem . P rip ra v lje n o s t obeh dežel za pomoč sosedom d a je slu titi, d a km ečko g ib a n je n a Š ta je rsk e m in K oroškem dotlej še n i zavzelo n e v a rn e jš e g a obsega, č e p ra v se je tu d i tu že a p rila začela č u titi v z n e m irje n o st m ed podložniki. K ra n js k i deželni sta n o v i sam i so n a svojem se sta n k u v L ju b lja n i (18. do 19. m aja) sk len ili n a je ti in oborožiti dvesto jezdecev, k i n aj b i se u p o ra b ili p ro ti u p o rn ik o m po dogo­ v o ru s šta je rsk im i in k o ro šk im i deželnim i stanovi. P le m ­ s tv a p a niso m ogli več vpo k licati, k e r so posam ezniki v a ­ ro v a li svoje g ra d o v e in jih niso h o teli zap u stiti. Sedaj se je že kazalo, koliko časa so p o tra tili g ra šč a k i b re z p rid a. H k ra ti p a kaže t a o v ira p r i z b ira n ju p lem išk e vojske, da p r i k m ečk ih u p o rih n i b ila ra z k ro p lje n a po ra z n ih oko­ liših le k m e č k a vojska, m a rv e č tu d i fe v d a ln a o b ram b a, vse d o k le r ji n i p rišla n a pom oč v ečja oborožena sila od d r u ­ god. T ak o so se sta n o v i g led e plem išk eg a vpoklica zadovo­ ljili s sklepom , da se m o ra z b ra ti k r a n js k a p lem išk a vo jsk a te d a j, k o se bodo z b ra le v d u h u d ogovora s sosednim a d eželam a šta je rsk e in k o ro šk e čete v C elju t e r začele p ro ­ d ira ti p ro ti ju g u ; šele te d a j n a j bi se jim p rid ru ž ili tu d i K ra n jc i. V iljem L a m b e rg in B o ltežar R a u b e r s ta b ila do­ ločena, d a n aj o d id eta n a p o sv eto v an je s Š ta je rc i v Slovenj G rad ec ali k a m d ru g am . Poročila, k i so jih poslali k ra n js k i deželni stan o v i o svo jih sk le p ih in n jih o v ih p od lag ah ce­ sa rju , p a so b ila že zasta re la . P o ročali so le o n e u sp e h u c esarjev eg a g e n e ra ln e g a zap ov ed n eg a pism a, o dogodkih n a D olen jsk em p a n a z a se d a n ju niso p o v ed ali še n i č . . . »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« — V se n av e d e n e n a č rte k ra n js k ih deželnih sta n o v in izpo ln itev dogovorov s K orošci in Š ta je rc i p a so z b lisk o v ito naglico p o d rli in onem ogočili dogodki, ki so sledili p a d c u m eh o v sk eg a g radu. K a k o r je p adec te g a g ra d u z dogodki, k i so se ob n je m p rip etili, spekel gospodo, ta k o je km ečk e m nožice vžgal in p o gn al v n a p a d n a d ru g e gradove. N e le n a K ra n jsk e m , n a k a te ro je b ila dotlej še ved n o om ejen a km ečk a zveza, v š tirin a jstih d n e h po p a d c u M ehovega so gorele graščine že v v seh tr e h n o tra n je a v s trijs k ih deželah; g ib a n je p a je zajelo že tu d i d ru g e p la sti p re b iv a lstv a , n e le km ečkega. U po rn išk o gibanje, z d ru žen o z n a p a d i n a gradove, se je p ren eslo po p ad cu m eh ov sk ega g ra d u tu d i n a Š ta je rsk o

t e r je (po izročilu D ietrich stein sk e rodbine) zajelo skoraj ves sp o d n ji del dežele. Poročilo o sk rb n ik a v P o d č e trtk u z a se d a n ju deželn ih sta n o v v M a rib o ru priča, da so p re m ir­ je, ki ga je u k a z a l cesar km eto m in p le m stv u m alo p re d koncem m a ja (na K ra n jsk e m je bilo razglašeno to M aksi­ m ilijan o v o pism o 26. m aja), razg lasili tu d i n a Š tajersk em . U p o r je to rej m o ra l p re sto p iti k ra n jsk o -š ta je rs k o deželno m ejo že p red tem . P r a v to p o trju je jo p o d a tk i o ra z š irja n ju u p o ra n a K oroškem . K m e tje iz L ab o šk e doline, k i so p re ­ nesli u p o r n a K oroško, so bili že 27. m a ja sp e t doma. Iz K onjic, k a m o r so se šli p o g a ja t s Š ta je rc i o pomoči, so torej odšli okrog 25. m aja. O rg an izacija v elikeg a k o njišk eg a sh o d a in tu d i p rih o d poslancev d eželnega g la v a rja n a ta shod 31. m a ja p a k ažeta, d a so bile p rip ra v e za u p o r tu d i tu precej sta re jše in d a je oborožena ak c ija sled ila nepo­ sredno p ad cu m eh o v sk eg a gradu. P o k ra jin e u p o r k lju b te m u n i zajel h k ra ti. M očnejša gospostva so se km ečk em u n a v a lu laže u p ira la k o t m anjša. T ak o le m alo severno od Save veliko gospostvo R a jh e n b u ršk e g a , k i je poleg K ozjega im el v svojih ro k a h vse n e k d a n je salzbu ršk o gospostvo od S evnice do Brežic. Takoj o n s tra n njeg o veg a gospostva p a je n a K ozjan sk em u p o r zajel po 1490 ra z d ro b lje n a gospostva k ršk e cerkve. Po p re ­ sto p u oboroženega u p o ra n a spo d n je Š ta je rsk o in p re d 31. m a je m je p adel P ilšta n j, m ed ra z g la sitv ijo p re m irja in 31. m a je m p a P o d č e trte k . P ilš ta n ju so u p o rn ik i p o b ra li sta re listine, v k a te rih so bile p o trje n e n jeg ov e trš k e pravice, ta k o d a m u je m o ra l pozneje k rš k i škof A. H oyes te p r a ­ vice vnovič p o trd iti (24. a p rila 1539). R a v n a n je u p o rn ik o v ob p ad cu P o d č e trtk a p a poznam o p o d ro b n e je po pism u n jego v ega u p ra v ite lja S ch ro tta, ki je bil ob u p o ru po n a ­ k lju č ju odsoten: k m e tje so g ra d izropali, zlasti d e n a r in dragocenosti, do sm rti p re te p li S ch ro tto v eg a otro ka, u s tre ­ lili o sk rb n ik a, u b ili n ek eg a hlapca, sm rtn o ra n ili nekega d u h o v n ik a in n e v a rn o ra n ili d v e g ra js k i dekli. V sekakor osvo jitev te h d v e h k r a je v n i b il ed in i km ečki u sp e h n a Š ta je rs k e m p re d koncem m aja. L e n a k lju č je je, d a se je o h ra n ilo tozadev n o poročilo le za te d a n je g a k rš k e g a škofa L anga, m ed tem ko so v u p o rn išk e ro k e b re z dvom a p adli še d ru g i g ra d o v i (gotovo vsaj še n ek aj za sta v n ih cesarsk ih

gospoščin). D eželni g la v a r D ie tric h ste in si spričo h itre g a š irje n ja u p o ra n a Š ta je rsk e m že n i v edel več sam pom agati, o d p ra v il se je po pom oč k cesarju . O benem pa so se šta ­ je r s k i deželni stan o v i o b rn ili s p rošn jo za podporo n a ko­ ro šk e deželne stanove, ki so jim b ili p rip ra v lje n i tu d i res u streči. P r a v m ed te m i dogodki je M a k sim ilijan p rv ič odloč­ n e je posegel v dogodke n a ozem lju, k i g a je zajel upor. O k rog 26. m a ja so p riš li v L ju b lja n o n jeg ov i kom isarji, k i jim je sta l n a čelu freisin šk i škof Filip, p o m ag ala pa s ta m u W. W olkenstein in G. H erb st, g ra šč a k v Ložu. Po­ s la n i so bili iz A u g sb u rg a še tedaj, k o je bilo u p o rn išk o g ib a n je še om ejeno n a K ra n jsk o in še n i poseglo po zad ­ n je m orožju, n a sk o k u n a gradove. M orali bi zlepa o d stra ­ n iti n e m ir v deželi: zaslišali n aj bi k m e te gled e n jih o v ih p rito žb, zem ljiške gospode p a pozvali k zagovoru p ro ti tem p rito ž b a m in naj b i po tej p o ti s p rim e rn im i u k re p i od­ s tra n ili v zro k e za km ečko nezadovoljnost. S tan o v sk i od­ b o r je n ek aj d n i po b in k o štih (27. m aja) pism eno p riz n a l p ra v ic o k o m isa rje v do te g a zasliševanja, p ozneje p a so p o trd ili to p riv o lite v tu d i deželni stan o v i n a svojih se sta n ­ kih. Za p rih o d k o m isa rje v v L ju b lja n o je izvedel (20. j u ­ nija) tu d i b en ečan sk i p o v e ljn ik v F u rla n iji m ed novicam i iz B elja k a : » . . . d a so p riš li tr ije d ru g i cesarski govorniki, m e d n jim i n e k i škof iz fra n k o v sk ih dežel, ki so šli v L ju b ­ ljan o , d a b i u re d ili te n e m ire m e d km eti.« D ne 26. m a ja je k ra n js k i deželni g la v a r dobil tu d i p i­ smo, v k a te re m je cesar d ru g ič zapovedal p re m irje m ed k m e ti in p lem stv o m te r p rep o v ed al plem ičem n a p a d a ti k m ete. To pism o o p r e m ir ju se je h itro razširilo. T o d a u p o rn ik i, ki so bili že v p o ln em zaletu, se zanj niso več zm enili. N a d a lje v a li so svoje shode in n a p a d e n a gradove. N a K ra n js k e m so v te m času oplenili g ra d o v e R ek štan j, B oštanj p ri S evnici in M okronog. T akoj ko je u p o rn išk o g ib a n je p restopilo n a Š tajersk o, so se z b ra li sp o d n je šta je rsk i u p o rn ik i v K o n jicah — vsaj že 25. m aja, ko so m o ra li oditi iz K onjic tisti K orošci, ki so p re n e sli u p o r še v tre tjo n o tra n je a v s trijsk o deželo — t e r se tu d i n a n e k i n ačin org an izirali. Iz b ra li so si n e k a k še n k m ečk i p u n ta rs k i »parlam ent«, tristo član sk o vodstvo svoje

SLOVENSKI

zveze, v e n d a r je vsaj o n e k a te rih n je go v ih odločitvah so­ odločala vsa »gm ajna«, zbor v seh v K o n jicah z b ra n ih p u n ­ ta rje v . V K o n jic a h so poiskali u p o rn ik e poslanci šta je rsk e g a deželnega g la v a rja D ie tric h ste in a (A. K ev en h iiller, H. M an n sd orfer, F. W ich sen stein in N. Resch), ki so 31. m a ja s p re je li km ečk e z a h te v e in p rito ž b e te r se s k m eti tak ole sporazum eli: k m ečk a zveza b o n a Š ta je rs k e m m iro v ala, po 31. m a ju n e bo n ik o g a r več s p re je la in še m an j silila k p risto p u ; iz v a ja la n e bo nob en eg a n a silja n a d cesarskim i m e sti in posestvi in tu d i n e n a d d ru g im i zem ljiškim i go­ spostvi, d o k le r n e bo cesar a li š ta je rs k i deželni g la v a r dal n o vih navodil. K m e tje bodo izročili poslancem svoje p r i­ tožbe, ti p a jih bodo s p ra v ili p re d ce sa rja ali šta je rsk e g a deželnega g la v a rja in se p o tru d ili, d a se bodo rešile. P o d ­ č e trte k in P ilšta n j, g ra d o v a k rš k e cerkve, bodo k m e tje izročili poslancem ali k o m u r bodo ti naročili, z vsem p re ­ m ičn im prem oženjem , k a r ga je še v o beh grad o vih. Sodba g lede škode, k i je b ila n a p ra v lje n a n a posestvih cesarjevih, k ršk e g a škofa in d ru g ih p o sv etn ih ali c e rk v e n ih gospodov, se p re p u s ti c e sa rju ali šta je rsk e m u d eželnem u g la v a rju . K m ečk a zveza bo p o d p rla gospode v b o ju p ro ti v sa k i dru g i k m ečk i zvezi n a Š ta je rsk e m , k i b i začela u p o r in ki b i ne p riz n a la te pogodbe, m a rv e č b i se b o je v a la p ro ti njej. Z u p oro m iz siljen e o b lju b e gospodov, m est in trg o v se razveljav ijo , p ism a o n jih n aj k m e tje v rnejo. T e pogoje je po trdilo tristo č la n sk o v odstvo zveze n a Š ta je rsk e m , k a ­ k o r p ra v i sporočilo o p o g ajan jih , z »gmajno« v re d s p r i­ sego vpričo poslancev. O h ran jen o poročilo im e n u je izrecno le dva gradova, ki bi jih m o ra li u p o rn ik i v rn iti. V e n d a r se vidi, da je bilo število zavzetih g ra d o v v iz v irn ik u večje. To kažejo sledeče besede, ki slede določilu o v rn itv i P o d č e trtk a in P ilšta n ja : »D alje so se dogovorili o n a p ra v lje n i škodi in odvzetem prem o žen ju , ta k o v v seh zgoraj n a š te tih gradovih, naj bodo c esarsk eg a V eličanstva, k a rd in a la iz K rk e ali d ru g ih , bodisi c e rk v e n ih ali p o sv e tn ih . . . « K e r je bila ta pogodba skle­ n je n a le za šta je rsk o področje, to iz ra ž a n je dokazuje, da že ta k r a t n a sp od n jem Š ta je rs k e m n i tr p e la sam o k ršk a posest, k a k o r b i m ogli sk le p a ti po p re jšn je m b esed ilu (tam

s ta se o h ra n ili le o m em bi P ilš ta n ja in P o d četrtk a), m a r ­ več tu d i cesarsk e in d ru g e gospoščine. K a te ri g rad o vi so b ili v p rilo g i še im enovani, n e vem o (m orda spadajo m e d ­ n je K o n jišk i grad, Zbelovo in sam o stan Studenice); v p re ­ pisu, k i se n a m je o tej pogodbi ed in i o h ran il, sta n a v e d e ­ n a le k r š k a g ra d o v a pač zato, k e r je bil p re p is n a m e n je n k rš k e m u škofu L a n g u in je z a ra d i te g a od p osebnih določb obsegal le tiste, k i so n ep o sred n o zadev ale n jego v e go­ spoščine. M edtem ko je b ila sk le n je n a pogodba u p o rn ik o v z D ietrich stein o v im i poslanci om ejena le n a področje Š ta ­ jersk e, za d ru g i k o n jišk i a k t — pritožbo n a ce sa rja — vsaj n i izključeno, da so sodelovali p ri njeg ov em se sta v lja n ju tu d i k a k i k ra n js k i u p o rn ik i; po n e povsem ja sn e m u v od u so n a m re č sestav ili to pritožbo »revni lju d je, vsi in vsak, tu d i vsa g m ajn a, ki je z b ra n a v K o n jicah in vsa zveza od K ra n js k e do P tu ja « . Z di se, d a ta u v o d n a k a z u je vsaj d el­ n o p o v ezan o st vsega u p o rn išk e g a g ib a n ja n a Slovenskem . P re te s n a sev ed a ta povezanost n i bila, to n a m dokazuje že ločeno p o g a ja n je Š ta je rc e v in K ra n jc e v — pozneje tu d i K orošcev — s cesarjev im i kom isarji. N avzočnost K ra n jc e v v K o n jicah p a v e n d a r d a je slu titi, da niso v p liv ali n a u p o r n a Š ta je rs k e m sam o posredno, m a rv eč tu d i n eposredno s so d elo van jem p ri o rg an izaciji in u p o rn išk ih zahtev ah. T oda — k a k o rk o li so že te p rito žb e n a s ta le — poslancem so bile izročene le v im e n u š ta je rs k ih k m eto v in s p riv olitv ijo , da bo m o rd a o n jih razso jal le š ta je rs k i deželni g lav ar. T ako se tu v e n d a rle vnovič k a ž e p o k ra jin sk a om ejeno st o rg an i­ zacije u p o rn išk e k m ečke zveze. Ze po svoji n a ra v i je p rito ž b a iz K onjic m an j p o d ro bn a k a k o r g o re n jsk e pritožbe, ki so bile om ejene n a so razm er­ no m ajh n o področje in n a m e n je n e z em ljišk em u gospodu, zato p a so se sk licevale tu d i n a krivice, n a p ra v lje n e pod­ ložnikom p r a v v p osam eznih p rim e rih . K lju b splošnejši obliki p a je tu d i za k o n jišk e pritožb e značilno, d a o b ra v n a ­ v ajo k o n k re tn a km ečk a b re m e n a b rez k a k ršn ih k o li sploš­ n e jših zahtev, ki b i segale v širša načela, po k a te rih naj bi se p re u re d ila d ru ž b a v celoti. T u d i k o n jišk e prito žbe loči v te m pogledu v elik p re p a d od d v a n a js tih členov n e m ­ ških k m e to v le ta 1525 in od n jih o v e g a težišča p r a v n a v p r a ­

š a n jih d ru žb en e o rg an izacije k o t celote. K o n jišk e p rito žb e se n a n a ša jo predvsefm n a n a sle d n je zadeve: 1. V elike tež a v e in škodo im ajo podložniki z a ra d i ra z ­ ličn ih davkov, k i jih m o ra jo p la č e v a ti že več let. Z a ra d i n jih so že čisto obubožali. N a n o b en n ačin n e m o re jo v e r­ jeti, d a ves ta d e n a r d obi cesar, z lasti k e r niso nik o li videli ali slišali cesa rje v e g a p ism a o d av ku . » Z arad i te g a in d r u ­ g ih sledečih b r e m e n . . . sm o bili vsi sk u p aj p o g n ani v ta k upor.« — 2. H udo se s ta r a p ra v d a k rši z nezm ogljivo tlako. V sako gospostvo im a p rav ico le do tla k e po s ta r i p ravd i. P u s tili p a n a s niso p r i n jej, tem v eč m o ram o o p ra v lja ti vse delo v v in o grad u , n a polju, p r i delu n a obzidju in ja rk u , p r i p r ip r a v lja n ju s ta v b n e g a lesa in k u riv a , in vse drugo delo, k i je potreb no , k o lik o rk ra t se n a m zapove, ali p a nas ru b ijo . »In ko sm o p r i jedi, n a m pogosto n e p u ste toliko m iru , d a b i pojed li svojo jed, a m p a k n a s poženo sp e t n a delo. Z a ra d i teg a bodo n a še in V ašega ces. V eličanstva k m e tije op u stele z a ra d i z a n e m a rja n ja n a še g a la stn e g a de­ la.« —■ 3. V m no g ih k r a jih je v n av ad i, da z a sto p n ik i go­ sposke po g o sp od arjevi sm rti p rid e jo v hišo in vzam ejo živino, žito, m eso in k a r n ajd ejo . In če p u ste ta k e s tv a ri p r i hiši, jih m o ra jo dediči o d k u p iti z d e n a rje m . M nogo d edičev z a ra d i te g a izgubi dediščino, k i jo p o te m gospod o d da d ru gim . — 4. Z v išu jejo se globe in sodne kazni. V ča­ sih p rim e jo k a k e g a ta tu ali čarovnico, p a jih izp u ste za d en ar, vino, živino in d ru g o b lago in ti delajo potem tro jn o škodo, k e r so k a z n o v a n i za ta k e in p odobne p re sto p k e sam o n a m ošnji. — 5. V išajo n a m v e č k ra t m e re p r i d a ja tv a h žita in vina, z lasti p r i (vino)gorskem p ra v u . T u d i p r i gorskem p fe n ig u n a s p ritis k a jo v n a s p ro tju s s ta ro p rav d o, enako p r i d a ja tv i od v in sk e g a p rid elk a, k i ga nočejo v zeti od stiskalnice, m a rv e č hočejo p ozn eje (na d a n sv. M artin a) im e ti čisto vino. O sk rb n ik i, n jih o v i h la p c i in d u h o v n ik i tu d i p o b ira jo ta k o desetino, k a k o r je p o s ta re m niko li n i bilo. — 6. »Zelo m očno n a s o b re m e n ju je jo tu d i n e n a v a d n e m itn in e in sk la d išč n a p rav a, k i so jih svoj čas nazn an ili; m ilostno sp rem em b o želim o od V ašeg a c esarsk eg a V eličan stv a tu d i v tem , da so n a m naložili p r i m n o g ih v aseh in n e k a te rih c e rk v a h n e n a v a d n e n o ve m itn in e, k i jih po s ta re m n i bilo.« — 7. »Na ra z n ih k r a jih n a s o b težujejo z n e n a v a d n im i ce­

s ta m i (pač g lede obvezne p o ti p ri k m ečk em trgovanju!), ki jih po s ta re m nik o li n i bilo in k i bi jih tu d i ra d i naznanili. P ro sim o v aše cesarsko V eličanstvo za m ilostno sp re m e m ­ bo.« — 8. V m n o gih k r a jih n a s zelo o b re m e n ju je jo p r i za­ m e n ja v i d e n a rja . E n k r a jc a r n a m re č je m lje jo le za tr i p fe ­ nige, m e d te m ko ga je m lje jo od n a ših sosedov za štiri pfenige. — 9. P o s ta re m sm o p lačev ali za sejm n in o (m a rk t­ recht) d v a pfeniga, sedaj p a m oram o p la č e v a ti d v a k r a j ­ carja. — 10. O b re m e n ju je jo n a s g lede rib ištv a. P re p o v e d u ­ je jo r ib a r iti v m a lih in v e lik ih potokih, k a r j e bilo po s ta re m dovoljeno. K d o r u ja m e perišče rakov, k a r po sta re m n ik d a r n i bilo prepo v ed an o , g a zapro in m u n alo že globo. Sedaj r ib a rijo g ra jsk i h lap ci in sp e lju je jo vodo p re k njiv, s čim er u n ič u je jo p o to k e in zem ljišče. — 11. P o nek o d so gospodje p re p o v e d a li izrabo p ra v ic v gozdu, n a tra v n ik ih in p a šn ik ih . — 12. P o d lo žniki se pritožu jejo , da se n jih o v e tožbe n e je m lje jo v sodni postopek. — 13. V eliko ra z b u r­ je n je m ed navzočim i k m e ti je povzročil s tr a h n e k a te rih u p orn ik o v , k e r groze z em ljišk i gospodje n jih o v e m u ž iv lje­ n ju in im e tju , te r stra h , d a jim n e b i tak o j po ra z p u stu km ečke zveze odvzeli posestev. Če cesar n e bo p re p re č il m a šč e v a n ja gospodov, se u teg n ejo ti n e m iri še bolj ra z ši­ riti. ■—■ T em p rito ž b a m sledi zelo značilen sklep: P o d lo žn i­ k i p ro sijo cesarja, n aj u stre ž e n jih o v i p ro šn ji in jih p u sti p r i s ta ri p ra v d i, d a bodo m ogli obdelovati sv o je vinograde, p o lja in k m etije. »Mi hočem o biti, k a r je p r a v in pravično, V ašem u cesarskem u V eličan stv u p o k o rn i in n a vo ljo s te ­ lesom in im e tje m in se hočem o p o tru d iti, d a to (za k a r so prosili) zaslužim o z vso podložnostjo p r i V ašem cesarskem V eličan stv u k o t p r i n ašem n a jm ilo stljiv e jše m gospodu in deželnem knezu.« R e z u lta ti k o n jišk eg a zb orov an ja, k o lik o r so n a m znani, k ažejo p re d v se m trd n o n a m e ro plem stv a, za k a te ro je v tiste m času D ietrich stein že isk al pom oči p ri cesarju , d a s p ra z n im i o b lju b a m i in p o g a ja n je m zavlečejo u p o r za toliko časa, d o k ler n e b i p riš la v deželo v o ja šk a pomoč. N a d ru g i s tra n i p a k o n jišk a pogodba n ik a k o r n i u stre z a la za h te v a m u p o rn ih km etov. Saj je d a la u p o rn ik o m le p razno obljubo, d a bodo n jih o v e p rito ž b e p rišle p re d c e sa rja ali celo le p re d d eželnega g la v a rja , vzela p a b i jim vse d o te d a n je

u p o rn išk e uspehe. V sek ak o r m orem o dom nevati, d a je u p o rn ik e razbil v K o n jicah n o tra n ji razkol, k a te re g a pod­ la g e in oblik žal n e poznam o, im am o p a zanj k lju b te m u popolnom a tr d n e dokaze. Č em u bi se bilo v odstvo obveza­ lo, d a se bodo k m e tje b o je v a li p ro ti v sa k i d ru g i »km ečki zvezi«, k i b i k o n jišk e pogodbe n e p rizn ala, če b i b ili k m e tje enotni? D a pogodbe niso sp re je li vsi k m etje, m a rv e č le en del, kaže tu d i dejstvo, d a je o stala k o n jišk a pogodba v m arsičem le p ra z e n kos p a p irja — k m e tje ali vsaj del u p o rn ik o v je šel n a m re č n ep o sred n o z zb o ro v a n ja v K o­ n jic a h n a p a d a t še nezavzete gradove. Z ato se n e m orem o čuditi, d a poroča D ietrichsteinovo rodbinsko izročilo: ». .. k a r so k m e tje sprejeli, teg a se niso držali.« Takoj iz K onjic so odšli k m e tje vnovič n a u p o rn išk i posel. Zavzeli so (če n ista p a d la že p rej) g ra d Zbelovo zahodno od P o lj­ čan in sam ostan S tu d en ice vzhodno od tod. Poleg k r a n j­ sk eg a sporočila, da so k m e tje stu d e n išk e n u n e posilili (in se ta k o m aščevali n a d usodo k m ečk ih žensk v g raščaških rokah), poroča d ru g vir, d a je vsaj n e k a j n u n ušlo v Slo­ vensko Bistrico, k a m o r so se im ele p ra v ic o zateči tu d i ob tu r š k ih n ap adih. K lju b te m u n a d a lje v a n ju in š irje n ju upo­ r a p a je p onekod v p rv i polovici ju n ija pod v plivom c esar­ sk ih k o m isa rje v v e n d a rle p rišlo do začasne p o ra v n a v e m ed k m e ti in zem ljišk im i gospodi. T ako je S c h ro tt p re d ko m i­ s a r ji po dolgem tr u d u »dokazal« svojo nedolžnost glede k m e č k ih p rito žb in so m u ti sp et izročili v u p ra v o g ra d P o d č e trte k : »tudi k m e tje so priznali, da niso im eli p ro ti n je m u n o b en e s tv a ri in ga v svojih pism ih ne vedo n ičesar obdolžiti.« Ob tej S c h ro tto v i tr d itv i se p o tem le v prašam o, k a k o da so se m u p o tem k m e tje sploh up rli! Do 7. ju lija v s e k a k o r tu d i še ni dob il p o v rn je n e g a prem ičn eg a p re m o ­ ženja, ki n aj bi m u g a bili u p o rn ik i po b rali. V e n d a r im am o v n jeg o v em p ism u vsaj za to k ršk o posestvo v ro k a h dokaz, d a se je k o n jišk a pogodba s sod elo v an jem c esarjev ih kom i­ s a rje v vsaj delno re s izvršila. V te m času p a se je p u n ta rsk o g ib a n je razširilo tu d i že v tr e tjo n o tra n je a v strijs k o deželo — n a K oroško. S tem , da so bili tu zadu šen i k m ečk i u p o ri ob koncu 15. sto letja, se­ v ed a še niso bili o d p ra v lje n i v zro k i km ečkega u p o rn išk eg a razpoloženja. K oroški k ro n ist U n re st je zapisal ob opisu

u p o ra zoper o p a ta Ja n e z a v v e trin jsk e m sam o stan u (1482): »Mislim, da nezvestobe k o ro ških k m eto v do n jih o v ih gospo­ d ov n e bo n ik o li konec.« N a K oroško se je slovenski km ečki u p o r ra z širil bolj sam o sto jn o k a k o r n a Š tajersk o . T u d i sporočila v M egiserjev i k ro n ik i ja sn o kažejo, d a so p r i te m sodelovali v p rv i v r s ti k ra je v n i povodi. S icer so se res posam ezniki n a K o­ ro šk e m v n e m a li za u p o r že ted aj, ko se je n a G oren jsk em šele z ačen jala k m ečk a organizacija. To so b ili K la n d ro v i p riv ržen ci. K o ro šk i deželni stan o v i so bili z a ra d i teg a n e ­ koliko v z n e m irje n i že konec ap rila. S tv a ri p a v e n d a r niso je m a li zares, saj sicer n e bi m ogli o b lju b iti K ra n jc e m in Š ta je rc e m v o jašk e pom oči — Š ta je rc e m so jo v začetku ju n ija tu d i v resnici poslali. K ra je v n o n ezadovoljstvo — z lasti n ezadovoljstvo podložnikov šen tp av elsk eg a sa m o sta ­ n a v L ab o ški dolini — p a je v zvezi z odm evom p ad ca M ehovega in z v e likim u p o rn išk im zb oro v an jem v K o n ji­ c ah p ostavilo m ost, po k a te re m se je oboroženi k m ečki n a sto p ra z širil tu d i n a K oroško. P r a v posred n ištv o podlož­ nik o v šen tp av elsk eg a sam o stan a p ri te m je p re jk o n e zve­ zano z dejstvom , d a se je šen tp a v e lsk a gospoščina širila p recej n a široko n a obeh s tra n e h k o ro šk o -šta je rsk e dežel­ n e m eje. P e t še n tp a v e lsk ih podložnikov je bilo navzočih p r i zbo­ r o v a n ju v K o njicah (vsaj ob njego v em začetku): n e k i k m e t iz P u stric e , ki ga je (po n jeg ov i poznejši izpovedi) o p at prisilil, d a se je m o ral p re se liti v L ed ob D ravi, s svojim sinom in še tr ije drugi: M egiser om en ja le G u e ß a iz Št. M a rtin a p r i Št. P avlu. P rišli so v K onjice z n am enom , da b i si p rid o b ili podporo za ra z š irje n je km ečk e zveze n a Ko­ roškem . Č ep ra v so n a p e li vse sile, v e n d a rle niso uspeli: »N jihova n a m e ra je b ila p reprečen a.« V e n d a r niso u te m e ­ lje n e trd itv e , d a b i bili Š ta je rc i odklonili pom oč z arad i tega, k e r bi b ile ko ro šk e km ečke za h te v e d ru g a č n e od za h te v š ta je rs k ih k m e to v (»božja p rav d a« n a m e sto »stare pravde«). V iri n a m o k a k šn ih k o n k re tn ih ra z lik a h te v rste n e poročajo ničesar. P o g la v itn i v zrok za za d rž a n o st š ta ­ je rsk ih u p o rn ik o v p r i te m je b ila pač p o k ra jin s k a om eje­ nost u p o rn išk e g a g ib a n ja n a m e je h isto rič n ih dežel, p ra v v K on jicah p a seveda tu d i p rip ra v lje n o st enega dela km e­

to v za p o g a ja n ja z z astop n ik i deželn ih stanov. Z ato so K o­ rošci odšli iz K onjic z a ra d i svojega n e u sp e h a že okrog 25. m aja, to da s trd n im nam enom , da bodo d elali n a svojo roko. K o so p riš li domov, so že n a b in k o šti (27. m aja) p risilili k a p la n a v Št. M a rtin u , d a je o znanil v cerkvi, n a j se k m e tje 1. ju n ija z b erejo v c erk vi v P u strici, k e r je prišlo c esarjev o povelje. T a m se bo odprlo cesarjev o pismo, da bodo lju d je vedeli, d a hoče cesar k m e te osvoboditi in za­ dovoljiti. N a določeni d a n se je v P u stric i re s z b ra lo okrog 3000 p u n ta rje v , k i so si tu izb rali svoje voditelje: za v rh o v n eg a p o v e ljn ik a K ris tja n a G rosa iz H ü tte n b e rg a in J u r i j a M ura; ta d v a sta im ela še podp o v eljn ik a, im en o v an eg a »Hudi« (Bös) H en rik . D a lje so izvolili d va » četrtn a m o jstra« (ki sta sk rb e la za p re sk rb o u p o rn išk e vojske), P a v la Š u š ta rja iz Č rneč p ri D ra v o g ra d u in K ro p ffa iz Roj (M aria Roiach), d v a » p ro k u ra to rja « ali g o vornika, K ru e g la iz P u s tric e in P e tr a K hloleja, te r t r i svetovalce, K h n ie d e rle ja te r sta re g a in m lad ega P u ltn ig k a . V ečina članov up o rn išk eg a v o dstva je b ila d om a v M ežiški in L ab o ški dolini. S redišče u p o r­ nišk eg a g ib a n ja p a so p re d sta v ili iz P u stric e v »tabor« okrog c e rk v e v R ojah, po k a te re m im e n u je M egiser ves u p o r n a K o ro šk em k a r »upor p r i c e rk v i N aše Gospe«. U po rn išk o vodstvo je začelo živahno agitacijo. P o spo­ ročilih, ki jih je dobil do 14. ju n ija re g im e n t v In n sb ru c k u (poročilo k o m isa rje v je p o treb o v alo do t j a d v a do t r i dni), u p o rn išk o g ib a n je že te d a j n i več z ajem alo le L aboške doline in P o djun e, m a rv e č se je širilo že ob D ra v i in Zilji n av zg o r te r od zgo rn jega K oro šk ega p ro ti Lienzu, to re j že p ro ti novi deželni m e ji (Lienz je spad al v te m času še h K o­ roški!). »Vsa m e sta in tr g i ra z e n B e lja k a in V elikovca so bolj n a k lo n je n i k m eto m k a k o r p re la to m in plem stvu.« M eg iserjev a k ro n ik a n a m je o h ra n ila tu d i n ek aj aktov o u p o rn išk i agitaciji. P a ti so delo m a zvezani že z novim položajem , k a k rš e n je n astal, ko je začela gospoda odloč­ n e jše p rip ra v e za z a tr tje u pora. K o m isa rji so p rišli od c e sa rja že v p r v ih d n e h ju n ija v Celovec. P o M a k sim ilija­ n o v ih b e se d a h so b ili po slan i » zaradi k m eto v n a K ran jsk o «, k e r p a so se začeli n e m iri tu d i n a K oroškem , so začeli

svoje delo tu in se niso p rid ru ž ili fre isin šk e m u škofu Filip u . O b p rič e tk u u p o ra n a K o ro šk em so im eli koroški deželni sta n o v i n a voljo kom aj 80 jezdecev in 200 pešcev. Z b ra li so se v V elikovcu te r čakali, d a bi z b ra l H ieron im Z o th n po n aro č ilu d eželn ih stan o v v okolici A lth o fe n a še okro g 300 pešcev. H k r a ti p a so p o sk rb eli za vpoklic p lem i­ škega dela deželne vojske. O te m p rič a poziv s tra ß b u rs k e g a g la v a rja in svetovalcev, izdan 11. ju n ija K h ev en h tillerju , d a n aj tak oj pošlje v V elikovec oboroženega jezdeca, k e r so več v V elikovcu z b ra n ih poslali n a Š ta je rsk o v pom oč p ro ti ta m k a jš n jim u p o rn ik o m . Z a stro šk e b o ja p ro ti u p o r­ n ik o m so sklen ili sta n o v i v p e lja ti tu d i poseben davek. M ed kom isarji, k i so p rišli v Celovec, in stan o v i p a ni bilo p r a v e g a soglasja. M ed tem k o so sta n o v i p re d v se m zbi­ r a li oboroženo silo in tu d i že sk u p aj s šta je rs k im i deželnim i sta n o v i p redložili cesarju , n aj se z b ere p od sk u p n im po­ v e ljn ik o m vo jsk a v seh tr e h ogroženih dežel, d a b i po tlačila u por, so ga m islili k o m isa rji p o m iriti tako, d a bi p re isk a li in u re d ili ra z m e rje m e d p odložniki in zem ljišk im i gospodi. D a n i m oglo p r iti do p ra v e g a ra z u m e v a n ja tu d i m e d m e­ ščan skim i in p lem išk im i zastopniki, je z a ra d i n ak lo n je n o sti v ečin e m est u p o rn ik o m pač jasno. M ak sim ilijan o v i kom i­ s a rji so se začeli p o g a ja ti s k m e ti in p lem stv o m že okrog 5. ju n ija , k a jti 10. ju n ija je v edel za ta p o g a ja n ja že cesar. Niso p a dobili še od n o b e n e s tra n i dokončnega odgovora, le »vitezi« so sporočili, d a so k m e tje p riv o lili v p r e m ir je za n em o ten o zasliševan je obeh stra n k . C esar je delo k o m isa r­ je v odobril, p rip o ro čil p a jim je, n aj u p o r čim prej pom i­ rijo. V posebnem (izgubljenem ) p ism u je n aro čil F ilip u F re isin šk e m u in d ru g im k o m isarjem , naj se zb e re jo vsi v V elikovcu, k je r d a bodo n a jla ž e k o ristili vsem tr e m deže­ lam . O dobril je tu d i p redlog š ta je rs k e g a in ko ro šk eg a de­ želnega u p ra v ite lja in deželnih sv eto v alcev o z d ru ž itv i v o j­ ske v seh tr e h ogroženih dežel, da b i b il m ogoč o ster odpor, če bi se p o g a ja n ja k o m isa rje v z u p o rn ik i razbila. K a k o so g led ali n a p o sre d o v a n je k o m isa rje v u p o rn ik i, kaže pism o n jih o v eg a v o d stv a B e k h e n u in P u fflu v V eli­ kovcu (11. ju nija), pisano v R ojah. Z al je pism o o h ra n je n o le v k r a tk e m izvlečku, ta k o d a naslo v n i ja se n (ali g re za osebne n a slov ljen ce ali za razg las p re b iv a lc e m v k a k šn e m

okolišu ■—- B ek h en ■—• in velik o všk im revežem ?). V odstvo u p o rn ik o v je tu v se k a k o r z atrjev alo, d a hoče v z tra ja ti v svojem n am enu , k e r da n i u p a n ja , d a bi m ogli u p o rn ik i v ta k o k r a tk e m času dob iti odgovor n a svoje pritožbe. K o m isa rji so tu d i sam i uvideli, d a g re n jih o v o posre­ d o v a n je prepočasi. Z a ra d i teg a so izdali d n e 11. ju n ija ko­ ro šk im km eto m poziv, n aj se v rn e jo k pokorščini in svoje zveze n e širijo n a p re j te r n e z a p le ta jo van jo še drugih, k a k o r se zdi, d a je n jih o v n am en . P redlože n aj svoje p r i­ tožbe kom isarjem , k i so v Celovcu. Ti jih bodo o b ra v n a v a li n a k lo n je n o po cesarjev em n avodilu. C esarskim k o m isarjem je p rišlo n a uho, d a k m e tje razpo šiljajo poslance s sporo­ čilom, d a je u p o r c e sa rje v a volja, te r d a si sk u šajo tak o d o b iti še n o v ih priv ržen cev . Z ato jih k o m isa rji v c esarje­ v e m im e n u pozivajo, n aj u p o r in zvezo razp u ste, če se hočejo ogn iti h u d i k azn i in ce sa rje v i nem ilosti. Če p a bodo k m e tje c e sa rju pokorni, jih bo tu d i on v a ro v a l in ne bo pu stil, d a b i jim naložili k ak o kriv ičn o b rem e. K o m isarji so dovolj trd n o u p a li v u sp e h te g a svojega dela. V p o ro ­ čilu, ki so g a poslali 11. ju n ija cesarju, so n a m re č poslali poleg poročila (o p o g a ja n jih z u p o rn ik i n a K oroškem v L ab o ški dolini in v P o d ju ni) tu d i predlog, n aj sta n o v i ra z ­ p u s te vojsko, k i so jo b ili z b ra li zoper km ete. C esar je v te m času že zvedel, d a se je u p o r razširil p r e k k ra n js k ih m e ja tu d i n a Š ta je rsk o in K oroško, in je 11. ju n ija izdal p a te n t km eto m n a Š ta je rsk e m , K oroškem in K ra n jsk e m . V n je m je p rep o v ed al u p o rn išk o g ib an je v v seh tr e h deželah, om enja p a n e le u sta n o v ite v km ečke zveze, m a rv eč tu d i p le n ite v g ra d o v in sam ostano v te r n a silstva zoper gospodo. U gotovil je, da se je to zgodilo v n a s p ro tju z izrecn im zagotovilom k m ečkega p oslanstva, ki je p rišlo k cesarju , d a b i m u povedalo, d a bodo k m e tje do p rih o d a n je g o v ih k o m isa rje v popolnom a m irovali. T ud i sam je v p a te n tih u p o r že prepo v ed al. V se to p a k m e tje p re z ira jo in so zato k riv i u p o ra zoper njegovo v lad arsk o oblast. Celo s silo p ritisk a jo n a n e k a te re plem iče, m esta in km ete, da b i se jim p rid ru žili. L e da b i te p rem o tili z mislijo, da se vse to d ela s c e sarjev o vedn o stjo in po n je ­ govi volji, so poslali svoje p oslanstvo k n jem u. C esar opo­ z a r ja km ete, k aj se je zgodilo, ko so nekoč (na K oroškem

1478) v n jeg o v e dežele, ra z b u rk a n e z a ra d i e n ak eg a k m eč­ k eg a ra v n a n ja , n a v a lili T u r k i in se je sto rila n e p o p ra v ljiv a škoda. P r a v ta k o se bo o k rep il sedaj, če bodo k m e tje v z tra ja li p ri sv o jem početju, sov ražn i B enečan, la h k o p a se p riv a b ijo s te m tu d i T u rk i. T eg a cesar noče dopustiti. Z ato u k a z u je pod sm rtn o k a z n ijo in grožnjo zaplem be prem ože­ n ja sledeče: tisti, k i so v sto p ili v km ečko zvezo, n aj ne sto re no b eneg a u p o rn išk e g a d e ja n ja , m a rv e č n aj m iru jejo , o p u ste v sa zb o ro v a n ja in zvezo razp u ste. K d o r m e d k m eti im a k a k šn o p rito žb o ali potrebo, lah k o p rid e p ro sto in brez n e v a rn o sti k c esarjev im ko m isarjem , ki jih je poslal v V e­ likovec. V sa k o m u r bodo p o m ag ali do n jeg o v e pravice. Če p a u p o rn i k m e tje n e bodo poslušali te g a ukaza, a m p a k bodo v z tra ja li v sv o jev o ljn em r a v n a n ju , n aj poslušn i p re ­ lati, m esta, trg i in k m e tje p rip ra v ijo vojsko, k a k o r je dolo­ čil v sv o jem p re jšn je m (danes izgubljenem ) povelju, k a d a r jih bo poklical cesar ali deželni g la v a rji. K m ečk i u p o r je p riv e d e l položaj do ta k š n e zao stritv e, d a cesar n i m ogel več tv e g a ti poskusa, d a b i izrab il u p o r — k a k o r je sp rv a n a m e ra v a l — za o m a ja n je oblasti deželnih sta n o v in p ove­ ča n je svoje o b lasti v deželah. K lju b tem u, d a so k m e tje vse do k o nca u p o ra u p a li v anj in v njeg ov o podporo, se je od te g a p a te n ta n a p re j p o stav il odločno n a s tr a n fev ­ d a ln ih izkoriščevalcev in p ro ti p u n ta rs k im km etom . V to d ip lo m atsko ofenzivo se u v ršč a še odgovor in n sb ru š k e g a re g im e n ta n a poročilo k o m isa rje v (dne 14. ju n ija ): 1. M ed plem stvom , p r e la ti in m eščan i se je p o ja v ila glede d a v k a za boj p ro ti k m e to m n e v o lja z a ra d i njeg o v e ra z ­ delitve. T ega sp o ra naj se v a ru je jo v svojo korist, k e r k m ečk i u p o r še n i zadušen. P o z n e je bodo m ogli p ri se­ s ta n k u d eželnih sta n o v p red lo žiti svoje m ed seb o jn e p r i­ tožbe in r a z p ra v lja ti o n jih . 2. G lede p re d lo g a ko m isarjev , n aj bi se razšla vojska, k i so jo bili z b ra li deželni stan ov i zoper u p o rn ik e, je re g im e n t m n e n ja , d a b i se u p o rn ik i s te m okrepili, poslušni podložniki p a sp ra v ili v veliko n e v a rn o st. T u d i p o g a ja n ja k o m isa rje v b i p o stala težja, k e r n a K o ro šk em še n i p re m irja ; narob e, število u p o rn ik o v se v sa k d a n m noži in u p o r širi. P r e la ti in p lem stv o n aj to rej o sta n e jo s svojim i v o ja k i p od orožjem , v e n d a r n aj se o m e ju je jo n a obram bo. — 3. K o m isa rji sicer po ro čajo o

svojih p o g a ja n jih z u p o rn ik i n a K ra n jsk e m , v L aboški dolini in v P o d ju n i, n i p a razvidno, d a so kaj u k re n ili z arad i u p o ra ob Zilji, D ra v i in n a z go rn jem K oroškem , k je r se širi u p o r p ro ti Lienzu. K e r u p o r v te h tr e h ok rožjih n a ­ rašča, n aj k o m isa rji pišejo tu d i tja in p rip ra v ijo k m e te do p re m irja . M edtem p a se bo čim prej p rib liž a la cesarjev a vojska. R eg im en t o d sv e tu je ko m isarjem , d a b i ugodili želji k ra n js k ih km etov, n aj p rid e k o m isija m ed nje, k e r je u p o r še prem očan. Z ato naj fre isin šk i škof o sta n e v Velikovcu, k i je p rim e rn e jši za p re isk a v o v v se h tr e h deželah, a n e ­ k a te r i izm ed k o m isa rje v n aj gredo n a K ran jsk o , d a bodo k m e te pregovorili, naj pošljejo poslance v V elikovec. Re­ g im e n t upa, d a u p o rn ik i teg a n e bodo odbili. Ti a k ti d a je jo n ove p o d a tk e o sk u p n i org anizaciji n o ­ tr a n je a v s trijs k ih dežel p ro ti up o rn ik om . P rv ič so zd ru žitev n jih o v ih v o jsk a p ro ti u p o rn ik o m pred lo žili že k ra n js k i de­ želni sta n o v i n a d u n a js k e m sestan k u , d ru g ič cesar v svo­ je m n a v o d ilu 25. ap rila. K o se je u p o r razširil, sta se z d ru ­ žili K oro šk a in Š ta je rsk a . D eželna u p ra v ite lja obeh dežel sta sku p n o z deželnim i sv eto valci poslala c e sa rju predlog o z d ru ž itv i v o jsk e vseh tr e h dežel pod sk u p n im p o v elj­ stvom . Iz te g a se vidi, d a je b il p re jš n ji c e sa rje v predlog le d ip lo m a tsk a zvijača, s k a te ro je n a m e ra v a l p rid o b iti stan o ve za p o trd ite v izre d n ih d av k o v za v ojsko p ro ti Be­ nečanom , n e p a resn o m išlje n u k re p zoper u po rn ik e, saj se sicer stan o vo m v te j zadevi n e b i bilo tr e b a vnovič o b ra č a ti do cesarja. T akö je z b ira n je čet n a p re d o v a lo po­ časi. »Vse je p od orožjem . Šk o da uči ljudi. Š ta je rs k a in K o rošk a sta se združili,« ta k o je p isal v te h d n e h ta jn ik n a č e ln ik a c esarjev ih kom isarjev , freisin šk eg a škofa F ilipa (25. ju n ija). Z v ečjim u sp eh o m k a k o r K orošci so po sklepu svo jeg a se sta n k a v M ürzzu sch lag u z b ira li v ojsko Štajerci, k i so začeli p r ip r a v e za boj p ro ti u p o rn ik o m že a p rila ali vsaj v z ačetk u m aja. M edtem ko so se stan o v i n a vso moč p rip ra v lja li, da b i u p o r potlačili, p a tu d i u p o rn ik i niso m irovali. S re d i ju ­ n ija, še p re d e n so jih zadeli p rv i u d a rc i n a K oroškem in s re d n je m Š ta je rsk e m , je u p o rn išk o g ib a n je doseglo svoj višek. N a K o ro šk em je delo u p o rn ik o v n a p re d o v a lo k lju b k o m isarsk im nap o ro m . D n e 15. ju n ija sta poslala u p o rn išk a

p o v e ljn ik a G ros in M u r n e k e m u S c h a b e rta lle rju sporočilo, d a ga žele v svojo zvezo. V te m p ism u se p rv ič om enjajo nek o lik o n a svoj n ačin fo rm u lira n e za h te v e koro šk ih u p o r­ nikov: z b ra li so se z a ra d i božje p ra v ic e in sta re p ra v d e te r z a ra d i tega, d a se o d p ra v ijo n o v e iz n a jd b e in n ev arn o sti. P o dobno so odgovorili u p o rn ik i tu d i H an n u , k i so ga dolo­ čili za p o g a ja n ja s k m e ti deželni stanovi, n ezad o v oljn i s k o ­ m isa rsk im i neuspehi. P rid ru ž ilo se m u je tu d i n ek aj za­ sto pn ik o v šen tp av elsk eg a sam o stan a. D obili p a so odgovor, d a se u p o rn ik i niso z b ra li zato, d a bi k o m u rk o li k aj storili, m a rv e č k e r želijo božjo p ra v d o in k e r hočejo n a ta n č n o p o ro čati ko m isarjem , ki so n a K oroškem . S tan o v sk i p o slan ­ ci (vicedom A n d rej R a u b e r in H ans P resin g er) p a so v P o d ju n i v e n d a r b re z p r e liv a n ja k rv i dosegli (pač le za­ časen) sklep m iru . T u di več sto u p o rn ik o v okrog V ovber in T ru še n j je z a h te v a lo le božjo pravdo. M ed tem ko n aj bi k o m isa rji p re n e sli središče svojega d ela iz C elovca v Velikovec, so stan o v i z dotlej zbran o v o j­ sko odšli iz V elikovca n a zg o rn je K oroško. D eželna v o jsk a je n a ra s la od z ačetk a u p o ra n a p re j le n a 350 mož, p a še od te h so b ili pešci n e z a n e sljiv i — p ro ti k m eto m n a m re č niso h o te li služiti. P o g a ja n ja s k m e ti niso p rin e sla uspehov. N asp ro tn o , u p o r se je v ed n o bolj širil in zajel že skoraj v se p o d ro čje okrog V elikovca. C esarjev e v o jsk e n i bilo od n ik o d e r in tu d i Z othnovo n a b ir a n je v o ja k o v okrog A lth o fn a n i uspelo. Z ato so jo u b ra li stan o v i z vso vojsko, k a r so je im eli, p ro ti deželni prestolnici, Š e n t V id u ob Glini. T u p a jih je čak alo veliko p resen ečenje. M esto je pokazalo, d a je bolj n a k lo n je n o u p o rn ik o m k a k o r stan o ­ vom . P le m stv o je n ašlo m e stn a v r a ta z a p rta , m eščani jim niso dovolili vstopa. Celo ko so p o n u d ili d e n a rja , jih sp rv a n iso h o te li sp rejeti, m a rv e č so začeli b iti p la t zv o n a in se z b ira ti z orožjem v roki. D eželni u p ra v ite lj V id W elzer, k i j e bil v m estu, se je začel p o g a ja ti z m e stn im svetom in je končno k lju b o d p o ru p e tih članov, ki so se odločno po teg o v ali za u p o r in ho te li celo s silo z a b ra n iti o d p ira n je v ra t, dosegel, d a so sp re je li stanovsko^ vojsko v mesto. T oda stan o vo m se po ta k šn e m s p re je m u v g lav nem deželnem m e stu n i zdelo več dovolj v arno, z W elzer jem v re d so odšli n a p re j p ro ti B eljaku . T u jih je srečal šta je rsk i

deželni g la v a r S igm u n d D ie tric h ste in (imel je v elik a zem ­ ljiš k a gospostva tu d i n a ju ž n e m K oroškem ), k i se je v ra č a l od cesarja, jim sporočil c esarjev o povelje, n aj se b ran ijo , in obljubo, d a jim bo poslal n a pom oč svojo vojsko, seveda pod pogojem , d a jo bodo sam i plačevali. M edtem se je ra z širil u p o r n a p re j v ju žn em d elu de­ žele od P o d ju n e čez Rož do Z iljsk e doline in od to d še ob D ra v i n a v z g o r do Lienza. Š iril p a se je že tu d i v d ru g e sm eri. S ev erno od D ra v e je segel ted aj, k o so se stan o v i u m ik a li p re k S e n t V ida, že do L eo n stein a p r i V rb sk em jezeru, G lanegga zahodno od Š e n t V ida in do S tra ß b u rg a vzhodno od K rk e, torej do črte, ki seka n a d v o je že skoraj vso deželo. U p o rn ik i p a z gib anjem , k a k rš n o se je sam o razvilo ob Zilji, še niso b ili zadovoljni. P o M eg iserjev em sporočilu se jih je okrog 15. ju n ija z b ralo b lizu 2000, da b i odšli k Z ilji p re d o b iv a t še n o v ih u p o rn ik ov . D a tu m je n a jb rž e m alo prepozen, štev ilo p a n e k a j preveliko. B e n ečansk i po­ v e ljn ik L eon E m o je po govoricah, k i so p r ih a ja le iz B e lja k a po k a n a lsk i cesti, v ed el p o ro čati že 19. in 20. ju n ija , d a je p rišlo p re d B e lja k okrog tisoč u p orn ik o v , k i so zahtevali, n aj se jim m esto p rid ru ž i. M eščani so že poslali k n jim sv o je poslance, a v te m je p riše l D ie tric h ste in (L etistener) in z ja v n im razg laso m sporočil m e šč a n stv u cesarjevo n a ­ ročilo. U speh sporoča D ietrich stein o vo d ru ž in sk o izročilo: » B eljaški m eščani so priv o lili v to, d a hočejo im e ti m esto odprto« (nam reč za plem stvo). D rugo Em ovo sporočilo o te m k m ečkem p o ho d u p re d B e lja k p a n a z an im iv n ačin o s v e tlju je km ečko g le d a n je n a cesarja. K m e tje so im eli s seboj p ra p o r, n a k a te re m je b ila ce sa rje v a podoba v pol­ n e m o rn a tu z m ečem in zem eljsko oblo; «m isli se, da im a to (nam reč upor) o p ra v iti s ce sa rje v im h o ten jem , d a p r i­ p ra v i plem iče do večje pokorščine; in če se bodo . . . k m e tje s to zvezo okrepili, bodo p riš li v Italijo, to se p r a v i v F u r ­ lanijo, in zavzeli p o k ra jin o za cesarja.« To poročilo že glede n a čas, v k a te re m so B enečani izvedeli za up o r, še bolj pa z n jih o v o b o jaznijo p re d n a sle d k i k m ečkega u sp e h a n a jk re p k e je z a v ra č a v se tiste, k i bi v e rje li v M aksim iljanovo stra šilo za k r a n js k e deželne sta n o v e o b en ešk em v p liv u n a k m ečk i upor.

U p o r je segel že p r e k s e v e rn e deželne m eje. Iz salz­ b u rš k e g a R a u risa so p riš li u p o rn ik o m n a pom oč ru d a rji, ki so zavzeli tr g O berv ellach v dolini r e k e Moll, v St. Lore n z e n u n a zg o rn jem Š ta je rs k e m p a je pozival k m e te iz P a lte n s k e d oline in iz R o tte n m a n n a k u p o ru ro tte n m a n n s k i k ap lan , k i ga je sa lz b u ršk i n a d šk o f p ozneje z a ra d i teg a u k a z a l zapreti. P ro ti se v e ru se je širil v tem času u p o r tu d i n a s re d n je m Š ta je rsk e m . U po rniško g ib a n je je zajelo dolino ob S u lm u jugovzhodno od L ipnice, k je r so u p o rn ik i v H eim b sch u chu u b ili W olfganga in A n d re ja W indischg rätza, p od ročje W ildona m ed L ipnico in G rad cem t e r do­ seglo v te m okolišu n a jb o lj sev ern o točko v G leisdorfu vzhodno od G radca. P a tu d i šta je rs k i deželni stan o v i niso več m irn o gledali n a širje n je u p o ra. W olfgang S tu b e n b e rg je v b o ju z u p o r­ n ik i okrog 15. ju n ija p ri n e zn an em k r a ju pobil okrog 400 km etov. P le m išk a o k ru tn o st se je po k azala tak o j, k a k o r h itro je k azalo le m alo n a boljše. P r a v to dok azu jejo tu d i dogodki n a K ra n jsk e m . T a m j e b il v središču dogodkov v itez M arko iz K lisa, k i so g a n o tra n je a v s trijs k i deželni stan o v i le ta 1512 vzeli v službo k o t v o d ite lja obveščevalne službe n a s p ro ti T urkom . S te m poslom je b il povezan se­ v e d a z lasti s k ra n js k im i stanovi, k a jti tu rš k i n a p a d i so p r ih a ja li te d a j še iz B osne in tu d i o rg an izacija o b ram b e p ro ti n jim je b ila u s m e rje n a n a to področje. Misli, d a je v itez M a rk o ista oseba k a k o r le g e n d a rn i »Pes M arko« do­ slej žal n i m ogoče n e p o trd iti n e z a v rn iti in o sta ja le m o ­ goča dom neva, gotovo p a n i to M ark o S ittich, z n an od 1508 iz M ak sim ilijano v e v o jsk e zoper B en ečan e k o t p o v eljn ik od d elk a H rv ato v , k e r je živel že v poznejših letih. V seka­ k o r p a m o rd a dogodki iz le ta 1515 razlag ajo , k ak o d a s tem leto m p rv i d v e im eni izg in eta iz zgodovinskih virov. K oli­ k o r je t a dom n ev a mogoča, je tr e b a poleg te g a p o u d a riti, d a se je »Pes M arko« v tisn il v lju d sk o p rip o v ed k o v P r i ­ m o rju in n a D o len jsk em s svojim n a silje m do p o lp re te k le g a časa. D ogodki iz le ta 1515 bi p o tem n e b ili izjem n i v delo­ v a n ju M a rk a iz Klisa. V itez M arko iz K lisa je im el z a ra d i sv o jih nalog do b re zveze s H rv a ti. L e ta 1515 je dobil m e d u p o ro m od k r a n j­ skih d eželnih stan o v nalogo, naj p ris k rb i pom oč zoper u p o r­

n ik e tu d i p r i H rv a tih . S voje poslanstvo je u p o ra b il tu d i za dobičkanosen posel. Ob svo jem p o to v a n ju n a H rv ašk o je izselil in p ro d a l okrog 500 žen a in o tro k u p o rn ih k m eto v v H rv ašk o P r im o r je (in m are). S icer p a je njegovo poga­ ja n je potekalo uspešno. B an je o b lju b il pomoč že ob n je ­ govem p rv e m p o to v a n ju . M edtem p a je p rišla cesarjev a zapoved o p re m irju . Z a to sta k ra n js k i deželni g la v a r in vicedom v iteza M a rk a še vnovič poslala k h rv a š k e m u ban u s sporočilom o cesarjev em pism u, da n e b i b a n n a p a d a l u p o rn ik o v (okrog 15. ju n ija). P r a v to d ru g o p o to v a n je je vitez M arko u p o ra b il za o m en jen o kupčijo s h rv a šk im i plem iči za u p o rn išk e žene in otroke; n aselili so jih pač po h rv a š k ih p rim o rsk ih k ra jih , opu sto šen ih od T urkov. O benem je M a rk o K lis v e n d a rle že sp re je l v B režicah p rv i del o b lju b lje n e h rv a š k e pomoči. Takšno vlogo Brežic je om ogočilo dejstvo, d a je p r a v ob S a v i segal precej daleč p ro ti zah o d u p a s gospostev J a n e z a R ajh e n b u ršk e g a , k i so se dotlej uspešno u s ta v lja la u p o rn išk e m u p ritisk u . R a v n a n je S tu b e n b e rg a in M a rk a iz K lisa je u p o rn ik o m n a z o rn o pokazalo, kaj jih čaka, če b i se v d a li stanovom , in jih silovito razb u rilo . In »zopet zbrani« so dosegli svoj n aj večji uspeh. Z avzeli so m esto in g ra d Brežice, čep rav j u je poleg dom ačih h la p c e v v a ro v a la p r v a h rv a š k a po­ m oč za boj p ro ti up o rn ik o m . K lisovo d e ja n je je zan etilo m ed u p o rn ik i d iv ji srd. V dv eh d n e h se je zbralo ok rog 9000 upo rniko v . Začeli so o b leg ati Brežice, n a jp re j m esto in n a to g rad , k a m o r se je zatek el vitez M ark o s svojim b ra to m in z lju d m i, k i jih je im el s seboj. P r i te m je pogorelo m esto s svojim i p r i­ v ileg iji v red, č e p ra v n i z a trd n o gotovo, ali ga je d al res zažgati sam M a rk o z a ra d i laž je o b ra m b e g rad u . G ra d so u p o rn ik i nap ad li, zažgali in osvojili t e r pobili vso gosposko druščino, k i so jo n a šli v n jem . T ak o so vzeli v itezu M ark u tu d i d e n a r in dragocenosti, k i jih je im el p r i n je m s p ra v ­ lje n e Ju riš ič (vsega za 375 g oldinarjev ) in k i so b ile m o rd a n a m e n je n e za k a k o podobno gosposko kupčijo, k a k ršn o je p re d tem o p ra v il vitez M arko že za svoj raču n . P ob itim so odsekali g lav e te r jih še n ek aj d n i nosili n a drogovih okoli, tr u p la p a so p u stili nep o ko p an a. O p lem išk i vojski, k i je b ila ob tej priložn o sti pobita, poročajo zelo različne

številke. N a v sak na č in so jo s e sta v lja li vsaj v iteza M arko in Š te fa n iz K lisa, L u d v ik R einecker, okoli 10 h rv a šk ih plem ičev te r okoli 50 n jih o v ih hlapcev. Takoj za B režicam i so u p o rn ik i zavzeli tu d i R a jh e n b u rg in še n e k i d ru g i g rad Ja n e z a R a jh e n b u ršk e g a , p ri k a te re m se je vitez M ark o spotom a m udil. T ak o je bil ob tem vzpo n u u p o ra o d stra ­ n je n tu d i p a s gospoščin ob Savi, ki so se dotlej uspešno u p ira le p u n ta rs k e m u p ritisk u . M ed tem je p rišla n a K ra n jsk o že v drug o cesarska k o m isija —• n e m a ra po n a sv e tu in n sb ru šk e g a re g im e n ta z d n e 14. ju n ija — te r je ra z g la sila c e sa rje v ju n ijsk i p aten t. P r i srdu, k i je p rije l u p o rn ik e ob o m e n je n ih dogodkih, razg las seveda n i v e lik o pom enil. N arobe! U porniško g ib a ­ n je se je p ra v zdaj vnovič vzdignilo v m ogočnem valu, ki je z a g rn il v rsto gradov. P r i o b leg an ju enega izm ed n jih ■— Č rn e le g a — je sodeloval celo plem ič F ra n c G lanhofer, po ­ se stn ik D rag o m lja. S k m e ti se je n e k a k o sp o razu m el in jim izročil m a jh e n topič. S te m so p rišli k m e tje p re d Č rn e ­ lo te r oblegali S ig ism u n d a in A n d re ja L am b erg a, k i sta sta la v b o ju p ro ti k m e to m v p rv ih v rs ta h fevdalcev. G ra d u sicer u p o rn ik i niso m ogli osvojiti, zato p a so u n ičili ribnike, požgali p rista v o te r ra zd elili in odgnali živino. B rez u sp e h a so k m e tje oblegali tu d i Jožefa L a m b e rg a v O rtn ek u . S p rv a se je h o tel b r a n iti z orožjem , a ko je spoznal, d a ta k o n e bo nič opravil, se je začel s k m eti po­ g a ja ti. P reg o v o ril jih je, d a so odšli, t e r n a g ra d u dočakal p rih o d H e rb e rste in o v e vojske, ki je k on čala upor. P o sezn am u gradov, ki so v te m le tu p a d li k m eto m v roke, n a šte v a V alv aso r škodo, ki so jo u p o rn ik i n a re d ili n a njih. Zelo v e rje tn o je sicer, da je p ad el k a te ri izm ed n jih že p re d viškom u p o ra n a K ra n jsk e m , k i je tr a ja l od sre d e ju n ija do d ru g e tr e tjin e ju lija , v ečin a p a jih je p ad la p r a v v tem času. Njihovo' v rsto la h k o še izpopolnim o. P r i K ršk e m je p a d e l g ra d R aka. G ra d M irno so u p o r­ n ik i zavzeli z zvijačo: sklicev ali so se p re d oskrbnikom , d a ga hočejo vzeti v o b la st za cesarja. Po m an j za n e slji­ vem sporočilu precej poznejše sam o stan sk e k ro n ik e naj bi bil p riz a d e t tu d i sa m o sta n Stična. O rop an in požgan je bil P o lh o v G radec. V alv aso r poroča tu d i o b rezu sp ešn em n a ­ p a d u n a L ju b lja n s k i grad, p ri čem er je b a je precej u p o r­

n ik o v padlo. P r i n a p a d u n a L ju b lja n o so u p o rn ik i požgali n ovi m lin, zoper k a te re g a so se spom ladi k m e tje p rito že­ v a li z a ra d i povodnji, ki jih je povzročal njeg o v jez ob de­ ževju. Po listini, s k a te ro je freisin šk i škof F ilip (8. d ecem ­ b ra 1512) Ž eleznikom in n jih o v im p re b iv a lc e m obnovil s ta ­ r e trž n e pravice, vem o, d a so jih z a ra d i ud eležb e v u p o ru le ta 1515 izgubili. T u d i železn ik arsk i r u d a r ji so se n a m reč le ta 1515 »brez v sak eg a vzroka« udeležili k m ečk eg a upora. V obm očju p osav sk eg a h rib o v ja so p a d li tr ije gradovi: B rd o ob v stop u v Č rn i g rab en , R ožek p r i M orav čah in Leb e k p ri V ačah. N a tem o zem lju so se u p rli tu d i podložniki lju b lja n sk e g a škofa v T u h in jsk i dolini t e r m u požgali ne­ kaj sirnic (živ in o rejskih k m etij v h rib o v sk ih k ra jih ) n a d V ačam i, o k a te r ih je trd il škof v svoji p rito ž b i iz n a sle d ­ n je g a leta, da so sta le že od dav n a, k m e tje p a so zag o tav ­ ljali, da so b ile n a novo p ostav ljen e, pač n a p re jš n je m sre n jsk e m zem ljišču. Položaj ob v rh u n c u slovenskega k m ečk eg a u p o ra na K ra n js k e m p re d prih o d o m p lem išk e v o jsk e pod H e rb e r­ stein o vim p o v eljstv o m n a m n a jb o lj ja sn o k a ž e ta dve su m a rič n i poročili. P o te h d veh poročilih —- p rv o izvira od š ta je rs k ih deželn ih stanov, d ru g o od H e rb e rs te in a sam ega, obe p a položaj gotovo p rik a z u je ta v nek o lik o p re tira n o č rn ih b a rv a h — so p risilili u p o rn ik i n a K ra n js k e m »v svo­ jo voljo« v sa m esta, g rad o v e in sam o stane razen L ju b lja n e , Š k ofje Loke, K ra n ja , Č rnelega, S m led n ik a, P la n in e in T u rja k a , ki so se bili v n a p re j p rip ra v ili n a obram bo. P r e ­ vzeli so vse ce sa rje v e pravice, c a rin e in m itn in o in tu d i v sa ce rk v e n a in p o sv etn a sodišča (tj. v sa sodišča v ro k a h c e rk v e n ih in p o sv e tn ih gospodov!). Iz g ra d o v so odpeljali, zak o p ali in un ičili stre ln o orožje in sm odnik. V sa »meja« p ro ti B enečanom in T u rk o m je b ila uničena, o b ra m b n i pas razg aljen . R a v n a n je u p o rn ik o v z g ra d o v i n a m p o ja sn ju je še odgovor k r a n js k ih d eželnih stan o v z d n e 24. avgusta, ki o p isu je tu d i škodo: U p o rn ik i so p o b ra li »ubogem u plem stvu« vso živino z v se m d ru g im im etjem ; vino, žito in drugo, k a r so n a šli v zavzetih grad o vih, so razd elili m edse, ta k o da so n a re d ili p le m stv u in m nogim sam ostan o m v eliko škodo; rib n ik e so ra z k o p a li in uničili. P o d ru g e m su m aričn em seznam u škode, ki ga je u p o ra b lja l V alvasor, so u p o rn ik i

osvojene g rad o v e izropali, n e k a te re požgali, d ru g im vsaj ra z b ili o k n a in peči, iz d rli iz zidu vse železje te r ga odnesli s seboj. Boj torej n i v e lja l le p le m stv u in n i šlo le za ro ­ p a n je v k o rist osvajalcev, m a rv eč so u p o rn ik i k a r zav estno u n ič e v a li gospodarske te m e lje fe v d a ln ih gospostev. T u r ja ­ šk i — deželni g la v a r — je v pism u, k i g a je konec ju n ija p isa l H e rb e rste in u , o d k rito p rizn al: »Tu v deželi sm o m n o ­ go p re sla b i p ro ti k m e to m in n im am o n o b en e pom oči ali o b ram b e; tak o tu d i delo ce sa rje v ih svetovalcev in k o m i­ s a rje v noče ro d iti v e liko u sp eh a; v ečin a p le m stv a je p r e ­ g n a n a in oropana.« K ak o so se po ču tili v te h ra z m e ra h k ra n js k i plem iči, p re g n a n i iz svojih gradov, n a m sp et n a j ­ b o lje kaže pism o T u rja š k e g a H e rb e rste in u , ko je ta s svojo vojsko že p re k o ra č il Savo. V te m pism u p ra v i p o v e ljn ik u p le m išk e v o jsk e k a r n a ra v n o st, d a je re šil k ra n jsk o p le m ­ stv o »iz pekla«. N i čudno, da so k ra n js k i deželni sta n o v i v te h ra z m e ­ r a h n a v seh s tra n e h b e ra č ili za pom oč p ro ti u p o rn im k m e ­ tom . P o 17. ju n iju (padec B režic se v poročilu že om enja) je b il v L ju b lja n i in K a m n ik u se sta n e k k ra n js k ih deželnih stanov, n a k a te re m so p oskusili še za d n je sredstvo: poslali so k c e sa rju pričo, obleganca iz Č rnelega, S ig ism u nd a L a m b e rg a s p o d ro b n im poročilom o dogodkih, k i so se z v rstili od T h u m o v e s m rti n a p re j. Sicer so že p ričak o vali, d a bo p rišla ce sa rje v a v o jsk a n a pomoč, v e n d a r so c e sa rja prosili, n aj p rid e čim prej. Z a h te v a li so za z ačetn ik e u p o ra »p ravično kazen«, k a jti če b i se to n e zgodilo, se to zlo ne bo n e h a lo in p le m stv u n e bo več o b sta n k a n a deželi. Cesar n aj p o sk rb i tu d i za to, d a se bodo p lem ičem v rn ili g rado v i in posestva, za škodo in stroške, k i jih je im elo p lem stvo z a ra d i u p ora, p a so z a h te v a li odškodnino. P r a v ob tem v rh u n c u u p o ra n a K ra n jsk e m j e seglo u p o rn išk o g ib a n je še n a p re j n a zahod, n a Tolm insko. O po­ te k u u p o ra n a T o lm insk em in p u n ta r s k ih u sp e h ih sicer ne vem o ničesar, ob ra z p ra v a h o k azn i za u p o r p a je bilo določeno, da m o ra jo tu d i T olm inci z a ra d i svojega sodelo­ v a n ja p la č e v a ti d e n a rn o kazen. V za č e tk u le ta 1516 so n a D u n a ju o b ra v n a v a li p rito ž b e to lm in sk ih km etov.2

N a Š ta je rsk e m so doživljali u p o rn ik i še nove usp eh e tu d i potem , ko so osvojili Brežice. V začetku ju lija sta p a d la p u n ta rje m v ro k e cesarsk a g ra d o v a K u n šp e rk in P o d sre d a te r k rš k i g ra d n a B izeljskem . Poročilo šta je rs k ih deželn ih sta n o v v M arib o ru 13. ju lija (»petek po M arjeti«, tj n a salzb u ršk em ozem lju po 12. juliju ) p ravi, da so p adli t i tr ije g ra d o v i »zadnji četrtek«, tj. 5. ju lija. Notranji obraz slovenskega km ečkega upora. —- Slo­ v en sk i km ečki u p o r se je ra z širil skoraj po vsej slovenski zem lji od P lan in e, V rh n ik e in K o čev ja do slovensko-nem ške n a ro d n o stn e m eje, ob v rh u n c u sre d i ju n ija p a je segel na zah o d u tu d i n a T olm insko, n a se v e ru p a p re k n a ro d n o stn e m e je v se v e rn e k r a je K oroškega in n a s re d n je in zgornje Š tajersk o . V b istv u je bilo g ib a n je v e n d a rle om ejeno n a Slovence. V iri sam i ga im e n u je jo »slovenski k m ečk i punt« (d er w in d isch e B au ern b u n d ). T ega p rila s tk a m u z n e k a te ­ rim i izjem am i, ko ga im e n u je jo » n o tra n je a v strijsk i« km eč­ k i upor, tu d i m o d ern o zgodovinopisje n e k ra ti. E d in a slo v en sk a p o k ra jin a , k i se u p o ra n i udeležila, je b ila G oriška (razen T olm inskega) z delom N o tra n jsk e . N a G o rišk em so im eli k m e tje v d ru ž b e n e m pogledu m nogo u g o d n ejši položaj k a k o r v d ru g ih slovenskih p o k ra jin a h . Im e li so n a m re č svo je za sto p n ik e v deželnih stan o v ih in ti so m o ra li b iti v ed n o p ok lican i k sejam , k a d a r so sp re je ­ m a li iz re d n e d a v k e in določali njihovo raz d e lite v po go­ spostvih. Z ato z em ljišk i gospodje te h d a ja te v tu d i niso m ogli z lo ra b lja ti in p odložniki so vedeli, da g re n a b ra n i d e n a r cesarju . Z načilno je, d a so se k m e tje n a G oriškem p rv ič u p rli le ta 1556, tedaj ko so jim — po splošni re g u ­ lac iji p o b ira n ja d a v k o v v h a b sb u rš k ih deželah sredi 16. s to le tja — vzeli p ra v ic o do te g a p re d s ta v n iš tv a km ečkih sosesk v deželnih stanovih. T u d i sicer je bil n a G oriškem fe v d a ln i sistem m ilejši k a k o r v vzh o d n ejših d e lih -— bodisi g led e sodstva, v k a te re m so' sodelovali k m ečk i prised n ik i, bodisi glede osebne odvisnosti k m ečkega p re b iv a lstv a . V za­ h o d n em d elu N o tra n jsk e g a je b il v političnem pogledu k m e t sicer p r a v ta k o b re z p ra v e n k a k o r d ru g o d n a Slo­ venskem , to da v g ospodarskem pogledu m u je šlo nekoliko bolje. U rb a ria ln i v iri za V ipavo in D evin kažejo, d a se je ta m p re v e d b a z a k u p n ih k m etij v k u p n e — in s te m u tr d i­

te v k m ečk e pra v ic e do h a s n o v a n ja d ru ž in sk e posesti — iz­ v rš ila v v elik i m e ri že v 15. sto letju . Poleg teg a sam a n a ­ ra v a zem ljišča n a k ra šk ih tle h m a rsik je n i dopuščala enega izm ed n a jte ž jih b rem en, p ro ti k a te re m u so se u p o rn ik i p r i­ toževali, tlak e. N a G orišk em je bilo poleg teg a p a trim o n ialno sodstvo zem ljiškega gospoda om ejeno le n a n e k a te ra gospostva, ta k o da so b ili k m e tje v a rn e jši tu d i p ro ti g r a ­ ščinskim zlo rab am te v rste. K e r se je km ečk i u p o r širil ločeno po p osam eznih p o k ra jin a h in se sam o sto jn o o rg a n i­ ziral, je boljši gospo d arsk i in socialni položaj zla h k a u s ta ­ v il ra z š irja n je u p o rn išk e g a gibanja. Slo v ensk i km ečki u p o r le ta 1515 je bil naj večji iz­ m e d slovenskih k m ečk ih u p o rn išk ih g ibanj in h k r a ti eden n a jv e č jih k lasičn ih k m ečk ih u p o ro v p r i v seh ju g o slo v an ­ sk ih n aro d ih . Z ajel je sk o raj vse S lovence in tr a ja l —■ če štejem o le čas o d p rteg a b o ja — štiri m esece, s p rište tim i p r i­ p ra v a m i in z ačetn im i n e m iri le ta 1514 p a b lizu p oldrugo leto. N e vemo' sicer, od kod iz v ira F u g g e r-B irk n o v o sporo­ čilo, da se je bo ja p ro ti p le m stv u ob v rh u n c u u p o ra u d e ­ ležilo 80.000 članov km ečk e zveze, a če pom islim o, d a je im ela ta zveza že m arca, ko je zajem ala šele G orenjsko in d el N o tra n jsk e g a , po b o h in jsk e m sporočilu ok ro g 20.000 članov, ta šte v ilk a n i p re h u d o p r e tir a n a .3 P o m e n i p a soraz­ m e rn o s ta k r a tn im številom p re b iv a lstv a v slovenskih d e­ želah (k akih 500 do 600.000, po n e k a te rih ce n itv a h tu d i m an j) skoraj d v a k r a tn i obseg s k ra jn e m eje d a n a šn je m o­ b ilizacijsk e m ožnosti za vojsko. S iloviti n a p o r slovenskih k m e to v le ta 1515 n a m stopi p r a v p re d oči šele te d a j, ko g a p rim e rja m o s š tirin a js td n e v n im o d k ritim u p o rom okrog 12.000 h rv a š k ih in slov en sk ih km eto v v zah o dn em delu H rv a š k e in ju g o v zh o d nem d e lu sp o d njeg a Š ta je rsk e g a le ta 1573, k i g a z a ra d i n jeg o v e resn ično v ečje dozorelosti u p o r­ n išk ih n a č rto v te r z a ra d i n aše boljše p oučenosti o p o tek u te g a u p o ra n av a d n o tu d i po v elik o sti p o sta v lja jo n a p rv o m esto m ed k lasičn im i km ečk im i u p o ri p ri n a ših n aro d ih . V e č k ra t se je že zastavilo v p ra ša n je , zakaj je bil p ra v t a u p o r ta k o silovit, to lik o silnejši od sv o jih n ep o sred n ih 3 Za njeno verjetnost priča tudi dejstvo, da so tolminski km etje pri zasliševanjih še deset let pozneje navajali isto šte­ vilo upornikov.

p re d n ik o v (za poznejše u p o re je jasno, d a jih je že izobli­ k o v a n a u ra d n išk o -fe v d a ln a d rž a v n a o rg an izacija s svojo iz u rje n o sta ln o n a je m n išk o vojsko laže p re s tre g la in h itr e ­ j e zadušila, zlasti k e r je b ila ta k šn a v o jsk a n a s ta n je n a blizu slovenskega ozem lja ob m eji p ro ti T u rčiji; to v elja tu d i že za h rv a šk o -slo v e n sk i km ečki u p o r 1573). Razlog, da je v zp lam en el boj za sta ro p ra v d o pač v času, ko je bila s ta r a fe v d a ln a d rž a v a že zlom ljen a in brez n o tra n je moči, n o v a c e n tra liz ira n a u ra d n išk o -fe v d a ln a pa je šele n a sta ­ ja la , sam zase n e zad o stu je za odgovor. Isti razlog n a m reč v e lja tu d i za n ep o sre d n e p re d n ik e slovenskega km ečkega u p o ra le ta 1515. T u d i zelo po m em b n o p o sla b ša n je km ečkega go sp o d arstv a z zaporo trg o v in e spričo v o jn e zoper B en e­ čane, k a r je v p rim e rja v i z zm a n jša n im i d oh o d ki pom enilo so razm ern o zv iša n je b re m e n a d a ja te v in davkov, še n e po­ d a vseg a odgovora. Saj je trp e l k ra n js k i podložnik le ta 1513 v b is tv u od istih te ž a v k a k o r le ta 1515. P r v i in po­ g la v itn i posebni razlog, z a ra d i k a te re g a je b il odm ev u p o r­ n išk ih gesel le ta 1515 ta k o silovit, je ta, d a so se po sm rti T h u rn a in S te rž e n a s trn ila k a r štiri sam o rasla žarišča km ečkeg a n ezad o v o ljstv a in nem irov, k i bi jih bilo posam ič p ač sorazm ern o la h k o zadušiti. V tem d e jstv u se p re jk o n e sk riv a jo tu d i u sp e h i d a ljših sta re jših p r ip r a v za upor, ki jih je p r a v v e rje tn o pospešil s trg o v in sko zaporo sp re m e ­ n je n i km ečki g o sp od arski položaj. N ik a k o r p a n i mogoče p u s titi ob s tra n i še d ru g e g a pom em bnega razloga, da so n a m re č m o ra li im e ti u p o rn ik i p r a v te d a j tu d i so razm ern o zm ožne voditelje. O tem n a m p rič a jo uspehi, k i jih je doseglo km ečko p o slan stv o p ri cesarju , p a tu d i stra h , k i je g n a l po p o razu u p o rn ik o v plem stv o v besno m aščevalnost p r a v p ro ti u p o rn išk im voditeljem . Ž al o n jih v em o kom aj k aj več k a k o r n jih o v a im ena. N e glede n a te v elik e u sp e h e kaže razm islek o n o tr a ­ n je m ra z v o ju slovenskega km ečk eg a u p o ra le ta 1515 glede k m e č k ih za h te v in o rg an izacije v rsto za km ečk e u p o re n a ­ sploh zn ačiln ih potez, v k a te r ih se sk riv a jo n e k a te ri po­ m e m b n i p ra v i v zro ki k on čn eg a n e u sp e h a u p o rn ik o v . T ako d a je an aliza n o tra n je g a ra z v o ja u p o rn išk e g a g ib a n ja ob­ en em odgovor n a eno izm ed n a jp o m e m b n e jših v p ra ša n j ob n je m — tj. z a ra d i česa je ta n a jv e č ji m e d vsem i u p o ri

slovenskega k m e ta v fe v d a ln i dobi p ro p a d e l —■ z delno izjem o K o ro ške — b re z v id n e g a uspeha. To v p ra š a n je je p o m em bnejše, k a k o r bi m islil človek, k i g led a n a ta k šn a re v o lu c io n a rn a g ib a n ja v fev d a ln i dobi iz sodobne p e r­ spektive. K e r je b ila n a m re č v fev d aln i d rž a v i do n a s ta n k a c e n tra liz ira n e d rž a v e v sa k a dežela posebno p ra v n o telo s svo jim — vsaj te o re tič n o — posebnim p ra v o m in posebnim n ačin om deželne u re d itv e , u p o rn išk i u sp e h vsaj v n e k ih m e ja h n i b il povsem izključen. Sicer p a n a m to do k azu jejo tu d i ra z n i k o n k re tn i p rim e ri, v k a te rih je km ečko u p o r­ nišk o g ib a n je p rip e lja lo do po m em b n ih sp rem em b v k m eč­ k e m p oložaju (zlasti Švica, m ed h a b sb u ršk im i d eželam i n a T irolskem , po dobne p rim e re p a poznam o tu d i ponekod drugod). P re d v se m je tr e b a p o d č rta ti, d a so se k m e tje b o jevali v g la v n e m sam i. S icer so se re s po n ek o d z n jim i pove­ zovali ali vsaj z n jim i č u tili (zlasti ob n ajm o čn ejšem vzpo­ n u u p o rn išk ih uspehov) m eščani n e k a j m estec ali trg o v in v v ečji m e ri tu d i r u d a r ji in fu ž in a rji, seveda tu d i v ašk i o b rtn ik i. T oda tu d i ti so bili v za č e tk u 16. sto le tja šele n a p ra g u svojega ra z v o ja v m o d ern o m eščan stv o in p ro le ­ ta r ia t, sam i še čez glavo z av iti v fe v d a ln e o k v ire p riv i­ leg ijev p ri trg o v in i in cehovske o rg an izacije p r i obrti, ta ­ ko d a k m e t od n jih n i m ogel dob iti tisteg a, k a r j e u p o r­ n ik o m n a jb o lj m a n jk a lo : ja sn e zav esti o tem , kaj hočejo, in p ovezanosti vsega g ib a n ja v veliko trd n o celoto. T ako je ves boj slonel p re d v se m n a k m e tu in n a njeg o v em n a s p ro t­ j u z z e m ljišk im gospodom . To je bila obenem te m e ljn a o b lika fe v d a ln e n e e n a k o p ra v n o sti in od 14. s to le tja n a p re j, o d k a r je n a p re d e k v o ja šk e te h n ik e (n ajem n išk a vojska) fev d alcem vse h itr e je je m a l položaj d ru žb en eg a v o jašk eg a s ta n u in p rite g o v a l v občasno v ojaško službo tu d i km ečko p reb iv alstv o , se je to tem eljn o n a s p ro tje fe v d a ln e d ru žb e povsod h itro in m očno zaostrovalo. P r a v v a šk a o b rt in p rite g n ite v k m e to v v trg o v in o n a podeželju sta b ila v go­ sp o d a rsk e m ž iv lje n ju tu d i naj večja n a s p ro tn ik a fev d aln ih ob lik m eščan sk eg a g ospodarstva. Z ačetn a id e jn a nedozorelost in p r e m a jh n a p rip r a v lje ­ n o st u p ora, k a r je bil ed en izm ed po m em b n ih vzrokov za km ečko o rg an izacijsk o in v o jašk o ra z b ito st n a m a n jše dele

"" 0

Predmet pritozbe

1. Izredni davki

V uporniSki spomenici

Bohinj I., Bohinj II„ Bled,

Konjice

2. Mitnina, skladiseno pravo

Konjice

3. Sejmnina, zapovedane ceste

Konjice

4. Veeanje starih dajatev Bohinj I., Bohinj II.,

Konjice

5. Nova dajatev od mlinov

Konjice

Bohinj I., Bohinj II.

6. Nova dajatev od

planfarij

Bohinj I., Bohinj II.

7. Nova dajatev na prodajo kmeckega posestva

Bohinj I., Bohinj II.

8. Nova dajatev na postavitev poslopij

Bohinj II.,

9. Veeanje posmrtninskih

Bled,

Konjice

10. Veeanje tlake

Bohinj I., Bohinj II., Bled,

Konjice

11. Kratenje polozniskih pravic pri tlaki

Bohinj I., Bohinj II., Bled,

Konjice

12. Odvzem srenjske zemlje

Bohinj I., Bohinj II.,

dajatev

tll

2. N

lll

~

lll

...

0

'O

...

13. Kratenje servitutnih pravic

Konjice

lll


; 1557 z 1 1 % ; 1575— 1576 z 10 % ; 1577 z 10 % ; 1587— 1592 s 5 in pol % ; 1594 z 31 °/o; 1595— 1604 s 25— 30 % ; 1605 z 8 % ; v le tih 1558 do 1574, 1578— 1586, 1593 in 1606— 1740 so ta d a v e k nosili podlož­ n ik i sami). Seveda so g raščin e tu d i v letih, ko je b il delež d a v k a p re d p isa n n ep o sred n o gospostvom , n e re d k o p re v a ­ lile n a k m e te celotno b rem e, saj so n a deželi p r a v one p o b ira le davek. Poleg te g a so m o ra li k m e tje v sedem dese­ tih le tih p la č e v a ti n e k a te re d a v k e tu d i n eposredno za o b m ejn e u trd b e —• ta k o posebne d a v k e za u tr d ite v P e tr i­ nje, za g ra d ite v K arlo v ca in podobno. P r a v ta k o dolžnost v o ja šk e službe v obliki deželne b ra m b e ni b ila lah k o b r e ­ me. K m e tiji je vzela go sp o d arja ali vsaj moško delovno

silo p r a v v tis tih m esecih, ko je b ila za p o ljsk a dela najb o lj p o tre b n a . K ak o težko je bilo to, k aže že o stra grožnja, o b ja v lje n a za tiste, k i b i z a n e m a rja li to dolžnost: podložnik, k i bi bil poklican pod orožje, pa b i odpovedal poslušnost, b i izgubil p rav ico do d ed n eg a h a sn o v a n ja k m e tije (1536). N a km ečk e težav e je v p liv a l v 16. sto le tju tu d i širši gosp o d arsk i razvoj. M očno po seg an je km ečkega p re b iv a l­ stv a v podeželsko trg o v a n je je km ečko gospodarstvo zelo m očno povezalo z v p ra š a n ji splošnega ra z v o ja trgovine. V 16. s to le tju se v b o ju stan o v zoper m eščansk e zahteve, naj se o d p ra v ita k m e č k a trg o v in a in obrt, zopet in zopet v rstijo tr d itv e d eželnih stanov, d a so n a K ra n jsk e m k m e ­ tije » p re m a jh n e in preozke«, da b i se m ogli k m e tje p re ­ ž iv lja ti sam o s poljedelstvom . Z ato m orajo zaslužiti tu d i z d ru g im delom. G otovo te tr d itv e niso b ile izrečene ob ta k šn i priložnosti, da b i jih m ogli sp re je m a ti k o t čisto zlato, posebej če up o štev am o o bstojnost p ra v e km ečke, g ru n ta r s k e posesti. V a lp sk ih k r a jih (na K oroškem , ob zgo rn ji Soči, n a G o ren jsk em te r v obm očju P o h o rja in K obanskega) je n a m re č p re v la d o v a la n e d e ljiv o st km etij. G ru n ti so v te h k r a jih zvečine o h ra n ili svoj obseg in šte­ vilo g r u n ta r s k ih k m e tij je v g la v n e m ostalo n e sp re m e ­ njeno. V P rim o rju in sre d n je m in sp o d n jem P osočju p a so se h u b e močno d ro b ile že v 16. sto letju , m e d te m ko je ta p o ja v n a rav n em , g rič e v n a te m in k ra šk e m obm očju K r a n j­ ske te r n a S po d n jem Š ta je rsk e m m očnejši v obm očjih vasi, sicer p a posebej ob p o m em b n ejših p ro m e tn ih poteh. K je r so k m e tije o h ra n ile staro velikost, n a m re č n i razvidno, k a ­ ko b i m ogle b iti n jih o v e p o ljed elsk e m ožnosti v 16. sto­ le tju m a n jše k a k o r v sto le tjih p re d in ten ziv n im k m ečkim posegom v podeželsko trg o v a n je . V e n d a r je res že p rv i poskus raziskave, k a k šn a je b ila go sp o darsk a u č in k o vito st k m ečk eg a o b ra ta n a Slovenskem (G ospodarska in d ru ž b e ­ n a zgodovina Slovencev, A g ra rn e pan o g e 1. 1970, 619— 651), pokazal, da se ob te d a n je m n a č in u p o ljed elsk e te h n ik e n a k m e tija h običajn e v elik o sti v slovenskih k r a jih (6 do 10 h e k ta rje v ) re s n i bilo m ogoče p re ž iv lja ti le s po ljsk im i p rid elki, m a rv eč sam o z izd atn o soudeležbo ž iv in o reje in še ra z n ih d ru g ih g o sp od arskih panog (vinogradništvo, sa­ d ja rstv o , čebelarstvo, m o rd a tu d i k m ečk i lov in ribištvo).

Od 15. s to le tja n a p re j je bilo to toliko bolj n u jn o , k e r so se spričo p o večan ja podložniških b re m e n — tu d i v obliki d eželnih d av k o v — s ta r e okoliščine km ečkega gospo d ar­ je n ja b istv en o sprem enile. D o d atn i dohodki iz trg o v in e so gotovo o lajšali iz p o ln je v a n je podložniških dolžnosti, in p ra v v te m so se sk la d a le k o risti p le m stv a s k o ristm i podložni­ kov. P oleg teg a so g ra šč a k i h k r a ti s km ečko trgo v in o b r a ­ n ili zoper m eščanske z a h te v e tu d i svoje trg o v a n je — b o ­ disi d a so ga o p ra v lja li n eposredno sam i, bodisi da so ga z a n je o p ra v lja li n jih o v i podložniki. Poleg teg a j e p ra v v 16. sto le tju n a K ra n js k e m re s h itro n a ra š č a la tista sk u p in a p re b iv a lstv a , k i je posebej tesno zv ezana s podeželsko trg o ­ v in o in ob rtjo. N a eni s tr a n i g re p r i te m za k a jž a rje , to rej za sku p in o v a šk e g a p re b iv a lstv a , ki je im elo ta k o m ajh n o zem ljiško posest (okrog 1/16 celega g ru n ta), d a se je m ogla le delno p re ž iv lja ti s poljedelstvom , večidel p a z delom svo­ jih rok. V p ro m e tn e jših k r a jih so s e sta v lja li že v 16. sto ­ l e tju več k a k o r tre tjin o v se g a p re b iv a lstv a . Z a n je je res veljalo, d a niso m ogli živ eti b re z v a šk e obrti, p ro m e ta in trgo v in e, zlasti p a n e b re z zaslužka v zvezi s fu žin arstv om . H k ra ti se je ob te m g ospodarskem raz v o ju n a vasi ra z v ija la tu d i druga, č e p ra v re d k e jš a in m a lo štev iln ejša s k u p in a km etov, k i so si s trg o v a n je m p rid o b ili p re c e jšn je p re m o ž e n je in se v zd ig n ili n a d p o v p re č je svojih sovašča­ nov. N e k a te ri m ed n jim i so se o k o ristili z gospodarskim i te ž a v a m i m a n jših z em ljišk ih gospostev in k u p ili od n jih cele k m e tije ali m a n jše kose zem ljišča. T ako so se — vsaj za k u p lje n o zem ljišče — osvobodili dolžnosti, k i so jih do­ tlej vezale v ra z m e rju do zem ljiškega gospoda. P o sta li so svobodni, k e r so bili odslej p o d re je n i neposredno d eželnem u knezu, b rez p o sre d n ištv a k a k e g a zem ljiškega gospoda. T a k šn ih »svobodnikov« je bilo okrog 340 n a K ra n jsk e m , p r e k 700 n a K o ro šk em in okrog 800 n a Š ta je rs k e m (ven­ d a r v z a d n jih d veh p rim e rih z n a tn o več v n em šk em k a ­ k o r v slovenskem delu obeh dežel). N a K ra n js k e m je segel t a p o ja v v začetk u 17. sto le tja že ta k o daleč, da se je ču­ tilo p lem stv o ogroženo. D eželni stan o v i so le ta 1611 prosili v la d a rja , n aj ta k šn e osvoboditve p re p o v e in izda odlok, n a j »se o h ra n i plem stvo v svoji časti, podložništvo p a v svojem položaju«. Z em ljiško gospodarstvo p a so izpodko-

p a v a le tu d i tiste km ečke gospodarske dejavnosti, k i so se odtegovale g raščin sk i oblasti, v p rv i v rs ti pač živahen vzpon k m ečk ega trg o v a n ja . T rg o v in a je p o m en ila za k m e te pom em bno gosp o d ar­ sko vejo in je izdatno v p liv a la n a n o tr a n je razslo jev an je v ašk eg a p re b iv a lstv a . Vsaj za posam ezne okoliše obstajajo tu d i ta k š n a n ep o sre d n a p rič e v a n ja k a k o r za spodnjo Ziljsko dolino, o k a te ri p ra v i p o d k lo štrsk i o p a t le ta 1587: »Sloven­ ski k m e tje so delno to v o rn ik i, k i jih im en u jejo ,sa u m e r’, delno prevozniki. Noč in d a n se pečajo s trg o v a n je m in to v o rje n je m sem in tja.« Z iljsk a d olina je b ila sicer v tem pogledu spričo ug o d n eg a zem ljep isn eg a položaja (ob cesti z D u n a ja m im o B e lja k a do B enetk, tu je poleg te g a sta ra in te n z iv n a r e ja konj) izredno a k tiv n a , saj je pom enil izraz »slovenski tovornik« n a S a lz b u ršk e m večinom a isto k a r pogosto u p o ra b lje n i d ru g i izraz v iro v — »ziljski tovornik«. N i p a bila ed in i p rim e r ta k š n e v rste n a slo v en sk ih tleh. Podobno je s ta n je v širo k em k ra šk e m za le d ju obeh ja d r a n ­ sk ih p rista n išč — R eke in T rs ta — p a tu d i še ponekod drugod. K ra n jsk o plem stvo in m e sta označujejo podobno v se po deželje te p o k ra jin e . Z a to je razu m ljivo , d a je boj okrog km ečk e trg o v in e in obrti, k i se je po slovenskem k m ečk em u p o ru vnovič zaostril in v k a te re m so m esta sre d i 16. sto le tja začasno dosegla n e k a te re uspehe, dvignil m e d k m e ti precej v zn e m irje n ja , p ra v tak o p a tu d i d ru g e ovire, zvezane s fin a n č n o politiko deželnega kneza v istem času. Po približno č e tr t s to le tja tra ja jo č e m ra z p ra v lja n ju (od le ta 1518 n a p re j) je b il izdan končno le ta 1542 policij­ sk i red za d o ln je a v strijsk e dežele, h k a te rim so sp ad ale tu d i vse slovenske p o k ra jin e . S sv o jim i določbam i je bistveno om ejil d o te d a n ji p r a v n i o k v ir podeželske trg o vine. »Zato n aj n o b en d u h ov n ik , plem ič, m eščan in k m e t zunaj m est in trg o v n e ku p čuje, tr g u je in p re k u p č u je z n o b en im b la ­ gom, m a rv eč vsakdo, k i b iv a n a k m etih , n aj vse, k a r p r i­ dela, p rired i, k o t desetino p re jm e in za hišno gospodarstvo n e po tre b u je , tem v eč želi p rod ati, p rip e lje ali dä p rip e lja ti n a te d e n sk e in le tn e sejm e v m e sta in tr g e napro daj.« K m ečki trg o v in i so b ila o d p rta le še sk ro m n a v r a ta z do­ ločbo: »V endar m eščanom in tu jim trg o v cem n i prepove^

dano, d a k u p u je jo n a k m e tih p ri z em ljišk ih gospodih, n j i­ h o v ih oskrb nikih, žu p n ik ih in b en eficiatih žito in vino, ki so g a ti p rid e la li ali k o t d a ja te v p rejeli. K je r p a n i v b li­ žini te d e n sk ih sejm ov, sm ejo p re la ti, p lem iči in k m e tje za la s tn e p o tre b e k u p o v a ti od sosedov in la stn ih podložnikov, v e n d a r je tre b a paziti, d a p ri tem n e p rid e do zlorabe.« Poleg teg a je bilo dovoljeno n a te d e n sk ih in le tn ih sejm ih v m e stih in trg ih po o d s tra n itv i trž n e g a z n a m e n ja (dokler je viselo to, so sm eli k u p o v a ti le m eščani in le za svoje potrebe) k u p o v a ti »tudi d ru g im lju d e m za la stn e potrebe, m eščanom p a za n a d a ljn jo p repro dajo« . Določbe so b ile v ta k o očitn em n a sp ro tju z resn ičn im stan jem , da so k m etje n a d a lje v a li svoje trg o v a n je in očitno — vsaj n a K ra n jsk e m — tu d i svoje sejm e ob žeg n an jih. K m ečko trg o v in o so pod­ p ira li tu d i zem ljiški gospodje in delno celo p re p le ta li svo­ jo z njo. Z d ru g e s tra n i p a so m e sta sk u ša la s te m poli­ cijskim red o m z a v re ti celo tisto km ečko trg o v a n je , k i je bilo še dovoljeno — n e le podeželske sejm e in km ečko tov o rn ištvo , m a rv e č tu d i km ečko n a k u p o v a n je ob sejm ih v m e stih in trg ih v do v o ljen ih m ejah . Z ato n i p r a v nič n ak lju čn o , da tr d e ta k o stanovi, k a k o m orejo sp ro žiti te določbe k m ečk i upo r, k a k o r tu d i m eščani, d a se ob p ode­ želskih (ogroženih in p repovedanih!) se jm ih spričo km eč­ k eg a n e z a d o v oljstv a o b lik u je n o v a km ečk a zveza n a K r a n j­ skem . T ako n i grozil z a ra d i te h v p ra ša n j p ra v i oboroženi spopad le m ed m esti in plem stvom , m a rv e č p r a v tak o tu d i k m ečk i upor. T oda po celem d e s e tle tju sp oro v o podeželski trg o v in i so b ile v policijskem re d u le ta 1552 znova p o tr ­ je n e določbe p olicijskega re d a iz le ta 1542, p o seg an je p le m ­ stv a v trg o v a n je p a še o stre je obsojeno: K o t prep o v ed ano p re k u p č e v a n je je označeno delo » n e k a te rih deželanov, ki s p ra v lja jo v kašče in k le ti n e le svoj p rid e le k ž ita in vina, m a rv eč tu d i d a ja tv e n o in desetinsko žito in vino. O boje h ra n ijo tako dolgo, da n a s ta n e d ra g in ja , č e p ra v bi se živ ila k v a rila . D a lje silijo svoje podložnike, k i bi ra d i p e lja li svoje p rid e lk e v m e sta in trg e n a se jm e n a p ro d a j, d a jim p re p u ste svoje vino, žito in d ru g e p rid e lk e celo za nižjo ceno, k a k o r bi jih m ogli sp ečati n a o m en jen ih sejm ih. K o se p a cena žita in d ru g ih p rid e lk o v vzdigne, u k a z u je jo podložnikom , d a p eljejo n a podlagi tlačan sk e

dolžnosti om enjeno blago v m esto n a p ro d a j. N e k a te ri d e­ želam jim celo pred p išejo ceno, po k a te ri m o rajo pro d ati. A ko n e dosežejo z a h te v a n e cene, m o rajo podložniki sam i k r iti p rim a n jk lja j iz svoje mošnje.« L e v d veh pogledih so stan o v i p ro ti te ž n ji m est — d a b i m eščani tak o j po žetvi razp o lag ali p r i svojem trg o v a n ju z vsem i p resežk i p o lje ­ d elstv a — dosegli olajšav e za podeželsko trgov in o : »Ako n a k u p i d eželan ali podložnik živino in jo re d i n e k a j časa n a sv o jih zem ljiščih, jo sm e p ro d a ti. To n i p rep o v edano p re k u p č e v a n je . T u d i to v o rn ik o m (to so bili v p rv i v rsti k m etje, k i so im eli razpoložljivo to vorno živino!) je dovo­ ljeno, d a n a k u p u je jo p o treb ščin e za p o v ra tn o pot, v e n d a r n e sm ejo ,p re le ta ti h rib o v in d olin te r vsega p o k u p iti’.« K lju b te m u o la jš a n ju p re jš n jih določb sta n o v i z novim p olicijskim red o m niso bili zadovoljni in so le ta 1553 dosegli k n je m u za vsako deželo posebej še n e k a te re olajšav e po­ deželske trgovine, p re d v se m svoje, p a tu d i km ečke. T ako je bilo n a K o ro šk em dovoljeno »ne le m eščanom in tu jim trgovcem , m a rv e č tu d i n a se lje n im ko ro šk im km etom , da k u p u je jo n a podeželju p ri p re la tih , gospodih, plem ičih, o sk rb n ik ih , v ik a r jih in b en e fic ia tih žito, ki so ga o m enjene osebe p rid e la le ali p re je le k o t d a ja te v ali desetino; voziti g a sm ejo n a te d e n sk e sejm e in ta m p ro d a ja ti. E nako sm ejo o m en jen i d u h o v n ik i in sv e tn i gospodje voziti svoje žito n a L aško in ta m p r o d a ja ti ra z e n v p rim e rih , ko prep ov e izvoz deželni knez z a ra d i d raginje, v o jsk e in d ru g ih občih k o riristi.« D ovoljeno jim je bilo »izvažati žito tu d i v sosednje dežele, n a Tirolsko, Salzburško, Š ta je rsk o in K ra n jsk o te r ga ta m p ro d ajati« . K ončno so sm eli »svojo zre je n o in p i­ ta n o drobnico in v e lik o živino te r tisto, k i jo pasejo n a p la n in a h , in vsa živila, k i jih im ajo ali dobe, p ro d a ja ti p ri sv o jih hišah, les p a v sv o jih gozdovih«. Š ta je rsk o p lem ­ stvo je doseglo bolj om ejene sprem em be: »K er je za deželane n a Š ta je rsk e m škodljivo in p ro ti n jih o v im svobošči­ nam , d a bi m o ra li svoje p rid e lk e in les voziti n a p ro d a j v m e sta in trg e n a te d e n sk e in le tn e sejm e, dovoli v la d a r p relato m , gospodom, d ru g im plem ičem , oskrbnikom , žu p ­ nikom , v ik a rje m in beneficiatom , k a k o r n a K oroškem , da p ro d a ja jo živino in vsa živila p ri sv o jih hišah, les p a v gozdovih, in jih niso dolžni voziti n a le tn e in te d e n sk e

sejm e«. N ajobsežnejše o m ilje n je p a so dosegli k ra n js k i stanovi. K a k o r trd ijo v sv o jih p rito ž b a h tu d i p re d sta v n ik i m est, se je lo til tu trg o v a n ja v ečji del podložnikov te r s ta k šn im i k m e ti m eščanski trgovec n e m o re tek m ov ati, k e r je to v o rn išk i p ro m e t — n a K ra n jsk e m z a ra d i p o m a n jk a n ja p lo v n ih re k in voznih cest d ru g a č e n n i bil mogoč — za m eščan a drag, k m e t im a p a svojo živino. P r a v ta k o oce­ n ju je jo položaj stanovi, ko prav ijo, d a večji del podložnikov n e b i m ogel živeti in u stre z a ti dolžnostim g lede d a ja te v in davkov, če se n e bi u k v a rja li s to v o rje n je m n a Goriško, Vipavsko, v T rs t in n a L aško te r ta m p ro d a ja li te r b a ­ r a n ta li in vozili od to d vino in sol; to v e lja zlasti za Do­ len jsk o in K ras, k i sta o d d a lje n a od le tn ih in te d e n sk ih sejm ov. S pričo teg a po p rito ž b i k ra n js k ih sta n o v o m ejitev p lem išk eg a in km ečk eg a trg o v a n ja n a re d n e ted en sk e in le tn e sejm e za to deželo n i b ila mogoča. T ako je v la d a r dovolil »zem ljiškim gospodom in podložnikom , d a p ro d a ­ ja jo svoje p ro d u k te p r i svo jih hišah, les v gozdovih in jih niso dolžni to v o riti n a te d e n sk e sejme«. T u d i tu sm ejo, k a k o r n a K oroškem , » k u p ov ati n e le m eščani in tu ji trg o v ­ ci, m a rv e č tu d i k m e tje in d ru g i podložniki žito in d ru g e p rid e lk e p r i zem ljišk ih gospodih. T o v o riti jih sm ejo n e le n a te d e n sk e in le tn e sejm e v m esta, m a rv e č tu d i n a Go­ rišk o in L ašk o n a p ro d a j ali v zam en javo za dru g o blago« — za sol, vino, olje in drugo, k a r sm ejo dom a neov iran o p ro d a ja ti. P r v a o v ira podložniškega trg o v a n ja je s tem odpadla. K o liko r so poslej n a s ta la n a s p ro tja spričo km ečk eg a trg o ­ v a n ja , so v o d ila p re d v se m v sp or z zem ljišk im i gospodi, k a d a r so h o te li s p ra v iti trg o v in o čim bolj v svoje roke. Določbe so b ile n a m re č širše glede stan o v sk e k a k o r glede km ečke trgovine, m ed tem ko so m eščan sk em u n a sp ro to ­ v a n ju zoper podeželsko trg ov in o n asp lo h odvzele dobršen del p r a v n e podlage. L e ta 1578 so p rid o b ili fev d alci za km ečko trg o v in o celo n ek aj n o v ih p rav ic. O dslej so n a m ­ reč sm eli k m e tje trg o v a ti celo z n e k a te rim i ob rtn išk im i izdelki (npr. z obleko in čevlji) te r s sm odnikom . V e n d a r je, p r a v ko so bile o d stra n je n e te o v ire k m eč­ k eg a trg o v a n ja , zadel to trg o v a n je h u d u d a re c z dru ge stra n i. N eposredni d a v e k n a zemljišče, o d m e rje n po im e n j-

skih dohodkih, v d ru g i polovici 16. s to le tja n i m ogel več zado vo ljiti v seh d e n a rn ih p o tre b d eželnega k n eza in de­ želn ih stanov. Z la sti p o m em ben do polnilni d e n a rn i v ir so b ile — poleg p r v ih m onopolov in p o sre d n ih d a v k o v (na­ klad) n a posam ezne p re d m e te — m itn in e. U v e lja v lja le so se nove m itnice, m itn in a , ki so jo p lačev ali ob s ta rih m it­ n icah, p a je rasla. T ako je b ila n a p rim e r trg o v in a m ed K ra n js k o in G oriško do le ta 1519 še p ro sta. V p rv ih letih svoje v lade je F e rd in a n d sicer sk u šal v p e lja ti plačev an je c arin e n a vino, k i so ga izvažali z G oriškega n a vzhod, v e n d a r je m o ra l to d a ja te v le ta 1523 od p rav iti. Ze k m a lu pa se je začela z a ra d i n a ra š č a n ja stro ško v za vojsko u v e ­ lja v lja ti n o va c a rin sk a politika. S re d i 30 le t so v p e lja li p la č e v a n je c a rin e n a govejo živino, k i so jo izvažali s K ra n js k e g a (ozirom a z O grskega in H rv a šk e g a čez K r a n j­ sko) n a G oriško in n a p re j v Ita lijo n a ben ečan sk o ozem ­ lje. N a zad n je so v d ru g i polovici 16. s to le tja začeli pobi­ r a ti ob m e ji im en o v a n ih dežel k a r dvojno c a rin o (en k rat ob o dhodu s K ra n jsk e g a , d ru gič ob p rih o d u n a Goriško), in sicer od vseh p red m eto v , s k a te rim i so trg o vali, razen od žita. Od žita so p o b irali carino, ko so p re šli trgovci s h a b sb u ršk e g a n a ben ečan sko ozemlje. M nožile so se tu d i m itn ice v n o tra n jo s ti posam eznih dežel. V d ru g i polovici 16. s to le tja je p rišlo n apo sled do tega, d a je bilo tre b a p la č e v a ti za živino, k i so jo g n ali od P tu ja do T rsta, m itnino n a š tirin a js tih m estih. K ra n js k i deželni stan o v i so se zoper u v a ja n ja n o v ih d eželnoknežjih m itn in in c a rin več­ k r a t pritoževali, sklicujoč se n a ovire, k i se s te m p o stav ­ lja jo km ečki in m eščansk i trgovini. K o p a so le ta 1570 s p re je li p o v išan je deželnega d a v k a za stro šk e obram be, so si sam i dobili p ra v ic o p o b ira ti deželni dac n a olje, vosek, m ed, platno, žeblje, pod k ve in d ru g e železne izdelke, če je šlo blago iz dežele. Z v išan je n a k la d n a og rsk o -nem šk i d rž a v n i m e ji in v obm očju m itnic, k i so b ile p o d re je n e v išje m u m itn in sk e m u in n a k la d n išk e m u u r a d u v L ju b lja n i (vsaj od le ta 1503 n a ­ prej), je im elo p o sre d i 16. s to le tja te ž k e posledice za dotlej p om em bno trg o v in o z volovskim i k ožam i čez slo­ v e n sk e dežele iz O grskega v Italijo . P o zv iša n ju n a k la d e le ta 1555 so poiskali trg o v ci za to la h k o pren o sn o blago,

k i so g a iz O grske dotlej izvažali po »ljubljanski« cesti od P tu ja do T rsta, p o t p re k tu rš k e g a ozem lja skozi Bosno do M a k a rsk e ali D u b ro vn ik a. D ohodki v obm očju lju b lja n ­ skega v išjeg a m itn in sk e g a u r a d a od te g a blaga, ki so okrog le ta 1550 zn ašali n a leto 5— 6000 g oldinarjev , so se do le ta 1564 znižali n a vsega 206 g o ld in arjev . Z a ra d i teg a je bila n a k la d a le ta 1564 znižana, ta k o da se je trg o v in a po s ta ri cesti s tem blagom nekoliko zvišala, a še daleč n e n a sta ro m ero. T u d i po z m a n jša n ju n a k la d e 20. s e p te m b ra 1564 je bilo tre b a p la č a ti od v sa k e g a to vo ra volovskih kož (po 20— 22 kož) sam o v N o tra n ji A v striji skoraj 4 fo rin te n a ­ klade, ta k o da je postalo blago p re d ra g o za ita lija n sk e trge. Blago, ki je p rih a ja lo v A nko n o čez D ub rov n ik , je bilo b istv e n o cenejše, ta k o d a se j e m o ra l le ta 1566 v r n iti n e ­ p ro d a n ves la d ijsk i to v o r volovskih kož, poslan tja od p tu j ­ skih in trž a š k ih trgovcev. N a tu r š k a p o ta je začelo u h a ja ti z a ra d i tega tu d i blago, k i so ga n a O grsko u v ažali iz I ta ­ lije, k o t sukno, svila, ža m e t in podobno (O. Pickl, die A us­ w irk u n g e n d e r T ü rk e n k rie g e au f den H an d el zw ischen U n g a rn u n d Ita lie n im 16. J a h r h u n d e r t, v D ie w irts c h a ft­ lich en A u s w irk u n g e n d e r T ü rk e n k rie g e , 1970, 93— 95). K o so konec še std esetih le t zelo h itro ra s le d e n a rn e p o treb e, zvezane z obram bo, so deželni stan o v i v z tra jn o z a h te v a li v e rsk o svobodo za p ro te sta n te . Le p ro ti te m u so b ili p r ip ra v lje n i dovoliti b istv e n o p o v iša n je iz re d n ih d a v ­ kov. Z a to je h o te l deželni k n ez n a p o ln iti b lag ajn o še z d r u ­ gim i sred stv i. N a v seh sv o jih gospostvih —- tu d i n a z a sta v ­ n ih gosposkah, p o d eljen ih različn im fevdalcem — je z a h te ­ v a l od km etov, d a si k u p ijo dedno prav ico do h a sn o v a n ja svoje k m e tije (»kupno pravo«) n am esto začasnega »zakup­ n e g a p rav a« , k i so ga im eli dotlej. P od lo žn ik i b i si m o rali p la č a ti svojo p rav ico do d e d o v a n ja s precej veliko, čep rav e n k ra tn o d a ja tv ijo (le n a gospostvu P lib e rk n a K oroškem b i znesel ta d ohodek sk o raj 8000 goldinarjev!). P r o ti te m u p o sk u su je n astalo m ed podložniki široko nezadovoljstvo, k i je prožilo tu d i ra z n e k r a je v n e upore. N a Š ta je rsk e m je poseb n a kom isija, k i b i b ila m o ra la u v e lja v iti te n a m e re n a v seh gospostvih d eželnega kneza, d e la la že od le ta 1545. T oda z a ra d i trd o v ra tn e g a u p ira n ja podložnikov p ro ti p lačilu » kupnega novca« za k u p no p rav o

sv o je naloge do le ta 1570 n i m ogla izpolniti. L e ta 1572 je j e b il spričo te g a izd an celo nov »generalni ukaz« z n avo ­ dili, k a k o n aj se p rip ra v ijo podložniki do v ečje pokorščine v tem pogledu. O krog le ta 1570 je šla p odobna kom isija deželnega k neza tu d i po d eželn o k nežjih gospostvih na K ra n jsk e m , n ek aj p ozneje tu d i po K oroškem . K ra n jsk i k o­ m is a rji so le ta 1572 sam i poročali n ad v o jv o d u K a rlu , kako so m o rali n a s ta ro g ra js k e m gospostvu p ri K a m n ik u p re ­ p rič e v a ti podložnike z resn im i g ro žn jam i in s težko silo, p re d e n so ti sprevideli, »da se k u p n e p ra v ic e z izgovori in sk licev an jem n a svojo revščino in nezm ožnost n e m orejo o braniti«. Se te ž je je bilo p r i p la č e v a n ju obrokov k u p neg a n ovca za to pravico. Do konca le ta 1571 so m ogli isti k o­ m is a rji k lju b v sa k o d n e v n e m u iz te rje v a n ju , ostrim grož­ n ja m in celo z a p ira n ju dolžnikov iz te rja ti kom aj eno t r e ­ tjin o tega, k a r bi bili m o ra li k m e tje dotlej p lačati. V te h okoliščinah se je začelo k a z a ti p ri k m e tih že bolj v idn o u p o rn išk o razpoloženje, ki je že uvod v h rv a šk o slovenski km ečk i u p o r. L e ta 1566 so poročali k ra n js k i d e­ želni stanovi, d a se opaža m ed podložniki u p o rn išk o gi­ b a n je te r da so p o nek o d že odpovedali p la č e v a n je dese­ tin e. Z a ra d i p o gostnosti te h sporov — p r i k a te rih so se k m e tje u p ira li d a ja n ju d esetin e od k rč e v in in od d ru g ih p o ljsk ih p rid e lk o v n a isti p o v ršin i (repa, proso, ajda), go­ sp o d je p a so z a h te v a li d esetin o od vsega, k a r se seje in s srp o m žan je b odisi n a stari, bodisi n a šele izk rčen i n jiv i — je b il 1551 izdan za K ra n jsk o poseben d esetin sk i red in 1570 še vnovič p o tr je n (S. V ilfan, P o ljed elstv o n a Slo­ ven sk em v luči n e k a te rih d esetin sk ih predpisov, Slovenski e tn o g ra f 16-17, 1964, 391— 404). N a sm led n išk em gospostvu te r v n a k e lsk e m in p rim skovskem u r a d u je konec šestd esetih le t n a s ta la že sk riv n a k m ečk a zveza zoper u v a ja n je k u p n e g a p ra v a . N a čelu so j i s ta li žu p a n i (Pavel M ali n a sm ledn išk em gospostvu, P rim o ž S tare, ž u p a n v P reb ačev em , in B laž Šenk, žu p an n a Suhi). Z adušili so jo s tem , da so le ta 1569 za p rli vse ž u p an e n a sm led niškem gospostvu. Z lasti o ster je bil od­ p o r p ro ti u v a ja n ju k u p n e g a p r a v a v koseških naselb in ah . K o m isija n a m re č n i h o te la p riz n a ti kosezom n jih ov eg a p r a s ta re g a d ed n eg a p r a v a do k m e tij. P r a v z a ra d i tega, k e r

so bile te p ra v ic e ta k o sta re in jih kosezom niso podelila šele z em ljišk a gospostva, n a m re č niso m ogli p red lo žiti o n jih n o b e n ih p ism en ih dokazov. Z a to je k om isija trd ila , d a im ajo tu d i kosezi svoje koseščine le po n a v a d n e m za­ k u p n e m p r a v u v začasni posesti. K e r je spričo ta k šn e g a stališča koseze silila, n aj si dedno p rav o do koseščin šele k upijo, je prišlo do m očnejših tre n j v K riž a h p r i T ržiču (1569), v D olgi n jiv i p r i V išn ji gori (1573) in p ri zag orsk ih kosezih (1574), p a tu d i v okolici C elovca (1573) te r v P o d ­ ju n i (1569— 1585). D avčni p ritisk n a podložnike se je zao stril zlasti po le tu 1570, ko so deželni sta n o v i dobili prav ico do p o b ira ­ n ja c a rin e ob izvozu ra z n ih p red m eto v, ki so jih izvažali iz dežele. N ajte ž je b re m e m ed štev iln im i n ovim i d a ja tv a ­ m i je bil n ovi v in sk i dac. Ta n aj se n e bi p lačev al le od tiste g a vina, k i je šlo iz dežele, m a rv eč od vsega vina, ki »ga v M a rk i ( = n a D olenjskem ) ali n a M etliškem pride­ lajo«. T e d a ja tv e n aj b i to rej n e p lačal trgovec, m arv eč v in o g rad n ik , ki je v in o p rid elal. Isto je veljalo tu d i za d ru g e v in o g ra d n išk e okoliše v deželi — n a K rasu , V ipav ­ skem in v Istri. N ovi v in sk i d a v e k je sprožil že široko up o rn išk o g ib a­ n je v v seh v in o g ra d n išk ih d elih dežele — n a D olenjskem , n a K rasu , zlasti pa v P azin sk i knežiji. D eželni sta n o v i so p o sk u šali p re p rič a ti podložnike, da je n ovi d a v e k v resn ici p o tre b e n in da »vsej celi deželi in u m e ja šn im p o k ra jin a m k d o b rim u sega«, celo s tem , da so dali p re v e sti odločbo d eželnega k n eza o n je m v slovenščino in jo1 ta k o razg lasili k m ečk em u p re b iv a ls tv u vse dežele v ra z u m ljiv i obliki. To je sploh p rv i u ra d n i spis v slovenščini, ki se n a m je o h ranil! K lju b tem u, da je izdal deželni knez o te m d a v ­ k u več odlokov še pozneje, p a n i bilo m ogoče p re p re č iti v ečjih k r a je v n ih u p o ro v zoper n o v o podložniško brem e. N aj v ečji je bil u p o r v P a z in sk i knežiji, k je r se je vzdignilo okrog 2000 km etov. T a k r a t so podložniki s svojo u p o r­ n ostjo n a z a d n je tu d i uspeli. L e ta 1571 je bil n o v i v in sk i d a v e k v e n d a rle o m ejen n a tisto vino, ki so ga po pili lju d je v gostilnah, h k r a ti p a je bil tu d i precej zm anjšan. T ak o se je to rej podložniško b re m e večalo n a različne n a č in e — z a ra d i p o v e č e v a n ja davkov, z a ra d i n a ra š č a n ja

o v ir km ečkega trg o v a n ja in z a ra d i sp rem em b v o k v iru sa­ m ega zem ljiškega gospostva. K lju b tem u, d a g re p r i obeh p rv ih s tv a re h p re d v se m za izraze deželnoknežje finančne politike, je celotni razvoj zaostrov al v p rv i v r s ti n a sp ro tje m ed km eto m in graščakom . Z em ljišk i gospodje so bili tisti, k i so od podložnikov iz te rje v a li davek. O b te m so p revalili n a podložnike tu d i tis ti m ali del dav k a, ki bi ga po skle­ p ih d eželnih sta n o v m o ra li v posam eznih le tih p la č a ti sam i. D eželni knez je sicer to v e č k ra t prep ov ed al, a brez uspeha. O dbori deželn ih stan o v so včasih k a r n a ra v n o st p rizn av ali, d a je ta k šn o r a v n a n je res v n a v a d i (na p rim e r n a Š ta je rsk e m v le tih 1577 in 1593). Vsaj del d e n a rja so si zem ljiški gospodje tu d i p rid ržev ali, včasih tu d i večino, ta k o da je n jih o v d a v č n i dolg zelo h itro n a ra šč a l (glej spodaj o T a h ije v e m g o spo d o vanju n a Š tatenbergu!). K onč­ no so im eli plem iči od n o vih d avk o v v elik e k o risti tu d i n a p o sred en način. N a jd o no sn ejše v o jašk e službe v o b m ej­ n ih p o sto ja n k a h p r o ti T u rk o m so bile n a m re č p ra v v ro k a h n o tra n je a v s trijs k e g a p lem stv a. V elik del te g a d e n a rja je p riše l to rej zopet v n jeg o v e roke, delno v obliki la stn e plače za poveljniško m esto, delno v obliki v o ja šk e plače, ki je niso vselej izplačevali v re d u n a p re j. P r a v plača za častn išk a m e sta je p om en ila t a k r a t n o tra n je a v s trijs k e ­ m u p le m stv u zelo veliko d e n a rn o pom oč v n je g o v ih gospo­ d a rs k ih težav ah. P a tu d i p ri k m ečkem trg o v a n ju je postal po določbah iz le ta 1553 zem ljišk i gospod — in n e več m eščan —■ tisti, ki je bil n a jn e v a rn e jš i tek m ec podložniškem u trg o v a n ju . Saj j e p odložnikom n e p o sred n o odvzem al del blaga, delno v obliki n a tu ra ln ih d a ja te v in d elno z zahtevo, da j e tre b a različn e v rs te p rid e lk o v ali živine n a jp re j p o n u d iti n a p ro d a j z em ljišk em u gospodu. P a tu d i n e p o sre d n i izvrševalec nove p o litik e glede m itn in je bil vsaj v z n a tn i m e ri fevdalec — bodisi d a so b ile zau p an e p osam eznim gospostvom , bodisi da so si te p ra v ic e dobili d eželn i stan o v i sam i, bodisi k o t p o d a ljša n a ro k a deželno­ k n e ž je g a vicedom skega u rad a. K ončno so se tu d i sre d i 16. sto le tja n a d a lje v a le značil­ n e sp rem em b e v o k v iru sam ega zem ljišk eg a gospostva. P ri re d n i p ra v d i in p r i m a li p ra v d i se je sicer z izdelavo »po­ p ra v lje n ih u rb a rje v « po sre d i 16. s to le tja p o n u d ila en a iz-

m ed z a d n jih prilo žn o sti za p o v e č a n je d a ja te v . N e k a te ri p r im e r i kažejo, da so gospodje to p rilo žn o st re s u p o ra b ili v ta k nam en . N a s p re m e m b a h te v rs te je slonel sp or m ed podložniki in g raščak o m v S m ledniku, k je r je b ila m en da u v e d e n a nova d a ja te v za podložniško u ž iv a n je gozdnih p rav ic. T i sp ori p r e jk o n e niso izjem ni, k e r se je p ra v v 16. sto le tju v tem p o g ledu u v e lja v lja lo rim sk o pravo. Ko so p o se stn ik u sm ledn išk e g ra šč in e povišali vsoto, ki jo je m o ra l p la č a ti d eželnem u k n e z u za to zastav ljen o gospo­ sko, se je odškodoval tako, da je p rep ro sto povečal p o d ­ ložniške d a ja tv e . Z a ra d i p rito žb je m o ral sicer le ta 1571 del te h b re m e n sp e t o d p ra v iti, d ru g i del p a je v e n d a r la h k o zadržal, le da ga je m o ra l ra z p o re d iti n a b o g atejše podložnike. N ajzn ačiln ejša je sp re m e m b a glede tlake, ki so jo začeli u v e lja v lja ti v n a tu r i ali p a n a la g a li posebno d e­ n a r n o d a ja te v za o d k u p od nje. V sak gospod se je p ri te m skliceval n a druge, češ zakaj n e bi im el istih p ra v ic in ko risti, k a k o r so si jih znali p rid o b iti drugi. V sek ako r iz v ira jo iz 16. sto le tja p rv i p rim eri, d a se tla k a podložniku n e n a la g a več v obliki določenega štev ila d n i n a leto za določeno delo, m a rv e č s splošno zahtevo, da m o rajo p riti »k v sa k e m u delu, k o lik o rk ra t se jim napove« in o p ra v lja ti tlako , » d o kler p rid e lk i niso posp rav ljen i« . P r a v t a dolžnost n e p re trg a n e tla k e je b ila n ajtežja. P o dložn ik je m ogel k o b d elav i svojega p olja in k sp ra v ilu svo jih p rid e lk o v šele te d a j, ko je bilo o p rav ljen o delo n a g raščin sk em — to rej ted aj, ko je n a ju g o d n e jši čas za delo že m inil in m o rd a tu d i v re m e zanj. T la k a n i b ila zv ezan a le s poljsk im de­ lom , po p rav ilo m p o to v in g raščin sk ih stavb. O b n a v lja n je p rid v o rn e g a g o sp o d arstv a je v slo v ensk ih deželah v se k a k o r o m ejen eg a pom ena. Z di se, da je p rizadelo bolj D olenjsko in sp o d n je Š ta je rsk o k a k o r d ru g e okoliše. T u je v se k a k o r povezano z v in og rad ništv om , saj k ažejo razn i p rim e ri, da so si gospodje r a d i povečevali svoje p rid v o rn o gospodarstvo p r a v z vinogradi, k e r je v ino p rin a ša lo n a tr g u p recejšn jo korist. P o seg an je fevd alcev v trg o v in o je n a m re č naložilo pod lo žn ik u tu d i povečano tov o rn išk o tlako, k i je b ila toliko ob ču tn ejša, k e r je poleg človeške delovne sile odvzela k m e ­ tiji za d aljši čas tu d i to v o rn e živali. V u r b a r jih se p ra v ta o b lik a tla k e v 16. sto le tju pogosto om enja. T u d i m eščan ­

ske pritožb e p ro ti gra šč in sk e m u trg o v a n ju gov o re o pom enu tla č a n sk e g a to v o rje n ja za gospode. Poleg splošnih pritožb zoper tlak o ob k m ečk em u p o ru le ta 1515 p ričajo o njen em n a ra š č a n ju p osebne p rito žb e n a posam eznih gospostvih sko­ zi vse 16. s to le tje (na p r im e r 1520 n a B režišk em gospostvu, 1524 n a Ž o v nešk em gospostvu, 1582 v L aškem , k je r je bila le tla k a to v o rje n ja lesa p o v ečan a sred i s to le tja od šest­ n a js tih n a en a in še std e se t tov o ro v itd.). Spričo te g a se je na ra šč a jo č a n a p e to st ra z m e rja med podložniki in gospodi o b čutila že k m a lu po n eu sp elem po­ sku su u p o ra le ta 1525. O vedno v ečjem obsegu upo rn o sti p rič a jo že od okrog le ta 1530 d a lje šte v iln e prepovedi, da km ečko p re b iv a lstv o n e sm e h r a n iti orožja, n e g lede n a to, d a so bili k m e tje sedaj tu d i v o jašk i obvezniki. N jihovo orožje so h ra n ili po g rad o v ih in m estih. K o so začeli po m e stih sre d i 16. s to le tja u v a ja ti stre lsk e vaje, so se u p rli deželni stan o v i p ro ti tem u , d a b i se podobne v a je v p eljale tu d i za km ete. P r i tem so stan o v i tu d i uspeli. P o ja v ili so se celo n a č rti, k a k o bi km ečko udeležbo v deželni b ram b i zam en jali s sta ln o stanovsko n ajem n išk o vojsko, za k atero n aj bi podložniki p lačev ali poseben davek. Z a ra d i p re v e ­ lik e o b rem en jen o sti k m e ta p a te h n a č rto v n i bilo mogoče uresničiti. N araščajo če nezadovoljstvo, ki se je izražalo v še std esetih le tih že v k r a je v n ih uporih, je našlo končno n o v m ogočen izraz v hrv ašk o -slo v en sk em k m ečkem u p o ru le ta 1573.

г

5. H R V A ŠK O -SL O V E N SK I K M EČ K I U PO R LE T A 1572/73 Temelji širokega upora. — V z ačetk u sed em d esetih le t 16. sto le tja se je povzpel do v rh u n c a boj za o b last m ed deželn im knezom in deželnim i stan o v i v sloven sk ih deže­ lah, izražen zlasti v idn o tu d i v b o ju okrog v e rsk e svobode za p ro te sta n te . Z aostreno ra z m e rje m ed deželnim knezom in p lem stv om je po svoji s tra n i slabilo trd n o s t zem ljiškega gospostva te r podp iralo — č e p ra v n e h o te — krizo fe v d a l­ n e g a d ru žb en eg a re d a v 16. stoletju . M ed n ajm o čn ejše iz­ ra z e te k rize sp a d a tu d i h rv a šk o -slo v e n sk i km ečki u p o r v le tih 1572/73.1 1 Objave virov: K u k u lj e v ič -S a k c i n s k i , Dogadjaji Medvedgrada, Arkiv za povjestnicu Jugoslavensku III, 1854, str. 119 do 124; A . D im itz, Beiträge zur Geschichte der Bauernkriege und Aufstände, Blätter aus Krain 9, 1865, str. 83; F. K ron es, Akten­ mäßige Beiträge zur Geschichte des windischen Bauernaufstan­ des vom Jahre 1573, BKStGQu 5, 1868, str. 1—34; F. Rački, Gradja za poviest hrvatsko-slovenske seljačke bune god. 1573, Starine VII, 1875, str. 164—322 (poslej samo Rački, str.); isti,, Dopunjak gradje za poviest hrvatsko-slovenske seljačke bune god. 1573 i nekoliko isprava o hrv. poturici Franji Filipoviču, Starine VIII, 1876, str. 243—252; V. F raknôi, Monumenta comitialia regni Hungariae IV, Monumenta Hungariae historica, 1876, str. 533, 546, 560, 581; isti, Monumenta comitialia regni Hungariae V, Monumenta Hungariae historica, 1877, str. 122, 132, 228, 237, 245, 356, 388, 444, 458; Fr. K o s, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, 1894, str. 93 (št. 139); A. Mell, Zum windischen Bauernaufstand des Jahres 1573, BKStGQu 26, 1894, str. 34—52; F. K ro n es, Ergebnisse einer archivalischen Reise nach Linz, prav tam 31, 1901, str. 156 sl.; V. K laič, Tužba Franje Taha protiv kmetova Susedgrada i Dolnje Stubice, VZA XI, 1909, str. 134—136; I. Bojničič, Kraljevske darovnice, odnoseče se na Hrvatsku, VZA XI, 1909, str. 6—8 (listina z dne 3. VI. 1570); I. Bojničič, Preslušavanje svjedoka protiv susjedgradskom silniku Franji Tahiju god. 1567, VZA XII, 1910, str. 16—47; F. Sišič, Hrvatski saborski spisi III, MSHSM XXX IX , 1916, str. 123, 138, 165-6, 169, 175, 218-9, 249, 260-1, 263-4, 295,

M a rsik a te ra sodobna poročila, ki so jih n ap isali fev­ dalci ali n jih o v a p re d sta v n ištv a , sicer trdijo, da je bil edini pov rcčitelj teg a u p o ra F ra n jo Tahi. Le on naj bi b il ra v n a l s svojim i podložniki n a gospostvih Š ta te n b e rg n a Š ta je r ­ skem t e r D olnja S tub ica in S u sje d g ra d v H rv a tsk e m Z a­ g o rju ta k o izjem no hudo, da so se podložniki u p rli. T akšne izjav e so znali s svojim i v p ra ša n ji p o lag ati v u sta ob zasli­ še v a n jih celo u je tim u p orn ik o m . Ni čudno, če so fevdalni zgodovinarji v 16. in 17. sto le tju povsem m im o sp rejem ali ta zagovor fev d aln eg a sistem a in z n jim zvezanega iz­ k o riščan ja k m eta. Bolj čudno je seveda, da so te trd itv e precej m očno v p liv a le tu d i n a opis teg a velikega km eč­ keg a u p o ra v n o v ejših zgodovinskih delih. N aši zgodovi­ n a r ji so bili p re m a lo p rev id n i, ko so sp re je m a li te trd itv e o p o m en u » tiran stv a« g ra šč a k a T a h ija za n a s ta n e k h rv a ško-slovenskega km ečkega u p o ra od s ta rih fev d aln ih piscev tu d i v svoja dela. 323, 347, 352-3, 362, 370-1; J. A d a m č e k , Gradja o susjedgradsko-stubičkom vlastelinstvu 1563— 1574, Arhivski vjesnik VIIVIII, 1964—1965, str. 7—340 (poslej A d a m č e k , A V . . . , str.); J. A d a m č e k , Novi dokumenti o ugušivanju seljačke bune 1573, AV X, 1967, str. 69— 115; J. A d a m č e k —• I. F ilip ovič — M. K r i ž ­ m an, Nova gradja o seljačkoj burni 1573 (I), AV X I-XII, 19681969, str. 7—41; J. A d a m č e k —■ M. K riž m a n , Izvještaj o istraživanju gradje o seljačkoj buni 1573 u austrijskim arhivima u 1968. godini, AV X I-X II, 1968—1969, str. 455—468; I. F ilip o­ vič, Izvještaj Krištofa Prunnera o dolasku pobunjenika u Jurkloštar (prevod z nekaterimi netočnostmi), Kaj II/2, 1969, str. 36—38; J. A d a m č e k — I. F ilip ovič — M. K r iž m a n , Izvještaj o istraživanju gradje o seljačkoj buni 1573. u inostranim arhi­ vima 1569. i 1970. godine, AV. XIII, 1970, str. 489—512; M. S m ole — E. U m ek, regesti in dokumenti v Situla 13, Kmečki punti na Slovenskem, Razprave in katalog dokumentov, Ljubljana 1973, str. 128—132, 143—156; I. Filipovič, Istraživanje arhivske gradje 0 seljačkoj buni 1573, Sveučilište u Zagrebu, Institut za hrvatsku povijest, Radovi 5, 1973, str. 31—40.

L iteratura (navajam le tista dela, ki so prispevala — v svojem času — k boljšemu spoznavanju upora leta 1573 ali pri­ nesla v obravnavo vsaj pomembna nova opozorila): K u k u lj e v ič Sakcin ski, n. n. m., str. 60—71, ter Susedgrad, v Njeke gradine 1 gradovi u kraljevini Hrvatskoj I, 1869; P. Radies, Herbard VIII. v. Auersperg, 1862, str. 290—315; J. P arapa t, O kmečkih puntih sploh in o uporu leta 1573 posebej, LMS 1869, str.

P r a v i vzroki k m ečk eg a u p o ra so biii m nogo širši in globlji. Sem te r tja se j e našel celo m ed fevdalci k ak gospod, ki p riz n a v a vsaj njih ov o večjo širino. T ako je o p om injal že n a d v o jv o d a K a re l š ta je rs k e deželne stanove v sk lep ih n jiho v ega se sta n k a ja n u a r ja 1573, n e predolgo potem , ko so u p o rn ik i zavzeli g ra d Š ta te n b e rg . T rd il je, d a »izvira in p o te k a km ečk i upor, do k a te re g a je prišlo v n a jn o v e jše m času, v p rv i v rs ti in p re d v se m iz n jiho v ega (tj. graščakov) n e k ršč a n sk o slab ega ra v n a n ja z ubogim i lju d m i ( = podložniki)«. P r a v ta k o je sodil o položaju na H rv a šk e m kom aj dv a te d n a po k o n cu u p o ra tu d i naj višji ce rk v e n i p re d sta v n ik na O grskem , p rim a s V rančič. Po n je ­ govih b esed ah je geslo u p o rn ik o v — »pravica, pravica!« — popolnom a upravičeno. » K ajti p ri n a s ra v n a jo n jih o v i go­ sp o d je b o lje in bolj pošteno z živino k a k o r s to v rsto podložnikov. Č ep rav te h ubog ih lju d i ne m orejo skoraj n ik je r z a v a ro v a ti p re d tu ršk o tira n ijo , jih v e n d a r p ra v na 97—110; A. D im itz, Geschichte Krains 3, 1875, str. 30—6; R. H o rvat, Seljačka buna godine 1573, 1879; A. K a s p r e t, Tiranstvo graščaka Tahija in njegovega sina Gabrijela, ČZN 6, 1909, str. 70—108, in Oplenitev kunšperških in podsredskih podložnikov leta 1573, CZN 8, 1911, str. 21—32; V. K laič, Povjest Hrvata 5 (III/l), 1911, str. 282—301, ter 6 (III/2), 1921, str. 48—56; J. Hartinger, Hrvatsko-slovenska seljačka buna god. 1573, 1911; F. Sišic, Seljačka buna god. 1573, Jugoslavenska Njiva I, 1923, str. 89 sl., in Dva hrvatska buntovnika (Matija Gubec i Eugen Kvaternik), I, Hrvatska seljačka buna god. 1573, Brastvo XVIII, 1923, str. 3—35; F. P o pelk a, Tähy Franz, Schloßherr auf Stat­ tenberg, v Hausmann, Südstedermark, 1925, str. 102—15; M. D urman, Hrvatska seljačka buna 1573, 1936; J. Polec, Prevedba za­ kupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja, ZZR XIII, 1937, str. 144—52; A. P oljanec (B. Ziherl), Smotri francoske revolucije v bojih slovenskih kmetov, Sodobnost VII, 1939, str. 302—12; B. Grafenauer, Potek vseslovenskega kmečke­ ga upora leta 1515 na Spodnjem Štajerskem, Dodatek, CZN 34, 1939, str. 160 sl.; S. Jug, Slovenski zapovedni list iz leta 1570 in novi vinski davek, GMS XXIII, 1942, str. 74—84 (Prim. k temu M. Verbič , Slov. zapovedni list iz leta 1570 — prevod iz nem ­ škega izvirnika, Drugi Trubarjev zbornik, 1952, str. 179 sl.); B. G rafenauer, Boj za staro pravdo, 1944, str. 118—21; R. B ičanič, Začeci kapitalističkih odnosa u hrvatsko-slovenskoj seljačkoj buni god. 1573, Ekonomska revija II, 1951, str. 411—21, in v Počeci kapitalizma u hrvatskoj ekonomici i politici, Mala historijska knjižnica, br. 6, 1952, str. 5—21; Ju. V. B rom lej, Vos-

ta k še n n ačin izsesavajo in sp ra v lja jo v suženjstvo k a k o r T u rk i s a m i . . . K a jti že jih p ritis k a jo (tako povsod tožijo) v to lik šn i m e ri z a h te v e p r a v tak o n a r a v n ih g o spodarjev k a k o r tu d i sovražnikov, d a se je tr e b a b ati, ali ne bi m oglo b iti to končno vzrok in p ro p a d o grskega .p lem en a’ (gentis H u n garicae) in m o rd a tu d i dok on čn eg a p ro p a d a k raljestv a.« P o njeg o v i sodbi so bili gospodje tak o zelo n e p risto p n i m isli, da bi m o rali s podložniki ra v n a ti količ­ kaj bolje, d a b i m ogle »njihovi nespam eti« p o m a g a ti le » previdnost in pravičnost« cesarja. Celo te d a n ji h rv a šk i ban, zag rebšk i škof J u r ij D raškovic, k i si je m e d uporom n e u tru d n o prizadev al, da b i ga zatrl, in je u te m e lje v a l o k ru tn o k azen za k m ečk eg a v o d ite lja A m broža (Matijo) G u b ca celo z izm išljotinam i, je m o ra l po njeg o vem koncu v p ism u nad v o jv o d i K a rlu p rizn ati, da »se n e u p a povsem z an ik ati, da je dalo podložnikom v n e k i m e ri vzro k za stanie horvatskih i slovenskih krest’jan 1573 g., Učenye zapiski Instituta slavjanovedenija, AN SSSR, XI, 1955, str. 154—216; B. G rafenauer, ocena Drugega Trubarjevega zbornika, ZC VIII, 1954, str. 281—3 (analiza programa); Stara in nova vprašanja ob hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu 1573, ZČ IX, 1955, str. 170—88; Zgodovina slovenskega naroda III, 1956, str. 127 do 150; Zgodovina narodov Jugoslavije II, 1959, str. 382—92, 399 do 400 (viri), 405 (literatura); N. K laič, Zgodovina narodov Jugo­ slavije II, 1959, str. 362—82 (o vzrokih upora v strukturnih spremembah gospodarstva na Hrvaškem); Ju. V. B romlej, Krest’janskoe vosstanie 1573 goda v Horvatii, 1959; N. Klaič, O razvitku feudalne rente u Hrvatskoj i Slavoniji u XV. i XVI. stolječu, Radovi Filozofskog fakulteta u Zagrebu, Odsjek za povijest 3, 1960, str. 1 do 23; B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, 1962, str. 188—270, 450—463; N. K laič, Seljačke bune u Hrvatskoj u XVI i XVII stolječu, Historijski pregled, VIII, 1962, str. 107— 116; B. G rafenauer, Tipologija kmečkih uporov in ljudskih vstaj pri jugoslovanskih narodih od XV. do konca XVIII. stoletja, JlC 1/2, 1962, str. 3—22; F. G estr in , Go­ spodarske osnove razrednih bojev na Slovenskem konec XV. in v XVI. stoletju, JIČ 1/2, 1962, str. 33—47; N. K laič, Seljačka buna 1573. god. u Hrvatskoj (Povodom knjige J. V. Bromleja) — B. Grafenauer, O istoj knjiži, JIČ H/2, 1963, str. 68—87; Ju. V. B ro m lej, Još jednom o pitanju razvoja feudalne rente u Hrvat­ skoj potkraj XV i u XVI stolječu, HZb XVI, 1963, str. 269 do 288; J. A d a m č e k , Seljačka buna 1573, Zagreb 1967 (album slik z uvodom); isti, Susjedgradsko-stubdčko vlastelinstvo uoči se­ ljačke bune 1573, HZb X IX -X X , 1966-1967, str. 141—194; isti,

u p o r tira n stv o gospodov«. S odobnik u p o ra zgodovinar N i­ kolaj Istv a n ffy p a p ra v i, d a so se »poljedelci in km ečko lju d stv o izn en ad a z b ra li k u p o ru p ro ti gospodom, k e r so se pritoževali, da so p r e k svo jih m oči in p ro ti p rav ici o b re m e n je n i z neznosnim i n a p o ri su žen jsk e tla k e in zah tev po d e n a rn ih dajatv ah «. T oda tu d i te širše označbe om eju jejo v zro k e u p o ra n a eno sam o vrsto, n a m re č n a r a z m e rje m ed zem ljiškim go­ spodom in podložnikom . P re d v se m v tej sm eri so skušali —- z re d k im i izjem am i — širiti v zro k e za u p o r tu d i p re ­ isk a v e in p rik a z i u p o ra v z a d n jih d e setletjih . N ajznačiln ejša je v te m pogledu širo k a o b ra v n a v a upora, k i jo je podal izredno vestn o ru s k i zg o d ov in ar J u lija n B rom lej. Toda v zro k e u p o ra išče ta k o rekoč izključno le v sp rem em b ah fe v d a ln e re n te — d a ja te v in tlake, k i so jih zah tev ali z em ljiški gospodje od sv ojih podložnikov. Š irše sta v zadPrilozi povijesti seljačke bune 1573, Radovi Filozofskog fakul­ teta, Odsjek za povijest 6, 1968, str. 51—96; isti, Seljačka buna 1573, 1968 (monografija); B. G rafenauer, Brežice in kmečki upo­ ri med legendo in zgodovino, Letno poročilo gimnazije Brežice 71-72, 1972, str. 7—14; J. K o rop ec, Štatenberg in kmečki upor, CZN n. v., 8, 1972, str. 14 do 34, in posebej; isti, Krškobizeljsko gospostvo, ČZN n. v., 7, 1971, str. 27—35; S. Škaler, Boj za staro pravdo, 1973 (romansirana zgodovina); J. A d a m č e k - I. Fi­ lipovič - M. Šercer, Seljačka buna, katalog izložbe u povodu 400. obljetnice bune, Zagreb 1973, 53 + VIII str.; Situla 13, Ljubljana 1973 (B. Grafenauer, Razvoj programa slovenskih kmečkih upo­ rov od 1473 do 1573, str. 5—28; P. B la zn ik, Razvoj fevdalne rente v slovenskih pokrajinah do 16. stoletja, str. 35—44; F. G estr in , Kmečka trgovina kot ozadje kmečkih uporov, str. 45 do 67); Sveučilište u Zagrebu, Institut za hrvatsku povijest, Ra­ dovi 5 (U povodu 400. godišnjice hrvatsko-slovenske seljačke bune), Zagreb 1973 (razen več zgoraj navedenih slovenskih raz­ prav v prevodu o tem uporu zlasti J. Šidak, Seljačka buna g. 1573 u historiografiji, 7—30; J. A d a m č e k , Uzroci i program se­ ljačke bune 1573. godine, 49—77; I. K a m p u š , Javni tereti hrvatskih seljaka u razdoblju seljačke bune, 79—91 in 4 preglednice v prilogi; Stj. A n to lja k , Nekoliko marginalnih opaski o seljačkoj buni 1573. godine, 93—111 ; 1st. S in kovics, Madjarska historiografija o hrvatsko-slovenskom seljačkom ustanku godine 1573, 205—214; razen tega še vrsta razprav o odmevih tega upo­ ra v književnosti, glasbi in likovni umetnosti ter o hrvatski ljudski tradiciji o uporu); posebna številka časopisa Kaj, VI/1-2, 1973.

n je m d e s e tle tju posegla z lasti F e rd o G estrin ,2 ki je ob­ r a v n a v a l zlasti po m en k m ečkega trg o v a n ja za p o t v upor, glede ra z m e r n a H rv a šk e m p a delno tu d i Josip A dam ček z o b ra v n a v a n je m celotnega go spodarskega ra z v o ja n a go­ spostvih v Z a g o rju p re d up o ro m .3 Ze sam obseg u p o ra povsem ja sn o d ok azu je p ra v iln o st trd ite v , da se v zro k i niso o m ejev ali le n a n asilno ra v n a n je eneg a sam ega g raščak a n a tr e h zem ljišk ih gospostvih. Od vsega začetk a se p o jav i u p o rn o sti niso o m ejevali n a T ah ije v a posestva, z lasti v času svojega n a jv e č je g a vzpona p a se je u p o r ra z širil daleč čez n jih o v e m eje. Z lasti je značilno, k a k o n a široko je odm eval takoj po svojem za­ č e tk u p o slovenskih d eželah in izzval sam ostojna k r a je v ­ n a k m e č k a g ib a n ja do G o re n jsk e in Istre, k i ju u p o rn išk a v o jsk a zagorskih k m e to v sploh n i dosegla. T ako širokega g ib a n ja niso m ogle povzročiti le sp re m e m b e n a zem ljiških gospostvih, k a jti te m e ljn e d a ja tv e so se v večji m e ri le red k o s p re m in ja le po vseh h k ra ti. Za slovenske dežele dok azu jejo u r b a rji, da se je v elik a p ra v d a od sred e 16. s to le tja le red ko povečevala, d a ja tv e ob m e n ja v i gospo­ d a r ja n a k m e tiji p a postopno od gospostva do gospostva in p ra v tak o tu d i tla k a ozirom a o d k u p n a d a ja te v za tlako. Podložniška b re m e n a so p o sta ja la tež ja n a širšem p o dročju h k r a ti p re d v se m z a ra d i d ru g ih vzrokov, ki so z m an jšev ali km ečke dohodke: z a ra d i n a ra š č a n ja d a v ko v a li z a ra d i t e ­ žav p ri km ečkem trg o v a n ju . T e v rs te sp re m e m b e so za­ je le h k r a ti m nogo širši p ro sto r in so p ren esle km ečko nezado v o ljstv o iz p rv o tn e g a žarišča n a vso p o k rajino . Res so tu d i v u p o ru 1572/73 u p o rn išk e za h te v e in p ro g ra m le delno izv irali iz stiske podložnikov n a posam eznih gospo­ stvih. Večidel so povezani s splošnim i gospo d arsk im i ra z ­ 2 F. G estr in , JIC 1/2, 1962, str. 33—47, in Situla 13, 1973, str. 45—67; poleg tega Économie et société en Slovénie au XVI siècle, Annales 1962, str. 663—690 (v slovenščini v ZC XVI, 1962, str. 5—26), Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja, SAZU, Ljubljana 1965, in Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem, SAZU, Ljublja­ na 1972. 3 J. A d a m č e k , HZb 19-20, 1966-67, str. 141— 194, in Seljačka buna 1573, 1968, str. 47—63, 71—79.

m e ra m i tisteg a časa. Z lasti k m ečka trg o v in a in n je n e ovire (m itnine!) je n a n je zelo močno vplivala, pa tu d i pritožbe p ro ti dav k om niso redk e, čep rav so pogosto p o vezane z u te ­ m eljen o sodbo, da se tu d i z d avk o m okoriščajo zem ljiški gospodje sami. V slovenskih d eželah je u po rn išk o razpoloženje n a r a ­ ščalo že vse od sre d e 16. stoletja. V e n d a r im a neposredno v e č a n je d a ja te v in tla k e n a zem ljiškem gospostvu ob tem so razm ern o precej m a n jši pom en k a k o r v d e se tle tjih p re d slov ensk im k m ečk im u po ro m le ta 1515. Ob u re d itv i pobi­ r a n ja d a v k a po le tu 1543 so sicer d a ja tv e v n o vih u r b a r ­ jih po nekod re s povečali, a p rim e rja v a u r b a r je v kaže, da te sp rem em b e niso b ile bistvene. Z izdelavo te h u r b a rje v so p o stale k o t podlaga d a v k a del celotnega davčnega si­ ste m a in so se le izjem no še sp re m in ja le ; p a tu d i te s p re m e m b e (obsežne le v n e k a te rih v r s ta h d a ja te v — zlasti p r i d a ja tv a h ob m e n ja v i g o sp o d arja n a km etiji) so se za­ čele v večji m e ri u v e lja v lja ti šele v 17. stoletju. R azm erje n a zem ljišk em gospostvu pa se je ostrilo tem bolj z arad i d ru g ih vzrokov. V b o ju p ro ti m eščan skim za h te v a m zoper podeželsko trgo v in o sre d i 16. sto le tja so stano v i sicer uspešno o d p rav ili p re p o v e d km ečk e in p lem išk e trgovine, v e n d a r so dosegli za d ru g o še večje p ra v ic e k a k o r za prvo (zlasti n a Š ta je rsk e m in K oroškem ). T u d i v svo jih odgovo­ r ih n a m eščanske p rito ž b e niso o d neh ali od stališča, da im ajo z a ra d i svojih sk rb i za podložnika pravico, da o d k u ­ p u je jo podložnikovo b lago p rej, k a k o r p a b i g a ponudil d ru g im kupcem . T u di tam , k je r te p ra v ic e do p rv e n stv e ­ n eg a n a k u p a niso izvajali, pa je pom enila že trg o v in a zem ­ ljišk eg a gospoda za podložnike novo v rsto tla č a n sk e dolž­ nosti: tla č a n i so n a m re č m o ra li to v o riti gospodovo blago in go n iti n a p ro d a j njegovo živino. Res je to reševalo p re d p ritisk o m m eščan stv a tu d i la stn o km ečko trg o v a n je , to d a gospodje so znali tu d i del te h dohodkov s p ra v iti v svoj žep: k m eto m so p re d p isa li ceno, po k a te ri so m o ra li p ro d a ti n jih o v o blago, in če je k m e t ni m ogel doseči, je m o ral k r iti p rim a n jk lja j iz svojega dobička p r i to v o rje n ju . Ta dobiček pa se je že od sred e sto le tja postopno m a n jša l z a ra d i n o v ih m itn in in tu d i z a ra d i o v ira n ja n ep osred n eg a trg o v a n ja z m esti v ben ešk i Istri (K oprom in Piranom ),

d a b i se o k rep ila trg o v in a v T rstu, k je r je m o ra l km et p ro d a ti žito ceneje, k a k o r bi g a m ogel v K o p ru .4 G raščinsk o b re m e je p o stajalo ved n o obču tn ejše tu d i zato, k e r so se km ečki čisti dohodki m a n jša li z a ra d i ra z ­ ličnih d ru g ih vzrokov, zlasti z a ra d i h itro n araščajo čih po­ tr e b deželnega kneza. S re d i sto le tja so se z u re d itv ijo d av čn eg a sistem a b istv en o povečali izred n i davki. Do le ta 1542 je znašal n a Š ta je rsk e m , k i jo jem ljem o ko t p rim er, iz re d n i d a v e k n av a d n o 1/5 do 1/3 fu n ta pfenigov n a en fu n t ocenjene v re d n o sti podložniških d a ja te v in služnosti za zem ljišk eg a gospoda; le t r i k r a t je dosegel v re d n o st ocene im e n jsk ih dohodkov (1529, 1532 in 1537). Že le ta 1543 se je višina d a v k a za stalno izenačila z višino ocenjene v re d ­ n o sti im e n jsk ih dohodkov (torej f u n t n a funt), le ta 1552 p a p rv ič z ra sla za 100 % (na d v a fu n ta p ro ti en em u fu n tu ) in o stala v g la v n e m p ri tej m e ri do novega b istv en eg a po­ v iša n ja (na 4 fu n te p ro ti en em u fu n tu ) v z a d n jih letih 16. stoletja. Resnično ra z m e rje je bilo seveda drugačno, k e r so bile ocene n e k a jk r a t n ižje od re sn ič n e v red n o sti in k e r je v re d n o st d e n a rja v d ru g i polovici 16. sto letja z n a tn o padla. T oda b re m e je očitno v e n d a rle precej n a ­ raslo. N a K ra n js k e m je b il ta p o ra st še večji. Že v šest­ d esetih le tih 16. sto le tja je znašal d a v e k 250 % ocenjene v re d n o sti im e n jsk ih dohodkov. D e n a rja pa že od 1560 niso zbirali le z n ep o sred n im d av ko m n a zem ljišče, m a rv eč z u v a ja n je m različn ih deželnih po sred n ih d avk o v v obliki dacov n a različne proizvode.5 P r a v le ta 1570 so priv o lili deželni stan o v i za 11 le t v vno v ičen dvig d a v k a (od 55.000 n a 68.181 g oldinarjev , tj. za 2 4 % ali n a n ek aj čez 300 % o cenjene v re d n o sti im e n jsk ih dohodkov). S icer niso n a m e ­ r a v a li p o b ra ti vsega d e n a rja v obliki nep o sred n eg a d a v k a od zem ljišča, m a rv e č delno tu d i v obliki ra z n ih n a k la d (zla­ sti d a v k a n a vino), to d a tu d i te n aj bi bile n aložene v p rv i v r s ti podložnikom . Z n atn o b re m e — čep rav n e n a vseh z em ljišk ih gospostvih — je pom enilo tu d i n ap o l prisiln o u v a ja n je k u p n eg a p ra v a . S lab a le tin a 1569 je povzročila 4 F. Gestrin, Trgovina slovenskega zaledja .. . 5 S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 315—8; Rechtsgeschichte der Slowenen, 1968, str. 187—191.

v n a sle d n je m le tu še večjo d ra g in jo — in gospodje so po­ m a n jk a n je d e n a rja sk u šali n a d o m e stiti pač z večan jem d a ­ ja te v , ki je v »dragem letu« k m e ta še bolj prizadelo. V en­ d a r se je v tem posto p n em raz v o ju n a p e n ja l lok nezado­ v o ljstv a le počasi in upori, k i so p o sta ja li okrog le ta 1570 v se pogostejši, niso p re ra s li v široko podložniško vstajo, m a rv e č so se u sta v ili p ri m e ja h lo k a ln ih u p o rov ali u p o ­ ro v v m a n jše m delu p o k ra jin e . Po glav itn o žarišče novega v elik eg a u p o ra je raslo to k r a t tu d i za slovenske dežele z u n aj njih, n a o b m ejn em h rv a šk e m ozem lju. T u d i n a H rv a šk e m je p o d p rla široko širje n je u p o ra v r s ta splošnih vzrokov podložniškega nezadovoljstva. V en­ d a r je b ila n jih o v a sestav a nekoliko d ru g a č n a in delno so m a n j p re g le d n i k a k o r v slovenskih p o k ra jin a h . V 16. s to le tju v p e lja n i d a v e k za v o jaške p o treb e je zn ašal od 1527 do d e v e td e se tih le t v b istv u enako — n av a d n o po 1 flo rin t n a »dim«, »vrata« (porta) ali sesijo; le n e k a jk ra t se je povzpel čez to m ero, v e n d a r to za z a d n ji d v e leti p re d u p o rom n e velja. D avčn a o b rem en itev se na H rv a šk e m v o b d ob ju p re d u p o ro m (razen v le tih 1566/67 in 1569) ni v zp ela n a d običajno m ero in tu d i n asp lo h od u v e lja v itv e h a b s b u rš k e oblasti ni posebno zrasla. N eposredno p red u p oro m je b ila bistveno m a n jša od o b re m e n itv e slovenskih dežel, saj je zn ašala d av čn a dolžnost v le tih p re d uporom ob višini en eg a g o ld in a rja n a davčno enoto le okrog 3.500 florin to v, m ed tem ko je z n ašala le e n k ra tn a ocena višine im e n jsk ih dohodkov n a K ra n jsk e m 22.000 go ld in arjev , v i­ šin a d avk o v p re d u p o rom p a več k a k o r t r i k r a t toliko. S ev ed a to n a H rv a šk e m n i b ila e d in a ja v n a o b rem en itev podložnikov. Z a u trd ite v o b m ejn ih u tr d b so v p re c e jšn ji m e ri u p o ra b lja li tla k o podložnikov, pa tu d i ja v n a tla k a za prevoz b lag a za p o tre b e vojske v o b m ejn ih u trd b a h n i b ila m a jh n o b rem e.5a T oda tu d i ta b re m e n a se vsaj od 5a Ivan Kampuš je v posebni razpravi (Javni tereti hrvatskih seljaka u razdoblju seljačke bune, Sveučilište u Zagrebu — Inštitut za hrvatsku povjest, Radovi 5, 1973, str. 79—91 s štirimi priloženimi preglednicami) podrobno obravnaval razvoj bremen na Hrvatskem v letih pred uporom. Tudi po njegovih podatkih so bili javni davki (dika, kameralni dohodek, dimnina v abso­ lutnih zneskih nizki; tudi ko se je dimnina od 1568 do 1572 po-

trid e se tih le t 16. s to le tja niso posebno sp rem in jala, tak o d a so sicer ves ta čas večala km ečko nezadovoljstvo, go­ tovo p a niso b ila posebno u čin k o v it vzro k za iz b ru h upora. V e n d a r ni izključeno, da so posredno n a n e k a te rih gospo­ stv ih postala p o m em b en vzrok km ečkega nezadovoljstva. T a h ije v p rim e r (gl. spodaj, str. 191) n a m re č kaže, da je po zgledu p o b ira n ja d a v k o v n a svojem šta je rsk e m gospo­ stv u Š ta te n b e rg začel sam v svojo k o rist p o b ira ti tu d i davke, k i niso bili o dobreni v saboru, n a h rv a š k ih gospo­ stvih. Te T ah ijev e za h te v e niso b ile m a jh n e in n ik a k o r n i gotovo, da ni u p o ra b lja l istih sred stev tu d i k a k d ru g gospod, zlasti tisti, ki so im eli p osestva tu d i n a Š ta je rsk e m (npr. Sekelj, R a tk a j, Z rinski, A lapi in drugi, E rd ed ijev a gospostva p a so b ila n eposredno ob m eji in je bila p ri C e sarg rad u m e ja celo p re d m e t 'spora m ed H rv ašk o in Štajersko). V ojaška služba podložnikov v o b m ejn ih trd n ja v a h , ki po p rič e v a n ju škofa D rašk o v iča p r a v ta k o ni b ila le izje­ m en pojav, pom eni že p re h o d od ja v n ih b re m e n do b re ­ m en v k o rist zem ljiškega gospoda, vsaj p ri v elikaših. Ti so im eli n a m re č v o b m ejn ih tr d n ja v a h svoje čete in so plačo v o jak o v iz v r s t svojih podložnikov n e re d k o p o sp ra ­ vili sami. B re m e vo jašk e službe je bilo seveda težko, zlasti za k o n jen išk o službo, saj je vzelo k m e tiji g o sp o d arja in žival. T oda h k r a ti je odpiralo ob p o hodih n a sovražno stopno relativno precej zvišala — na »dim« (tj. na štiri pov­ prečne kmetije) od 10 na 40 denarjev (pfenigov) — je znašala na običajno kmetijo letno le eno desetino forinta. Zato upra­ vičeno poudarja zlasti težo javne tlake. Sama temeljna obve­ za glede dela na utrdbah niti ni bila izredno visoka (npr. za Dolnjo Stubico z nekaj nad 300 kmečkimi družinami po odločitvi sabora 1567 618 delovnih dni, tj. povprečno po 2 dneva na kmečko gospodarstvo); težka je bila predvsem zaradi okoliščin dela: kmetje so morali spotoma na pet kmečkih gospodarstev pripraviti po 7 hrastovih hlodov, dolgih po 12 komolcev, ter po 1 voz šibja in spraviti to do določene obmejne utrdbe; ker je bila dolga že sama pot, ki je s tem delom postala še dolgotraj­ nejša, in se vse to ni vštelo v temeljno delovno dolžnost, je trajala tlaka nekajkrat več od predpisane. Kmetje so se morali ves čas hraniti na svoj strošek, delo pa je bilo zaradi nenadnih turških napadov tudi nevarno. Predpis za leto 1573 je obseg vseh teh dolžnosti povečal še približno za polovico.

ozem lje p r i te d a n je m v sa k d a n je m n a č in u b o je v a n ja nov v ir dohodkov v obliki v o jn eg a plena, k i je delno p rip a d a l vojakom . Ze sam up o rn išk i p ro g ra m (spodaj, str. 229) kaže, da so im ele veliko večji pom en m ed v zrok i za širok i odm ev u p o ra sp rem em b e v podeželskem trg o v a n ju . O po m em b­ n o sti trg o v a n ja z žitom za plem stvo in k m e te je sodil le ta 1573 h rv a šk i sabor, da je n u jn o p o treb n o za njihovo v z d r­ ževanje, »k ajti stan o v i k ra lje v in e in n jih o v i ubogi p od­ ložniki so p risilje n i p ro d a ti svojega žita, k o lik o r ga m o re­ jo, ne z a ra d i k a k e g a v elikega dobička, m a rv e č le za v sa k ­ d a n je p o tre b e hiše in d ru ž in e in z zam en jav o za m orsko sol za v sa k d a n je p otrebe, ubogi n jih o v i k m e tje p a zlasti, d a m o rejo pla č a ti diko ali k ra lje v sk i davek«. Podobno k a ­ k o r v slov en sk ih d eželah se je začela večati c a rin a (trid ese tn in a ali harm ica) tu d i n a H rv ašk em . N a jk a sn e je do le ta 1539 se je povečala od ene trid e se tin e n a eno d v ajsetin o v re d n o sti blaga. S p rv a so jo p o b ira li le od blaga, ki je šlo p re k d rž a v n e m eje; te d a ja tv e so bili oproščeni plem iči, če so u v ažali za svoje p o tre b e ali izvažali p rid e lk e svojega p rid v o rn e g a zem ljišča. Od le ta 1535 p a se začenjajo p r i­ tožbe, d a so trid e se tn ič a rji p o birali »tridesetnino« tu d i od dom ačega blaga, k i so ga p ro d a ja li n a dom ačih trg ih , po p rito ž b i n a sab o ru le ta 1568 celo od blaga, ki so ga plem iči t u k u p o v ali za svoje po trebe. Del k m ečke trg o v in e je šel že od n e k d a j p ro ti zahodu, k je r so v o b m ejn ih slovenskih m e stih (zlasti v Brežicah) m e n ja v a li žito za sol, ki so jo to v o rili tja k ra n js k i km etje. T u ršk o n a p re d o v a n je in vpadi, zlasti p a n e p re trg a n a m ala v o jn a ob m eji, k i so trg o v sk a p o ta p ro ti m o rju n a H rv a šk e m v se k a k o r sp ra v ili v znatno negotovost, so trg o v sk a p o ta p ro ti zah o du gotovo precej o krepili. Z a ta del trg o v in e so bile n o v e m itn in e in carine, k i so v d e se tle tjih sred i 16. sto le tja b re m e n ile trg o v a n je po slovenskih deželah, p ra v tako težko b re m e k a k o r za slo­ v e n sk e to v o rn ik e same. To je bilo toliko bolj pom em bno, k e r se je m o ral del žita po u g o to vitv i sab o ra sam ega (1560 in 1567) vselej m e n ja v a ti za n u jn o p o tre b n o m orsko sol, k a jti »znotraj k ra lje s tv a n i n ik a k ih ru d n ik o v soli«. V išanje trid e se tn in e n a o g rsk o-n em šk i d rž a v n i m eji (1545/46 za 100 °/o; za vola, b ik a ali k o n ja n a 2 o grska

fo rin ta, za kobilo n a 1 fo rin t in 60 d e n a rje v , za k rav o 1 fo rin t in 20 d e n a rje v , za 100 ovac a li koz 6 forintov, za 1 svinjo 16 do 30 d e n a rje v po k akovosti itd.) te r m itn in v n o tra n je a v s trijs k ih deželah je p ra v okrog le ta 1570 ogro­ zilo tu d i p reho d n o trgovino z živino, v k a te r i so bili vsaj d eln o udeležen i tu d i k m etje. B e n e tk e so n a m re č im ele m a k s im ira n e p ro d a jn e cene m esa za p re sk rb o p re b iv a l­ s tv a in tako je p o sta ja la živina p re d ra g a , z lasti k e r jo je po tu rš k i osvojitvi S ig e ta (1566) podražilo tu d i po d a ljša n je p o ti živine do Italije, k e r so se živinski trg i n a O grskem p re s ta v ili n a sev er od B la te n sk e g a jezera. K riz a je tr a ja la od 1569 do 1572, ko je n a d v o jv o d a K a re l dovolil, da m o­ re jo b e n eški trg o v ci sam i n a k u p o v a ti živino n a ogrskih trg ih . Trgovina, k i se pač ni m ogla ogniti slovenskem u ozem lju — bodisi po lju b lja n sk i ali d olen jsk i cesti (Zagreb — Bloke— P o sto jn a; ta je b ila še u g od n ejša z a ra d i paše ob poti) — je vnovič oživela, a poslej je im ela b e n e šk a d ru ž ­ b a »della beccaria« v n jej sk o raj m onopolen položaj, to ­ liko bolj, k e r je sp re m e m b a zagotovila p om em b n e do­ h o d k e deželn o k nežji b la g a jn i.6 D ru g i del sporov okrog trg o v in e je delno že n e p o sre d ­ no zao stro v al ra z m e rje m ed zem ljišk im i gospodi in pod­ ložniki. Od trid e s e tih le t 16. sto le tja je z g ra d n jo u tr d b ob tu rš k i m eji in z ra z p o sta v itv ijo čet v n jih (do začetka sed em d esetih le t jih je bilo že okrog 500 mož) zrasel na H rv a šk e m nov po m em ben p o ra b n ik p o ljed elskih pridelkov. T o d a km ečk a trg o v in a z o b m ejn im v o jaštv o m je n a le te la n a v rsto težav in tekm ecev. Ob n jeg ov em o sk rb o v a n ju so se spopadli k a r tr ije tekm eci: v o jsk a — ozirom a n o tra n je ­ a v s trijs k i stanovi, k i so d a ja li večino fin a n č n ih sred stev zan jo — so želeli te stro šk e čimbolj znižati; včasih j e m oral h rv a š k i k m e t po sk lep u sa b o ra p ris p e v a ti v ta n a m e n tudi b re z p la č n e n a tu r a ln e d a ja tv e (1560); p ri p o n u d n ik ih pa so se sk u ša li v r in iti n a d k m e ta in vojsko tu d i fevdalci. T ako j e p rišla leta 1560 od v o jsk e pritožba, da sk u šajo ogrski in slav o n ski sta n o v i sp ra v iti vse to trg o v a n je v svoje roke; 6 O. Pickl, Die Auswirkungen der Türkenkriege auf den Handel zwischen Ungarn und Italien im 16. Jahrhundert, v Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte 1, 1970, str. 89—104.

k m e tje so m o rali vse svoje odvečne p rid e lk e p ro d a ti zem ­ ljišk e m u gospodu, cene za o b m ejn e p osad k e pa so zrasle n a d v a k ra tn e — včasih celo do š e s tk ra tn e cene v p rim e r­ ja v i z ono, ki so jo plačali za blago fevdalci sami. P r e d ­ sta v n ik i v ojske so im en o v ali m ed fevdalci, ki so trg o v ali n a ta k način, zag reb šk eg a škofa in kap itelj, Z rinske, E rd e d ija, B a rth o ry ja , T e u ffe n b a c h a (na S usjedgradu), A lapija, R a ttk a y e , K egleviče, Székelije, B a tth y ä n y ja , N ikolo F r a n ­ k o p a n a in sam ob o rsk e gospode G ru b a rje . Ti n aj bi n a m re č ta k o j odd ali del živil po ceni, ki so jo plačali k m etom sam i, h k r a ti p a naj bi k ra lj določil, da im ajo k m e tje po­ slej pravico p ro d a ja ti svoje p rid e lk e neposredno v o ja šk e ­ m u o skrb n ik u . Ko je F e rd in a n d p o stav il to zadev n e p re d ­ loge m a jsk e m u sa b o ru le ta 1562, je n a le te l n a tr d odpor fevdalcev: »naj jih p u sti od ta k e g a n ezaslišan ega b re m e n a proste, k a jti povsod n a vsem sv e tu je svobodno p ro d a ja ti k o m u rk o li in p ro d a ja ti tisto, k a r kdo ima«. N e bi bilo p r i­ m erno, d a bi k m e tje p ro d a ja li sami, k e r so jo p ri tem v e č k ra t izk u p ili in o stali b rez b lag a in d e n a rja . D a ne bo p rito žb o višin i cen, n aj si v o ja k i k u p u je jo živila n a obi­ č a jn ih te d e n sk ih sejm ih (v V aražd in u , n a Vinici, v L u db reg u, K oprivnici, K riževcih, Rakovcu, M oravcu, Ugri, Z ag reb u , Sam oboru, Čiču, K ra n jc u , S te n ič n ja k u in drugod). S p o r s tem seveda še n i bil rešen. P ro ti p lem išk i p red n o stn i p ra v ic i p ri k u p o v a n ju živil so se p rito ž e v a li tu d i k ra n js k i in ko ro šk i stanovi, ki so m o rali s k rb e ti za u trd b e m ed S avo in m o rje m p ro ti tu rš k i Bosni. T ako je p rišlo v p r a ­ š a n je p re d ogrski d rž a v n i zbor v B ratislav i, ki je tr a ja l od s e p te m b ra do n o v e m b ra 1563. C esarjevi p re d sta v n ik i so, sklicujoč se n a d ra ž ite v živil s p re k u p č e v a n je m (zlasti n a H rv a šk e m in v Slavoniji), predložili, n aj se trgo v cem p re d n a k u p živil (p ra e e m p tio n e s . . . v ictu aliu m ) p repo v e te r naj b o »dovoljeno p ro d a ja ti v sa k e m u podložniku ali k m e tu ži­ vila, ki jih im a, k a te re m u k o li in k je rk o li sam hoče« (10. sep tem bra). S ab o r je p ripisov al te m u v p ra ša n ju toliko po ­ m ena, da je z n jim začel ra z p ra v o o c esarjev ih predlogih. S icer je p ritrd il pred lo g u, naj se p re p re č i delo p re k u p ­ čevalcev z živili tako, da dobe » najv išji po v eljn ik i popol­ no pravico in oblast, d a ta k šn im odvzam ejo n a k u p lje n a in z b ra n a živila in p lačajo ceno, k i jo bodo določili po

oceni za to določeni d o b ri možje, člani stan o v in vojaki«. T o d a sklep je bil n a m e rje n le p ro ti m eščanskim trgovcem , svoje k o risti p a je p lem stv o n a m e ra v a lo o b v a ro v a ti tu d i n a p re j: »V endar je jasno, da m o rajo im eti gospodje in p lem iči svoboščino, če jim je tr e b a kaj živil za svojo po­ tre b o in n e za dobiček, da ga p rid o b e od svojih podlož­ n ik o v s plačilom p ra v ič n e cene, ali tu d i če d a jo posojilo podložnikom , če p o tre b u je jo d e n a r za plačilo d ik e ali če jim g a p rim a n jk u je za d ru g e potreb e, in po tem dobe po­ v r n je n dolg v v in u ali ž itu in d ru g ih stv areh , z a ra d i česar b i m ogli to p ro d a ti tu d i kom u drugem u.« D v o rn i vojni sv e t je sicer opozarjal, d a bo določba o plem iški pravici pom enila, »da bo ta k še n (gospod) ta k o vzel od podložnikov za en g o ld in ar to liko žita in vina, k o lik o r bi ga m ogli sicer p ro d a ti za t r i ali štiri g o ld in a rje in da bo n a to zopet iskal svoj posebni dobiček p ri vojski, da naj bi torej stan o vi za­ gotovili, da se ta k š n a zlo ra b a in šk od ljiv a sebičnost v tem n e bosta ohranili«. K lju b te m u p a so bili v 11. členu skle­ p ov d rž a v n e g a sabora, k i jih je p o trd il cesar 3. no v em b ra, predlog i p lem stv a sp re je ti b rez v sa k ršn e sprem em be. P le m ­ s tv u se je to rej posrečilo svoje trg o v a n je z a v a ro v a ti tu d i v n a p re j. L e ta 1567 se je v rn il k te m u v p ra š a n ju tu d i h rv a šk i sabor. S k len il je, n aj k m e tje iz sosedstva o b m ejn ih po ­ sto ja n k p ro sto in tu d i b re z p la č e v a n ja m itn in in c a rin p ro ­ d a ja jo vo jak o m živila, k a r jih m orejo. Že o m ejitev na k m e te v sosedstvu p o sto jan k (locis fin itim is viciniores) se­ v e d a kaže, da to n i veljalo za vse, m a rv eč d a naj bi se v bolj o d d a lje n ih k r a jih trg o v in a o p ra v lja la n a d osedanji način. P re p o v e d p re p ro d a ja n ja živil, k i je bila h k r a ti sk le­ n je n a v sk la d u s sklepi b ra tisla v sk e g a sab o ra iz le ta 1563, je le m alo pom enila, saj so se m ed v o ja k e in tiste km ete, k i so poslej p o sku šali z la stn o trgovino, v riv a li celo novi p re k u p č e v a lc i iz v o ja šk ih v r s t (pritožba sa b o ra 1588), ki so p ra v tak o p ovečevali ceno ob p re p ro d a ji za d v a - ali tr ik r a t. S k rb p lem stv a, d a n e bi cena živilom za v ojake padla, p a dokazuje, da so v tej trg o v in i res ostali tu d i še v n a p re j u d eleženi fevdalci; ta sk rb n a m reč stoji v ozadju ugovo rov p ro ti p rep o v ed i izvoza žita, d o k le r n e bi b ila ob­ m e jn a m esta p re s k rb lje n a z živili. Zelo značilno se zgoraj

n a v e d e n o p o d č rto v a n je p o m en a trg o v in e n e o m e ju je le na km ečko trgovino, m a rv e č zajem a tu d i plem iče. S icer pa tu d i še poznejša sporočila do k azu jejo plem iško trg o v a n je z blagom , ki so ga iztisnili iz podložnikov. Ce je T ah i na sv o jih posestvih d a ja l živino v re jo k m eto m in če jim je p rid e lk e a li živino poleg teg a celo plenil, je to gotovo delal z a ra d i m ožnosti, da vse to proda. M ed K la n jc e m in K r a ­ p in o je te k la obsežna tih o ta p sk a trg o v in a z R atk ajev o po d p oro v Rogatec, podobno čez S otlo p r i E rd ed ijevem K u m ro v c u in p r i W in k le rje v e m R akovcu. Sam o v obm očju trid e se tn in sk e p o sta je C vetlin pod M aceljskim pogorjem j e k m e t J u r k o z B o rla s tih o ta p stv o m živine zaslužil n a n e p la č a n i trid e s e tn in i p re d 1577 čez 200 d u k a to v .7 L eta 1602 se je p ritožil B ra tu lič p ro ti plem ičem , da o d k u pu jejo od podložnikov m ed in p ita n o živino, potem p a to izvažajo n a Š ta je rsk o k o t svoj la s tn i pridelek , ta k o da jim ni bilo tr e b a p la č e v a ti trid e se tn in e , in so n a d ru g i s tra n i m eje dosegli večji dobiček. P r a v razlika, k i jo je u p o ra b il sabor p r i d o v o lje v a n ju n epo sredn eg a trg o v a n ja z obm ejnim i po­ sto ja n k a m i m ed k m e ti v sosedstvu p o sto jan k in d ru g im i k m eti, m o rd a m ore d elno pojasniti, zakaj se je n a H rv a ­ škem razširil u p o r p re d v se m v pasu vzdolž zah o d ne m eje, m e d te m ko se p ro ti vzh o d u n i ra z širil čez m eje H rv a šk e g a Z agorja. V sek ak or se zdi, da so bile n a H rv a šk e m tu d i sp re ­ m em b e zn o traj zem ljišk eg a gospostva za š irje n je u p o ra p o m em b n ejše k a k o r v slovenskih deželah. Te sp rem em be so bile n a m re č povezane s p osledicam i tu rš k ih vpadov, ki so h k r a ti in b re z p o seb nih ra z lik v p liv a li n a razvoj zem ­ ljišk e g a gospostva n a velik em delu h rv a šk e g a ozem lja pod H ab sb uržani. N ajp o m em b n ejša posledica tu rš k ih vpadov je bilo z n a tn o z m a n jša n je štev ila podložnikov. D elno so jih odvlekli ali pobili T u rk i, d elno so sam i bežali drugam . Saj se je po popisih, po k a te r ih so n a H rv a šk e m p ob irali d a v e k za vojsko (»diko«), število »dimov« (davčnih enot) od naj s ta re jše g a znan eg a popisa (1543) n a p re j n ep ren eh n o m a n jšalo: le ta 1543 jih je b ilo še 5370 (zagrebška župa7 O. Pickl, Der »Dreißigst im Windischland«, ZHVSt, Son­ derband 18, 1971, str. 165.

n ija 2714, k riž e v šk a 788, v a ra ž d in sk a 1868), le ta 1554 več k o t 700 m anj (4648 — zag reb šk a 2743 in pol; k riž e v šk a »že sk o raj povsem opustela« 367 in pol; v a ra ž d in sk a 1537 in pol), le ta 1557 še 3871, le ta 1572 p a 3931 (zagreška 2478 in pol, k riž e v šk a 395, v a ra ž d in sk a 1058).7a R es se je ob spre­ m e n je n e m n a č in u popisovanja, ko so le ta 1598 šteli vse d ru ž in e (plem iške in podložniške), število enot bistveno vzdignilo — popis le ta 1598 je o h ra n je n le za zagrebško in križevško županijo, a n a isti n ačin o p ra v lje n i popis iz le ta 1600 k aže 11.957 hiš. O zem lja južno od K olpe popisi niso zajeli. T u d i sicer je po n jih težko sk le p a ti o abso­ lu tn e m štev ilu go sp o d arsk ih enot. V časih se je trdilo, da je b il »dim« v 16. sto le tju en ak o v re d e n »sesiji« (celemu g ru n tu n a Slovenskem ), v e n d a r g re pač le za o b raču n sk e davčne enote. Po doslej z nan ih v irih n i jasno, k a k šn a je b ila vsebina teg a d av čn eg a p o jm a (ali je šlo za določeno število k m ečk ih go spo d arsk ih e n o t določene velikosti ali za k ak o d ru g ačn o m erilo). P a d a n je štev ila dim ov p a v e n d a r p rič a o splošnem p a d a n ju štev ila podložnikov, k a r se u je ­ m a s poročili o v elik em številu p u stih k m etij v u r b a r jih iz te g a časa in p r a v ta k o s poročili o tu rš k ih p le n itv a h in o d v a ja n ju velik eg a štev ila u je tn ik o v čez m ejo in o ta k šn ih n a se lje n c ih v Bosni. V en d ar je b il razvoj v H rv a šk e m Z a g o rju (po ugoto­ v itv a h J. A d am čk a n a podlagi n a novo o d k ritih v iro v 8) d rug ačen. V ečja v a rn o st z a ra d i h rib o v n a vzhodnem rob u je u s tv a rila v sto le tju tu rš k e n e v a rn o sti iz te h k ra je v sko­ r a jd a n ek ak o zatočišče, k je r za podložnike n i bilo zadrege. T u se je v n a s p ro tju s splošnim razv o jem večalo tak o število dim ov kot število km etov. N a gospostvih S usjed 7£» Iv. Kampuš, n. d., Radovi 5, 1973, str. 84, je opozoril, da je pri popisu 1543 treba vsote znižati za število mestnih davč­ nih enot (Zagreb 350, Križevci 114, Varaždin 300), ker pri poz­ nejših popisih niso upoštevani. Število podeželskih »dimov« je torej znašalo v zagrebški županiji 2364, v križevski 674 in pol, v varaždinski 1568, skupaj 4606 in pol. Tudi po teh podatkih pa je število dimov v križevski in varaždinski županiji padalo, medtem ko se je v zagrebški županiji do 1554 še večalo in ena­ ko vnovič po letu 1570. 8 J. A d a m č e k , HZb 19—20, 1966-67, str. 143 sl., 169—71, Seljačka buna, 1968, str. 33—38.

g ra d in D o ln ja S tu bica je bilo le ta 1543 251 dim ov, le ta 1566 266, le ta 1568 305, le ta 1570 303 in v začetk u le ta 1573 387. K m etij je bilo znatno več. Po p o d a tk ih o c er­ k v e n i žitn i desetini je bilo v le tih 1560/62 okrog 1100 d r u ­ žin (S u sjed g rad okrog 800, S tu b ica 316), po p o d a tk ih o go­ sp o stv u n epo sredn o p re d začetkom u p o ra 1573 p a okrog 1250. K e r p rv i p o d a tk i gotovo — m o rd a p a tu d i d ru g i — n e zajem ajo podložnikov, k i so im eli le v in o g rad (v Stubici je bilo ta k ih ob 369 k m e tih le ta 1567 že okrog 120), bi m ogle b iti te štev ilk e še višje. M edtem ko tu očitno ni bilo z ad reg e za delovno silo, p a je bilo v d ru g ih d elih h rv a š k e g a ozem lja, zlasti ob Kolpi, povsem drugače. K je r je bilo n a gospostvih čedalje m an j podložniške d elo v n e sile, so sk u šali gospodje n a d o m e stiti izgubo n a d ru g način. V p o rečju spodnje K olpe je živelo zlasti na g o spostvih S ten ičn jak , Ozalj in Okie večje število svo­ b o d n ih »plem iških občin«, ki so se p r a v spričo tu ršk e g a n a p re d o v a n ja še o k rep ile z begunci iz ozem lja, osvojenega po T u rk ih . Velikaši, n a k a te re so se posam ezne p lem iške občine posk u šale op reti in jih včasih celo izbirale za svoje starešin e, so sk u šali u v e lja v iti n a d n jim i svojo oblast tu d i k o t zem ljišk i gospodje in jih sp re m e n iti v podložnike. Z rin sk im je uspelo to v 16. sto le tju z vsem i n e k d a n jim i p lem išk im i občinam i n a ozaljskem gospostvu, p r a v ta k o p a so se p r a v v d e se tle tju p re d h rv ašk o -slo v en sk im k m eč­ k im u p o ro m (pa tu d i še n ek aj desetletij zatem ) u p ira le m o čn em u p ritis k u v isto sm e r p lem išk e občine v obm očju E rd e d ije v e g a gospostva Okič. Pod o b en boj so b o jev ali od le ta 1487 tu d i T uropoljci, ki so jih h o teli s p ra v iti pod svojo zem ljiško-gosposko o b last Z rinski, tod a le ta 1524 jim je bilo p o trje n o njihovo plem ištvo, le ta 1553 pa jim je m o ra l N ikola Z rin sk i v rn iti tu d i n jih o v plem en sk i g ra d L uk av ec. Iz podo b n ih v zrokov so ra s la p re jk o n e tu d i n a ­ s p ro tja m ed m alim i plem iči z eno k m etijo (enoselci) te r posam eznim i v elik ašk im i d ru ž in a m i tu d i v H rv a šk e m Z a ­ g o rju , ki so se p r a v ta k o izrazila m ed uporom . Ta razvoj je im el m e d dozo rev an jem ra z m e r za širok u p o r k a r več pom enov. D ru žb en a d elitev km ečkega p re b iv a lstv a v sk u ­ p in e z različn im i p ra v ic a m i je p ra v ilo m a o v ira la u por. To se je p o trd ilo tu d i p r i T uropoljcih, ki so svoj boj do-

k ončali že p re d k m ečkim u p o rom in so se u deležili boje­ v a n ja p ro ti u p o rn ik o m n a H rvaškem . D ru žb en o izenače­ v a n je z od p rav o posebnih p riv ile g ije v je postavilo pod­ ložnike v isto r a z m e rje do zem ljišk eg a gospoda in zato p o d p iralo n jih o v sk u p n i nastop. P r a v položaj, v k a te re m je gospod šele sk ušal po tlačiti sk u p in e z izjem nim i p ra ­ vicam i m ed n a v a d n e podložnike te r je te n jih o v e pravice p ra k tič n o razv eljav il, a one so si jih še sk u ša le dobiti n azaj, je iz ta k š n ih sk u p in u s tv a ril n ajm o čn ejša u p o rn i­ šk a je d ra . T a k p rim e r je okrog 400 hiš m očno »pleme« n e k d a n jih p lem ičev D raganičev, ki jih je velik aš P e te r E rd e d i sp rem en il v svoje podložnike n a gospostvu Okič. Z a ra d i teg a so se m u v e č k ra t u p rli še p re d leto m 1567, to re j še p re d v e lik im uporom , p a tu d i m e d n jim so p ra v oni sta li n a čelu u p o rn ik o v okrog J a s tr e b a rs k e g a in Okiča južno od Save. P odo b n o je zajel u p o r n a te m po d ro čju tu di n e k a te re d ru g e n e k d a n je »plem iške občine« (Pribiče, Donjo K upčino, C vetkoviče, K ra šič e itd.). P a tu d i v H rvašk em Z a g o rju n asp lo h in n a T a h ije v ih p o sestv ih posebej sre ­ čam o m ed u p o rn ik i tu d i lju d i ta k šn e g a izvira. N eposredno v o k v ire zem ljišk eg a gospostva (torej v ra z m e rje zem ljišk ih gospodov in podložnikov, k i so bili to že dolgo) p o sta v lja težišče vzro k o v širo k eg a u p o ra n a H rv a šk e m J u lija n B ro m lej. P o n jeg o v i sodbi sta za 16. sto ­ le tje n a z em ljišk ih gospostvih zn ačiln i z la sti d v e sp rem em ­ bi: p o večan je p rid v o rn e g a zem ljišča, k i ga je zem ljiški gospod izkoriščal sam , te r v zvezi s tem so razm ern o h itro n a ra š č a n je tla k e v 16. sto le tju (od enega d n e n a te d e n do b re m e n a v s a k d a n je tlak e, p o šest d n i n a teden). P r i tem se o p ira n a u rb a ria ln e tek äte s štirih gospostev (delno za izraču n velikosti p rid v o rn e g a zem ljišča in delno za opis tla č a n s k e obveznosti; gospostev S treza, O zalj, R akovec in D ubovec) t e r n a p rito ž b e zoper p o v ečev an je tla k e s štirih gospostev (G rižane, S ten ičn jak , Okič, Zelin; d o d ati b i bilo m ogoče še T a h ije v i gospostvi S u sje d g ra d in D olnjo S tu b ico).9 To tr d ite v b i bilo m ogoče p o d p re ti še z dejstvom , da je b ila v zak o n ih 1514 in 1548 določena k o t splošna pod-

9 Ju. B ro m lej, n. d., str. 126—72; za Tahija I. Bojničič VZA 12, 1910, str. 23, 31, 41.

lo žn išk a dolžnost en o d n e v n a tla k a n a teden, č e p ra v to se­ v e d a gotovo n i ra z v e lja v lja lo večje dolžnosti n a tis tih go­ spostvih, k je r je b ila ta že p re j u v e lja v lje n a ; v 17. sto­ le tju v s e k a k o r že od z a č e tk a ivelja za splošno p rav ilo dolžnost v sa k d a n je tla k e , v e n d a r po B ö send o rferjev em m n e n ju tu d i te d a j in p ozneje niso u v e lja v lja li teg a v polni m eri, m a rv eč je k lju b n a č e ln i n eom ejen o sti tla k e skozi vse leto delal »podložnik povprečno en te d e n gospodu, dva sebi«.10 V novična a n aliza p o d a tk o v o ra z v o ju fev d aln e r e n te n a H rv a šk e m in v S la v o n iji v 15. in 16. sto letju , ki jo je p o d a la N ada K laič, p a je p o stav ila ob B rom lejevo d o k azo v an je v e n d a rle n ek aj p o m em b n ih v p ra ša n j. P r e d ­ v sem je v iro v za resn ičn o po splošev an je ra z v o ja prem alo. O b gospostvu M odruša in z novim p re tre so m u r b a r ja za S trezo te r s p rite g n itv ijo še n e o b ja v lje n e g a listin sk eg a g ra d iv a (opis podložniških obveznosti iz le ta 1432) je po­ k azala, d a je v p osam eznih p rim e rih m ogla tla k a že v 15. s to le tju zn a ša ti 4 d n i ted en sko (ob izjem n em d elu celo p e t ali šest dni!). V o m en jen i listin i se celo trd i, d a znaša tla k a »po običaju k r a lje s tv a S lavonije« po p e t d n i tedensko. P o d la g e za dolžnost, k i jo kažejo v iri v 17. stoletju , b i bile p o te m ta k e m že velik o starejše. K e r p a je v iro v za ta v p r a ­ š a n ja izred n o m alo (do v šte te g a 16. s to le tja za vse h rv a šk o ozem lje n is ta za n o beno gospostvo o h ra n je n a vsaj d va u r ­ b a r ja v k a k ršn e m k o li časovnem razpo n u , k i b i do v o ljev ala p rim e rja v o ra z m e r in sp re m e m b e g led e brem en!), seveda t r d ite v stre z a n sk e listin e n i m ogoče p re v e riti. Z a to je po­ v sem u p ra v ič e n o d ru g o v p ra ša n je : ali p o d a tk i u r b a rje v iz 16. s to le tja (zlasti opis gospostva Dubovec, p rip ra v lje n z a ra d i n je g o v e p ro d a je in z a ra d i te g a z n ap o v ed jo n a jv iš jih m ogočih dohodkov; podobno v e lja — sicer v d ru g a č n ih o koliščinah — za opis gospostva Ozalj) p o d a ja jo v tem po­ g le d u resn ičn o sta n je ? A li je bilo sploh m ogoče n a gospo­ stvih, k je r je bilo do polovice in več km e tij o p u stelih in k je r je bilo šele tr e b a s k rb e ti za n o v e naseljence, s silno sk rč e n im številom d e lo vn ih ro k o b d elati vse p rid v o rn o 10 J. B ösendorfer, Dače i prestacije u sredovječnoj Sla­ voniji, Štrena Dolenciana-Krekiana-Kuseiana-Skerliana, I, 1937, str. 149. li'

163

zem ljišče in resnično u v e lja v lja ti p ra v n o načelo v sa k d a n je tlake, zapisano v u r b a r ju ? 11 B rom lej je v odgovoru n a to ra z p ra v o skušal v celoti o b ra n iti svoje poglede, v e n d a r se je p rev eč zad ržal ob v p ra š a n jih v sak eg a u p o ra b lje n e g a v ira posebej (in p ri tem p rite g n il n a novo še u r b a r za gospostvo V elika v S lav o n iji iz le t 1509— 1521).12 Tako je ostalo ob s tra n i poglavitno v tem r a z p ra v lja n ju sproženo v p ra ša n je — ali je dovolj v iro v za jasn o u g o ta v lja n je ten d en c sp rem em b e oblik a g ra rn e re n te in ali je to mogoče ug otov iti n a istem go­ spostvu in n e le z v z p o re ja n je m sta n ja n a različn ih go­ spostvih, p ri čem er p a v fe v d a ln i dobi n i zagotovljen h k r a t­ ni razvoj oblik podložniškega izk o riščan ja n a v seh ali vsaj n a večini z em ljišk ih gospostev. P ra v n o s ta n je in razvoj »v deželi običajn e tlake« sta to rej n a H rv a šk e m in v S la v o n iji o dp rta. S ev ed a je za n a s ta n e k u p o ra p o m em b n ejše resn ičn o živ lje n je v žariščih u p o ra v d ru g i polovici 16. sto letja. In poleg posk u sa velikašev, da bi z v č le n je n je m »plem iških občin« p ovečali šte­ vilo tlačanov, kažejo tu d i p rito žb e podložnikov z n e k a te ­ rih gospostev, ki jih je u p o r zajel (in z n e k a te rih drugih), d a je pov ečev an je tla k e v e n d a rle imelo svoj pom en za do­ zo re v a n je ra z m e r za upor, č e p ra v še daleč n e k o t edini in sk o raj gotovo tu d i n e k o t p o g lav itn i vzrok. P r i vsem tem je pom em bno p redvsem , da se je v žariščih km ečkega u p o ra n a H rv a šk e m in v S lav o n iji to b re m e — pa tu d i n e k a te ra d ru g a v k o ris t zem ljiškega gospoda — v resnici p re d uporom večalo. A li je bilo poprej skoraj tolikšno le n a n e k a te rih gospostvih (Streza) in se je n a d ru g a širilo v tej izm eri šele sedaj, ali p a so tu r š k a p u sto šen ja začasno onem ogočila iz v a ja n je n e k d a n jih »običajev k ra lje stv a S la ­ vonije« in je sedaj b re m e vnovič n araščalo n a staro m ero in jo še m alo preseglo — n a to v p ra š a n je še n i mogoče trd n o odgovoriti. S icer p a tu d i toliko pom em bno ni. N a­ ra šč a n je tla k e je bilo n a m re č za podložnika v obeh p r i­ m e rih enako težko in v obeh p rim e rih j e enako vplivalo n a d o zo revan je ra z m e r za k m ečk i upor. P r i te m tu d i ni 11 N. K la ič, O razvitku feudalne rente (gl. op. 1). 12 Ju. B ro m lej, HZb 16, 1963, str. 269—289.

bistveno, da je to n a ra š č a n je n av a d n o izraženo v zah tev i p o d aljšem o p ra v lja n ju tla k e le v om ejenem času (»kum u lira n je « tlake), ta k o d a p ra k tič n o » v sak dan ja tlaka« p o dložnika n e veže vse leto. P r a v ted aj, ko m o ra k m e t tla čaniti, bi n a m re č m o ra l d e la ti n u jn a poljsk a dela n a svoji k m etiji. V se k a k o r so b re m e n a te v rs te — n ep o sred n o v o k v iru zem ljiškega gospostva — n a h rv a š k ih tle h v tem po­ gled u pom em b nejša k a k o r n a slovenskih. Z di se, d a so v e n ­ d a rle tu d i ra z lik e p r a v v te h po g led ih — k e r pač ta razvoj n e z ajam e vseh gospostev h k r a ti — sodelovale z že zgoraj o m en jenim i s tv a rm i p ri o m e je v a n ju ozem lja, ki ga je u p o r n a H rv a šk e m zajel. Jo sip A dam ček 13 je z u p o ra b o obsežnih novih virov, ki jih je p re d skoraj d esetim i le ti odkril, izdal in u p o ra b il za p re isk a v o g o spodarskega ra z v o ja v izhodišču u p o ra 1573 v H rv a šk e m Z agorju, n a gospostvih D o ln ja S tu bica in Susjed grad , p odal bistveno širšo podobo razv o ja fev d aln e re n ­ te n a H rv a šk e m in sp o rn a v p ra š a n ja p rib ližal rešitvi. S p re m e m b e v sestavi in o b lik ah podložniške o b rem enitv e n a H rv a šk e m so b ile zvezane z v č le n ja n je m g raščin e v trg o ­ vino in zelo so ro dn e sp rem em b am , k i so se u v e lja v lja le v slov en sk ih deželah že od 15. sto le tja sem. Gospostvo ni iztiskalo od podložnikov d e n a rja toliko v obliki re d n ih d e n a rn ih d a ja te v (na p o v p rečn i k m e tiji — k v a rta listič n i sesiji, v elik i 13 do 20 h e k ta r je v — so zn ašale 1567 okrog 38 d en arjev ) k o lik o r po T a h ije v i p ra k s i v obliki nezako ­ n itih iz re d n ih d e n a rn ih d a ja te v , splošneje p a z zam enjavo d e n a rn ih d a ja te v v n e k d a n je n a tu r a ln e oblike; p rev ed b a d esetin e v n a tu ra ln o obliko je po le tu 1567 vzdignila ta d o hodek n a p e tk ra tn o p re jšn jo vred n o st. V ečali so že u s ta ­ lje n e n a tu r a ln e d a ja tv e (zlasti v vinu), poleg teg a p a so sk u ša li u v e lja v iti m onopol g raščin e v trg o v a n ju s poljskim i p rid elk i, včasih z večjim , včasih z m a n jšim uspehom . A d am ček pač u te m e lje n o sodi, da »tlaka n i b ila g lavn a o blika p o v ečev an ja fe v d a ln e g a izkoriščanja«, v e n d a r n je n po m en za km ečko nezado v o ljstv o gotovo podcenjuje. Po n jeg o v em la stn e m p rik a z u je v 16. s to le tju že n araščalo 13 do 192.

J. Adamček, AV 7-8, str. 23—160; HZb 19—20, str. 179

obnovljeno p rid v o rn o g o spodarstvo zlasti v obliki vino­ g radov, k a r je b re z d v om a z a h te v a lo več tla k e že za n ji­ hovo obdelovanje. Še bolj v e lja ta p o tre b a p r i izred n ih o b lik a h tlak e, k i jih u r b a r še n i z ajem al ra z e n v splošnih fo rm u lah , b re z opisa n je n e g a obsega. T a k a tla k a je bila p o tre b n a za g ra d ite v n o v ih pristav , za graščinsko živino­ rejo, p a tu d i za k rč e n je v ečjih kom pleksov gozda za njive, k a r je gotovo potekalo s tla č a n sk im delom (največ pač zim skim ) pod g ra šč in sk im vodstvom . K m e tje sam i so si m ogli v sa k zase izk rčiti sk riv aj pač le m a n jše ro vte. Celo g ra šč in sk a trg o v in a je z a h te v a la tla č a n sk o to v o rje n je b lag a n a trg, p a tu d i tla k a v zvezi z deželno o b ram b o se je n a gospostvih, k a te rih gospodje so b ili k o t T a h i p o v eljn ik i p o m em b nih o b m ejn ih p ostojan k , za podložnike m an j ra z ­ lik o v a la od o bičajn e vozne tla k e za gospoščino, k o t se zdi A dam čku. Za k m e ta je bilo p om em bno le, d a se m u z vse­ m i te m i dolžnostm i po v eču je brezp lačn o delo v k o rist zem ­ ljišk eg a gospoda, č e p ra v n i šlo le za n e p o sredn o obdelo­ v a n je g ra šč in sk ih p o ljsk ih in v in o g ra d n išk ih zemljišč. K e r je p r a v posebna poteza hrv ašk o -slo v en sk eg a u p o ra tu d i dejstvo, d a pod sk u p n im v o d stv om z a ja m e h rv a š k e in slov en sk e dežele t e r se n e v p ro g ra m u , n e p r i organizaciji, n e v ra z m a h u oboroženega u p o ra p ra v nič n e ozira n a d r ­ žavno in deželne m eje, je tre b a vsaj k ra tk o om en iti še te m e lje te ed in stv e n e značilnosti, k i ga ra z lik u je od vseh d ru g ih slovenskih k m e č k ih uporov. O čitno sp ad a m e d te ­ m e lje širokega u p o ra le ta 1572/73 tu d i n e n a v a d n o tesn a po v ezan o st slovenskih dežel s h rv a šk im i v d ru g i polovici 16. stoletja. Že s ta re trg o v sk e vezi so povezovale h rv a šk e in slo­ v e n sk e dežele, še p re d e n so bile po le tu 1526 zv ezane tu d i po istem v la d a rju . Po v e č k ra tn ih iz ja v a h p re d sta v n ik o v k ra n js k ih m est iz sre d e 16. s to le tja so im ela m esta in trg i n a sp o d n jem Š ta je rsk e m , p ra v ta k o p a tu d i n a K ra n jsk e m , n a jv e č dohodkov od trg o v sk e g a p ro m e ta z O grsko, Slavo­ n ijo in H rv ašk o ; go sp o darsk e vezi p a so segale tu d i n a p re j n a K oroško, do B e lja k a in čezenj n a sever. D ru žb a lju b ­ lja n s k ih in b e lja šk ih trg ov cev je v trid e s e tih le tih 16. sto­ le tja izkoriščala tu d i r u d n ik sre b ro v e in svinčeve ru d e

v G vozdanskem , ki je p rip a d a l Z rin sk im . T a m eščanska trg o v in a je spričo n a p re d o v a n ja T u rk o v p o stala zlasti po le tu 1530 zelo nego to v a in se je m očno zm an jšala. P r a v to v e lja za m eščansko trg o v in o z volovskim i kožam i, ki se je po 1560 p re s ta v ila n a p o ti k p rista n išč e m ob sre d ­ n je m J a d ra n u . Po istih p o ro čilih se zdi, da km ečk a trg o ­ v in a — tu d i že s ta r a — n i b ila toliko p rizad eta. K ra n jsk i k m e tje so to vo rili žito v Istro in T rs t te r se od ta m v ra č a li s soljo. To so zopet z a m e n ja v a li za žito n e le n a K ra n jsk e m in Š ta je rsk e m , m a rv e č so p rev zem ali žito tu d i od S lav o n ­ cev, n a v a d n o v B režicah, K o stan jevici in K ršk em . P r a v ta k o so u v a ž a li iz S lav o n ije in s H rv a šk e g a živino, n a ­ v ad n o tako, d a so jo še k r a te k čas p asli n a sv o jih p ašn ik ih in jo n a to izvažali v Italijo . P oleg te g a se je tu d i la stn a h rv a š k a trg o v in a z a ra d i negotovosti p o ti n a ra v n o s t p ro ti m o rju u sm e rila po v a rn e jš ih p o tih čez slovensko ozem lje.14 P r a v ta k o tesno so se povezale slovenske dežele s h r v a ­ škim i v org an izaciji o b ra m b e p ro ti T u rk om . H rv a šk e de­ žele so p risp e v a le p o g la v itn i del žive sile — bodisi glede n a čete v o b m ejn ih p o sto ja n k a h bodisi g lede n a delo, k i so ga o p ra v lja li p ri zidavi o b m ejnih u tr d b k m e tje v obliki ja v n e tla k e — n o tra n je a v s trijs k e dežele p a so om ogočile g ra d n jo u trje n e g a p a su ob tu rš k i m eji s p risp e v a n je m po­ g la v itn ih g m o tn ih sred stev. P o g la v itn o b re m e j e v te m p o gled u p adlo sev ed a n a k m ečk o p reb iv alstv o , ki je zb iralo ta sre d stv a s p la č e v a n je m izre d n ih davkov. Z ačetek teg a p o v ezo v an ja p r i o b ra m b i p ro ti T u rk o m sega že v čas, ko sta v la d a la a v strijsk im ozirom a o g rsk o -h rv a šk im deželam ra z lič n a v la d a r ja (vsaj v le tu 1522, k o so p rev zeli k ra n js k i sta n o v i v n a je m p rv e u trd b e n a H rvaškem ). P o le tu 1526 p a je to povezovanje h itro n a p re d o v a lo in je zajelo p ri n e p o sre d n i org an izaciji o b ra m b e n a obeh s tra n e h tu d i km ečko p reb iv alstv o . Za h rv a š k e k m e te je zagreb ški škof D rašk o vič k a r n a ra v n o st trd il, d a so »močni, bojeviti, obo­ roženi, večinom a iz u rje n i n a K rajin i« . T oda od le ta 1536 n a p re j je b il — spričo sta ln e tu ršk e n e v a rn o sti — vedno p rip ra v lje n od pom ladi do jeseni tu d i določen del k m ečke 14 F. Gestr in , Trgovina slovenskega zaledja . . . , str. 233 sl.; O. Pickl, Die Auswirkungen der Türkenkriege, str. 71—129.

č rn e v o jsk e n a K ra n jsk e m , da bi ob n e v a rn o sti m ogel p risk o č iti n a pom oč ogroženim k ra je m . N avadno sta ple­ m išk i vpoklic in č rn a v o jsk a n asto p ila p ro ti T u rk o m se­ v ed a šele ob n jih o v em v d o ru n a tla dom ače dežele, ob n e k a te rih p rim e rih p a so šli tu d i n a H rv ašk o in b ra n ili ta m k a jš n je ogrožene u trd b e (npr. 1528, 1560, 1565, 1566). P o sam ezn i fev d alci so — podobno k a k o r T a h i n a Š ta te n ­ b e rg u — ned v om n o zaposlovali k o t p o v eljn ik i v o jaških o d delkov v o b m ejn ih u tr d b a h n a H rv a šk e m tu d i svoje p od­ ložnike k o t vojake, ki so jim m ogli laže k a k o r dru g im n aje m n ik o m za d rž e v a ti plačo v svojo korist. K ončno je vplivalo n a m očnejše povezovanje h rv a šk ih in slovenskih k m e to v tu d i dejstvo, da je v rsta plem ičev iz slovenskih dežel (U ngnad, K ac ija n a r, Lenkovic itd.), ki so bili n a v išjih p o v e ljn išk ih m estih n a K rajin i, p rido b ila zem ljišk a gospostva n a H rvašk em , v rs ta h rv a š k ih plem ičev p a zem ljiška gospostva n a K ra n jsk e m in z lasti n a spod­ n je m Š ta je rs k e m (gl. zgoraj str. 154; poleg tega G reg o rija n e c n a M okricah, B lag ajsk i n a K očevskem itd.). Podlož­ n ik i isteg a z em ljišk ega gospoda — čep rav n a različnih go­ sp o stv ih — so očitno im eli dovolj p riložnosti za m edsebojno povezovanje; dobro p oznan je ra z m e r in povezanost podlož­ n ik o v n a Š ta te n b e rg u in obeh T a h ije v ih gospostev v H rv a ­ šk em Z a g o rju (gl. spodaj, str. 207) v se k a k o r n i sam o iz­ jem a. K olikor je p o m en ila r a s t o b ra m b n e organizacije n a K ra jin i tu d i vojaško šolo za del km ečkega p reb iv alstv a, je tu d i ona posred n o p rip ra v lja la ra z m e re za širok km ečki u por. Toda z d ru g e s tra n i je p a p ra v ta razvoj u s tv a ril za km ečk i u sp eh v u p o ru m nogo te ž je m ožnosti, k a k o r so bile ob slovenskem k m ečk em u p o ru le ta 1515. M edtem ko so m o ra li le ta 1515 deželni stan o v i šele n a b ira ti vojsko, ce­ s a rje v a vo jsk a p a je m o ra la b iti p oslana p ro ti km etom iz o d d a lje n ih ju ž n o n e m šk ih dežel, je sta la sedaj štev iln a v o j­ s k a n ep o sred n o ob u p o rn e m področju. L e ta 1573 je štela v o jsk a n a K ra jin i, n e vštev ši bansko četo n a B an sk i k r a ­ jin i okrog Siska, čez 5000 vojakov. Poleg teg a so bili p ra v ta k o v bližini še U skoki v Z u m b erk u , k i so delno slu ­ žili v o b m ejn ih u tr d b a h k o t n ajem n ik i, delno pa so m o rali p risko čiti n a pom oč p ri o b ra m b i v p rim e ru večje n e v a r ­

nosti. P a tu d i n e k a te ri v elikaši n a H rv a šk e m so m orali im eti sam i večje v o jašk e oddelke (npr. Z rin sk i le ta 1565 500 k o n jen ik o v in 400 pešcev), s k a te rim i so m ogli poseči v boj p ro ti u p orn ik om . T ako v elik a v o jašk a sila v nep o ­ s re d n e m sosedstvu je m ogla, ko se je o b rn ila p ro ti u p o r­ nikom , u p o r sorazm erno h itro zadušiti. P r a v v tem je v e ­ lik a in b istv e n a ra z lik a m ed p o te k a n je m slovenskega km eč­ k eg a u p o ra 1515 in h rv ašk o -slo v en sk eg a dob rega pol sto­ le tja pozneje. Nastajanje žarišč upora. — S ev ed a u p o r ni izšel n ep o ­ sred n o le iz te h širok ih v zrokov podložniškega nezad o vo lj­ stva. N a sta n e k n je go v ih p rv ih žarišč je tesno povezan s p o seb n im i ra z m e ra m i n a p osam eznih gospostvih, k i prožijo n a v a d n o k ra je v n e upore. Ob te m ne g re le za tu d i za te d a ­ n ji čas n e n av ad n o o stre oblik e izžem anja podložnikov od zem ljišk eg a gospoda, m a rv eč tu d i za n a s p ro tja m ed sam im i fevdalci, ki so — zlasti v H rv a šk e m Z a g o rju — močno po­ spešila o b lik o v an je p rv ih žarišč u p o ra in jim pozneje n e­ h o te p o m ag ala p ri n jih o v e m k a k o v ostnem vzponu v o rg a­ n izacijsk o središče v elik eg a h rv a šk o -slo v en sk eg a u pora. N a H rv a šk e m so ta n a s p ro tja ob sp o rih za fev d aln o posest ra z d v o jila tak o v elik aše k a k o r nižje plem stvo. T a n a sp ro tja so se po k azala n a jm o č n e je v b o ju F ra n a T a h ija za posest gospostev S u sje d g ra d in D olnja Stubica. F ra n jo T ah i je iz h a ja l iz m a d ž a rsk e v e lik a šk e rodbine, ki si je p rid o b ila zem ljiško posest tu d i v S lav o n iji že v d ru g i polovici 15. stoletja. Iv a n T ah i — oče F r a n a — je bil p ro ti v o lji slavonskega p le m stv a v le tih 1524— 1525 celo h rv a šk o sla v o n sk o -d a lm a tin sk i ban. F ra n jo T ahi (rojen le ta 1526 in s ta r ob očetovi s m rti šele deset let) se je dvigal p red v sem k o t dob er vojak, p o stal je p o v eljn ik S igeta in pozneje K aniže, cesarski svetovalec te r nosilec d v o rn e časti »m ojstra k ra lje v ih konjušnikov«. Z a ra d i v o ja šk ih zaslug je im el m očno zaslom bo n a h a b sb u ršk e m dvoru, k o t ug leden član o grskega d rž a v n e g a sa b o ra p a d o b re stik e z velikaši, m ed d ru g im tu d i z v rh o v n im d rž a v n im sodnikom A n d re je m B ath o ry je m . Po svoji ženi Je le n i Z rin sk i je bil svak N ikole Z rinskega, ki je 1566 p ad el pod Sigetom , in ujec N ikolov eg a sina J u rija , po svoji h č e ri ta s t b a n a P e tr a E rd e d ija (t 1567), po P e tro v i d ru g i ženi B a rb a ri A lapi te r po Z rin sk ih

p a v sorod stv u tu d i z G a šp e rje m A lap ijem (poveljnikom p ro ti k m ečkim u p o rn ik o m le ta 1573 te r b an o m v le tih 1574— 1578). Povezal se j e to re j z n a ju g le d n e jšim i v elik ašk im i ro d b in a m i n a H rv ašk em . V z ačetk u d ru g e polovice 16. sto le tja si je zn al p rid o b iti t r i v ečja gospostva v bližini h rv a šk o -slo v e n sk e m eje, m e d te m k o m u je p ri č e trte m ta k posk u s izpodletel. Ž e le ta 1556 je k u p il od V ö lk a E n g e lb e rta T u rja šk e g a za 25.000 g o ld in a rje v — d e n a r je p ro d a ja lc u delno ostal dolžan, delno p a si ga j e izposodil d ru g je (npr. sam o od L u k e S ek e lja 5000 g o ld in arjev ) — gospostvo Š ta te n b e rg p ri P o ljč a n a h . J e d ro te g a gospostva je ležalo, n e strn je n o in pom ešano s po sestjo n e k a te rih d ru g ih gospostev, n a obeh s tra n e h s re d n je D ra v in je m ed Slovensko Bistrico, P o ljč a ­ n a m i in P tu js k o goro. G ospostvo, k a te re g a im e n jsk i dohod­ k i so b ili ocenjeni ob iz ra č u n a v a n ju d av čne p o d lag e n a 585 fu n to v p fenigov (po K oropčevem iz ra č u n u n a b lizu 576 fu n to v pfenigov), je spad alo m e d n a jd o n o sn e jša in n a j­ v e č ja ze m ljišk a gospostva n a S p o d n jem Š ta je rsk e m ; n a ­ v e d e n a v so ta je p o m e n ila 7,13 °/o o cenjene v re d n o sti vseh im e n jsk ih dohodkov n a Š ta je rs k e m ju ž n o od D ra v e (8200 fu n to v pfenigov). G ospostvo j e štelo okrog 400 podložni­ ških d ru žin v b lizu 70 k ra jih . G ra d s p rib ližn o tre tjin o p osesti je b il potem , ko g a je deželni knez le ta 1494 prodal, alod, večino gospostva p a so se sta v lja li d eželnoknežji (k m etje v 27 k ra jih ) in k rš k i fevdi (k m etje v 21 k rajih ). T a h i je vse o b ra v n a v a l k o t alodialno posest. Čez 90 °/o podložnikov so s e sta v lja li k m e tje (kočarjev je bilo le 7 °/o), v e n d a r je im elo zelo v elik g ospodarski pom en v in o g ra d n i­ štvo (gornikov je b ilo okrog 400). M ed leto m a 1490 in 1542 se je izv ršil v obliki d a ja te v zn a te n p re m ik p re d v se m v sm e ri n jih o v e d e ln e p re v e d b e iz n a ra v e v d e n a r (d en arn a b re m e n a 1490: 310 funtov, 1542: 506 g o ld in arjev ; pšenica 455,5 h i — 351,2 h i; rž 146,3 h i — 153,2 hi; oves 803,5 hi — 784,4 hi; proso 41,3 h i — 79,2 hi; a jd a — 4 hi; bob 3 h i — 3,6 hi; k o p u no v in kokoši 1398 — 1238; ja jc 3310 — 2870; sirov 440 — 12; k rm e 39 voz — 54 voz; p re d iv a 80 kg — 70 kg; pogač 425 — 324; v in a 189 h i — 127,3 hi).15 15 J. K oropec, Štatenberg in kmečki upor, 1972, str. 29—38.

L e ta 1558 je T ah i k u p il tu d i pol gospostva M okrice ob k ra n js k o -h rv a š k i m e ji ob Savi, m ed tem ko je d ru g o po­ lovico k u p il L u k a Sekelj. K o je le ta 1559 k u p il S ekelj evo polovico b a n sk i n a m e stn ik A m b ro ž G regorijanec, m u je le ta 1560 p ro d a l svojo polovico tu d i Tahi, ta k o da so M o­ k ric e s svojim p o m em b n im b ro d o m p r i Je se n ic a h o stale zun aj n jeg o v eg a obm očja. Z ato p a je T ah i le ta 1564 k u p il za 50.000 flo rin to v od A n d re ja B a th o rija še njeg ov e p ra v ic e do v ečjeg a d ela go­ spostev S u sje d g ra d (zahodno od Z agreba) in D olnja S tu b ica (v H rv a šk e m Z agorju). T u d i ti d v e gospostvi sk u paj s ta sp a d a li m ed n a jv e č ja n a H rvašk em . Bili sta — d r u ­ g ače k o t Š ta te n b e rg — sk le n je n i in sta zajem ali ves levi del p o re č ja K ra p in e od okolice D olnje S tu b ice navzdol do izliva p r i S u sjed g rad u , v sp o d n jem d e lu te k a te re k e pa tu d i p o d ro čje do S o tle in Save, v obm očju izliva K ra p in e v Savo pa še del ozem lja n a desn em b re g u Save. V d e­ s e tle tju p re d u p oro m je bilo n a gospostvu m ed 1100 in 1250 k m e č k ih družin, poleg teg a p a še n e k a j sto (na s tu b išk em d e lu g ospostva ok ro g 120, n a su sje d g ra d sk e m za zdaj, d o k le r n e bo o b ja v lje n ali ob d elan ned av n o o d k riti u r b a r iz le ta 1566 z dopolnili iz le ta 1569, n e poznam o teg a števila) podložnih v in o g ra d n ik o v b re z n jiv. V obm očju go­ sp o stv a so bili le š tir je m a jh n i p lem išk i d v ori (Lepa ves n a d olnjestu biškem , G o rn ja B istra, T rg o v in a in P o sav je n a su sje d g ra d sk e m ozem lju) v r o k a h m alih plem ičev, ki so v z n ak p o d re je n o sti g o spostvu m o ra li p la č e v a ti posebno m a jh n o d e n a rn o d a ja te v (činž »kravje«). V okolici B rd o v ca in D olnje Stubice je več m a jh n ih posestev p rip a d a lo tu d i članom d ro b n e g a plem stva, ki so b ili z a n je dolžni o p ra v lja ­ ti različn e službe n a gospostvu. O krog 100 k m etij je p r i­ p a d a lo podeželskim c e rk v a m v D olnji S tu b ici (p rek 40), B rd o v c u (13), S te n je v c u (20), P o d g o rju (18) in P u šči (8 do 10), v a s M e rin je je p rip a d a la p a v lin sk e m u sa m o sta n u v Lepoglavi, p ri M a riji G orici p ri B rdo v cu p a so bili f r a n ­ čiškani. Podložniško b re m e je bilo ob T a h ije v e m n a sto p u n a go spostvu sestav ljen o precej d ru g a č e k o t n a Š ta te n ­ bergu . D o ln jestu b išk o gospostvo (253 km etov, 116 kočarjev, okrog 120 dom ačih v in o g ra d n ik o v b re z n jiv sk e g a z em lji­ šča) je d ajalo le ta 1567 do 150 flo rin to v v d e n a rju , 80,7 hi

pšenice, 300 h i ovsa, zato pa k a r 844,5 hi v ina; poleg tega še 274 pišk, 136 kokoši, 17 gosi, 240 sirov in 720 jajc. D a­ ja te v v v in u je b ila velik o večja, d a ja tv e v d e n a rju in d ru g ih p rid e lk ih p a precej m a n jš e k o t n a Š ta te n b e rg u .16 N a tistem d elu h rv a šk e g a ozem lja, ki ga je zajel upor, so bili m ogočnejši gospodje od T a h ija le še E rdediji, k a te ­ rih gospostva so ocenili le ta 1543 brez M oslavine, ki je m ed tem p a d la že pod T u rke, n a skoraj 900 dim ov (Cesarg ra d 428, Okie 153, J a s tre b a rs k o 125, Zelin 125 in K ra v a rsko 68). T ah ijev a posestva — vštev ši B ožjakovino, ki jo je držal kot doto Je le n e Z rin sk e — so b ila o cenjena na 413 dim ov (B ožjakovina 162, S u sje d g ra d 175, D olnja S tu ­ b ica 76). O stala gospostva v tem okolišu so b ila — če ne štejem o c e rk v e n ih —■ z n atno m an jša: K ostel (150) in K r a ­ p ino (90) so im eli v posesti sk u p aj K egleviči in Sekelj i, ki p a so p rišli p ra v p re d u p o rom v o ste r m ed seb ojen spor: Kegleviči, k i so im eli sedež v K ostelu, so n a m re č n a sp ro ti K ra p in i po stavili svoj novi g ra d Šabac in ogrožali prav ice Sekeljev. K egleviči so im eli poleg teg a še L obor (1543 77 dim ov, 1555 34 dimov), R atk aj V eliki T a b o r (60— 80 d i­ m ov in okrog 300 vinogradnikov), G ju la ji T rak oščan (prek 50 dimov), B rad ači O štrc (okrog 40) in B istrico (okrog 30) in P e th e w i B elo (okrog 50). M ed večja gospostva v okolišu u p o ra je spadalo še gospostvo Selnica pod M ihaelom K o n j­ skim (10 vasi) in gospostvo lepo g lav skih p av lin o v (60— 70 dim ov in okrog 100 vinogradnikov). V se drug o je bilo ra z ­ d ro b lje n o n a m a jh n a gospostva (tudi G reg o rijančev M edv e d g ra d je im el le 15 dimov!) t e r m ed plem iče-enoselce. B režišk i okoliš, k i g a je ja n u a r ja 1573 p r a v ta k o zajel široki h rv ašk o -slo v en sk i km ečk i upor, je doživel v p ri­ m e rja v i s p oložajem ob slovenskem k m ečkem u p o ru 1515 p re c e jšn je sprem em be. K rš k a gospostva, k i so bila že v z ačetk u 16. sto le tja ra z d e lje n a m ed različn e gospode bodisi k o t škofijski bodisi kot deželnoknežji fevdi, so b ila sedaj še bolj razd ro b lje n a . H elfenberg, ki je bil za u p o ra tu d i u p ra v ite lj celjske grofije, je im el od bizeljskega gospostva v ro k a h le še n jeg o v sev ern i del (D itm arca-D ietm arsdorf), pač pa je o h ra n il d re n sk i g ra d (H artenstein) vzhodno od 19 J. A d a m č e k , HZb 19-20, str. 183—188.

P ilš ta n ja . D ve gospostvi si je p rid o b il tu d i že T a tte n b a c h — P o d č e trte k in B izeljsko (tu je b il za u p o ra o sk rb n ik M i­ h a e l V aličak — W allichach) — , vsi d ru g i so im eli le po eno: Jo š t Josip T h u m (k ra n jsk i p o v eljn ik zoper upornike!) P la n in o (oskrbnik Š te fa n Siebenaicher), W ild en stein p ilš ta n jsk i g rad , R uepp v o n P fe ilb e rg K ozje (oskrbnik V. G raffen stein er), G ašp er H e rb e rste in pa P odsredo (oskrbnik K riš to f Racz). P o koncu ro d u R a jh e n b u rž a n o v (1570) se je zd ro b ila tu d i povezanost n e k d a n je g a sa lzbu ršk ega brežiškosevn išk eg a gospostva: W elzerji so ko t g lavn i dediči o b d r­ žali R a jh e n b u rg , Rožno (Rosenbüchel), S p e rre n b e rg (pri Senovem ) in eneg a izm ed »stolpov« p ri Brežicah. »Stolp« n a S avi pod R ajh e n b u rg o m je im el L an g en m an tel, b r e ­ žiški g ra d L u d v ig U n g n ad in K rišto f G ali (oskrbnik G a­ šp e r Possinger). V luči u p o ra sta gotovo naj zanim ivejša o sk rb n ik S evnice in gospod n a P išecah O zvald G ö riach er k o t s ta r znanec Ilije G regoriča (ta je vzel za ženo G ö ria c h e rje v o deklo in g a je z a ra d i teg a klical za »očeta«) te r uživalec m a jh n e g a k ršk e g a fevda R akovec ob Sotli, K r i­ štof W inkler, trid e s e tn ič a r iz V araždina, ki so ga u je ti u p o r­ n ik i m ed zaslišev an jem pogosto o m en jali kot človeka, ki n a jb o lje ve, k ako je u p o r iz b ru h n il.17 T ako n a Š ta te n b e rg u k a k o r n a obeh nanovo p rid o b ­ lje n ih h rv a š k ih gospostvih je prišlo zelo k m a lu potem , ko j ih je dobil v ro k e Tahi, do sporov m ed novim gosp od ar­ je m in sosednim i fev d alci in seveda tu d i do p ritožb p od­ ložnikov. N eposredno potem , ko si je T ah i k u p il Š ta te n b e rg t e r m u ga je n a p ro šn jo T u rja šk e g a podelil tu d i cesar F e rd in a n d (1558), je po sk ušal ra z širiti to gospostvo n a ško­ do sosednih gospostev, Slovenske B istrice in zlasti n a ra č u n sam ostan o v S tu den ice in Žiče. P ris v a ja l si je posam ezna zem ljišča, d esetin sk e d a ja tv e te r celo del p rid e lk a iz žiškeg a d v o rca v P o ljč a n a h in rib o lo v n e p ra v ic e sa m o stan a v Z g o rn ji O plotnici. V e n d a r n a Š ta je rsk e m z a ra d i te h v p r a ­ šanj ni prišlo do v ečjih težav. O škodovana gospostva so se p rito ž ila p re d deželnim o g ra jn im sodiščem in T ahi je b il v 17 H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte un Märkte, 1962, str. 231—245, 251—258; B. Grafenauer, Brežice in kmečki upori, str. 12 sl.

v se h sp o rih obsojen, d a m o ra n a d o m e stiti n a p ra v lje n o škodo. Boj za S u sje d g ra d in D olnjo S tubico p a je p rip e lja l v o k v iru sporov m ed fevdalci, in še p re d e n so im eli k m e tje čas p re sk u siti vse oblike T a h ije v e g a izžem anja, že do p ra v e p re d ig re k m ečk eg a upo ra. V 15. sto le tju je im ela S u sje d g ra d in D olnjo Stubico v posesti ro d b in a H ening, k i je le ta 1502 s sm rtjo A n d re ja H en in g a iz u m rla v m oški črti. P oleg žene zad n jeg a H en in g a, Z ofije (f 1523), so g a p reživ eli le še potom ci njeg o v ih tr e h sester, M arjete, K a ta rin e in U ršu le (po d črtan i so so­ ro d n ik i, živi ob sp o ru s T ahijem ):

sestre :

otroci :

vnuki :

Marjeta H. (f 1500) mož Ivan Banffy

Ana (f 1533), mož Štefan Déshazy (t 1534) Katarina (f o. 1500) Sigismund S. (f 1530) Helfrik S., baron 1. mož David de Kainach (f 1554) Sebriak 2. mož Jurij Andrej Teuffenbach- Kunigunda, prvi mož Teuffenbach Matija Kerechény Hening (f 1563), (t 1565); drugi mož žena

Uršula Meknitzer

Peter Ratkaj (t 1586)

Uršula (f o. 1500) Katarina, mož mož Štefan Rozgony Andrej Bathory

Ana, mož Mihajlo Konjski Marta, mož Štefan Gregorijanec Zofija, mož Tomaž Milič Andrej, Jurij, Nikola in Klara

P o fev d aln em d ed n em p r a v u n a O grskem b i se m o rali posestvi z a ra d i sm rti z a d n je g a m oškega potom ca v rn iti v k ra lje v o posest, če n i on sam d ru g a č e u k re n il. N a podlagi m edseb o jn e d edn e pogodbe, ki jo je sklen il A n d re j z ženo, p a je uspelo Z ofiji o b d ržati obe gospostvi do svoje sm rti. L e ta 1523 je podelil k ra lj L u d v ik II. S u sje d g ra d in D olnjo Stub ico potom cem n a js ta re jš e A n d re je v e se stre M arjete,

Y

to d a po s m rti A n e (1533) in Š te fa n a D ésh âzija (1534) s ta se gospostvi vnovič v rn ili v k ra lje v e roke. Sedaj si ju je po­ sk u sil p rid o b iti n a svojo rok o n a jp re j P e te r K eglevic kot te d a n ji k ra lje v sk i k o m isar n a H rv ašk em , n a to p a ju je k ra lj p o d e lje v a l ra z n im v n a g ra d o za vojaško ali d ru g ačn o služ­ bo. V zporedno s tem je te k lo d o lg o tra jn o p ra v d a n je , k e r so se H eningovi so ro d niki po ženski č rti potegovali, n aj b i se obe posestvi p o v rn ili v n jih o v e roke. P ra v d a se je rešila le ta 1551, ko je bilo določeno, n aj p rip a d e ta posestvi po­ to m cem K a ta r in e in U ršule, in sicer v sa k im po en a polo­ vica; le ta 1553 so A n d re j B ä th o ry , H e lfrik S e b ria k in A n ­ d re j T eu ffen b ach -H en in g p osestvi v resn ici zopet prevzeli. Z a ra d i n o vih sm rti v so ro d stv u p a je bilo lastn ištv o u re ­ je n o šele le ta 1559, ko sta si posest razd elila n a pol le še A n d re j B ä th o ry in A n d re j T eu ffen b ach -H ening . T eu ffenb a c h p a svoje polovice n i ob d ržal sam. S v o je p ra v ic e do polovice stu b išk eg a gospostva je d al v zastavo A m brožu G reg o rijan cu , očetu sv o jeg a ze ta Š te fa n a G regorijanca, po­ lovico svoje posesti n a S u sje d g ra d u (torej do č e trtin e vsega gospostva) svoji ženi U ršu li M eck nitzer in polovico A n d re ju B ä th o ry ju . L e ta 1564 p a je p ro d a l B äth ory , k i je živel n a O grskem , svojo polovico S u sje d g ra d a in S tu b ice F r a n u T a ­ h iju , h k r a ti p a m u je odstopil tu d i sv o je p ra v ic e do tisteg a d e la S u sjed g rad a, k i g a je dobil v zastav o od T eu ffen bacha. T ak o je F ra n jo T a h i p ostal so lastn ik H eningovcev. P ro d a ja n i b ila iz v rše n a v sk la d u s p ra v n im i predpisi. B ä th o ry b i b il n a m re č m o ra l p o n u d iti p o sestv a v n a k u p n a jp re j svojim so rodnikom in solastnikom , a teg a n i storil. L e če b i oni n e h o te li ali n e m ogli u p o ra b iti p ra v ic e p rv e n ­ s tv e n e g a n a k u p a , b i posestvo m ogel p ro d a ti k o m u dru gem u . S p o rn a p ra v n a v e lja v n o st te p ro d a je se je p o k azala tu d i v tem , d a je T a h iju izročil posest b re z u p o šte v a n ja p ra v n ih določb o v p e lja v i n o v eg a la s tn ik a p re d pričam i. T a h i je p riše l n a S u sje d g ra d sam »s četo oboroženih mož« 14. ju ­ n ija 1564. P r a v ta k o se v p e lja v a n o v ega g o spo d arja ni iz v r­ šila konec le ta 1565, k o se je po p rv e m izgonu po H en in govcih v rn il n a S u sjed g rad , k e r je dobil od k ra lje v e g a n a m e s tn iš tv a d o v o ljen je za v p e lja v o šele 5. a v g u sta 1567. P a še te d a j se je v p e lja v a izv ršila b re z u p o šte v a n ja za­ k o n sk ih predpisov, k e r n a S u sje d g ra d u n i bilo prič, ki bi

im ele pravico do p ro testa, n a S tubici pa se je izv ršila v pe­ lja v a m ed 5. in 6. sep tem b ro m 1567 in sk riv a j.18 H eningovci so se u p rli tej za m e n ja v i so lastn ik a n a jp re j s p ro testo m in pritožbo, češ da sta bili obe posestvi doslej vselej celota, zd ru ž e n a v ro k a h iste družine. Ko se je spor m ed T ah ijem in H eningovci razvnel, je ra zd elil v d va ta ­ b o ra vso gospodo v zaho d n em d elu Slavonije. B a n P e te r E rdedi, A la p iji in K eglevici te r s p rv a tu d i Z rin sk i so pod­ p ira li T ah ija; G reg orijan ci, S ek elji (v sp oru s Keglevici!), k a sn e je p a tu d i J u r ij Z rin sk i so p o d p irali U ršulo M ecknitzer, ki je sta la n a čelu H eningovcev. Po sm rti T ah ijev e žene J e le n e Z rin sk e (okr. 1570) je n a m re č n a sta l sp o r m ed T a h ije m in Z rin sk im i z a ra d i B ožjakovine, in k e r T ahi gospostva ni h o te l v rn iti, m u je J u r ij Z rin sk i odvzel O tok v M e d jim u rju . Spori, k a k rše n se je vn el m ed H eningovci in T ahijem , m ed gospodo n a H rv a šk e m v tiste m času tu d i sicer niso bili redk i. T oda v tem p rim e ru so p rite g n ili H eningovci v m ed ­ sebojni boj že od vsega začetka tu d i svoje podložnike, ki so gotovo h itro o bčutili trd o roko novega gospodarja. U ršu ­ la M eck n itzer se je sp ra z u m e la z banovcem (nam estnikom bana) A m brožem G reg o rijan cem te r s svojim i zeti, zb rala okrog 60 svojih u ra d n ik o v in k m eto v (med n jim i sta tud i oba poznejša u p o rn išk a voditelja, Ilija G regorič in A ndrej Pasanec) te r je z n jim i 27. ja n u a r ja 1565, ko se je T a h i m u ­ dil n a O grskem , zavzela S u sjed grad , p re g n a la T ahijevo že­ no in d v a sinova v Z agreb, zap len ila njegovo prem o žen je in se n aselila v g rad u . N asledn jeg a d n e je z b ra la okrog 800 km eto v te r osvojila še D olnjo Stubico, ta m biv ajoče T a h i­ je v e o tro k e p a pognala p ro ti G o rn ji S tubici; 31. ja n u a r ja je z istim i lju d m i p o g nala nazaj še T ahijevo ženo Jeleno, ki je z n e k a j v elik aši h o tela p o m ag ati svojim otrokom v Stub ici.19 T oda T a h i je dosegel od ce sa rja M aksim ilijan a ukaz, d a m o ra U ršu la T a h iju takoj p o v rn iti polovico po­ sestva, sicer da jo bo k te m u p risilila vojska. B an P e te r E rd e d i je b il z a ra d i u p o rn o sti s ta r e H eningovke poobla­ 18 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 241—3, 243—4 (a str. 176 je v zvezi z dogodki 1564 vendar pritožba proti »vpeljavi«!); Ra­ dovi FF 6, str. 52 in 58. 19 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 177—189.

ščen, d a z b ansk o vojsko osvoji S u sje d g ra d in je 3. ju lija h k r a ti s T a h ije m in več n jeg o v im i p r ija te lji začel ob leg ati g rad . T o d a U ršu la je s svojim i so ro d niki z b ra la ok ro g 3000 km etov, k i so pod vod stv o m A m broža G regorij anca povsem ra z b ili banovo vojsko te r celo zap len ili ban o v prap or. B an ov p o raz je za razvoj p o g lav itneg a te m e ljn e g a ža­ rišča u p o ra p o m em b en k a r v d v eh pogledih. Z ene s tra n i je p r a v on omogočil, d a se je T a h i za n e k a j časa p olastil povsem n e d e lje n e posesti n a gospostvih S u sje d g ra d in D o ln ja S tu b ic a in s tem p o tisn il s svojim n asiljem km ečko g ib a n je v n u je n razvoj v o d k rit u por. G reg o rijan ec je bil n a m re č k o t banovec že n a sa b o ru 25. ju lija 1565 zam en jan s T a h ije v im p rista še m Iv an o m Forčičem , h k r a ti p a je b ila u v e d e n a p re is k a v a o vzrokih, zakaj se n e k a te ri plem iči niso u d eležili pohoda in k a te r i so se u deležili u p o ra »proti b a n u p od S usjedgradom «. S a b o r je sklenil, da se poslej »m orajo n a p rv i bano v u k az v zd ig niti k orožju vsi člani stanov, ta k o p ro ti T u rk o m k a k o r p ro ti d ru g im up orn ik om , sicer bodo kaznovani«. P ro ti U ršu li p a je začel b a n p ra v d o z a ra d i »ža­ litv e v eličanstva«, k e r se je u p rla vojski, ki je izpolnjevala v la d a rje v ukaz. D a n e bi izg u b ila po te d a n jih zako n ih v seh sv o jih posestev kot »upornica«, je v rn ila T a h iju njegovo polovico obeh gospostev in se p re d T ahijevo v rn itv ijo konec 1565 u m a k n ila v Brežice. H ening o v ski del gospostev je v im e n u fisk a p revzel n a jp re j b a n P e te r E rdedi, k a r je T a ­ h iju začasno povsem razvezalo roke tak o glede m aščev an ja n a d h e n in g o v skim i sodelavci p ri n a p a d u n a g ra d o v a k ot tu d i g lede p ritis k a n ja n a podložnike z novim i b rem en i.20 Š ele konec le ta 1566 je heningovsko polovico p rev zela v u p ra v o o g rsk a k ra lje v sk a k o m ora (v rh o v n i fin a n č n i urad), k i je poslala k o t svoja u p ra v ite lja v S u sje d g ra d in S tubico Š te fa n a G rd a k a od F iletin ca te r Iv a n a V araždinca. To s ta ­ n je naj bi tra ja lo toliko časa, d o k le r se n e bi p re d re d n im sodiščem ko n čala p r a v d a okrog obeh posestev m ed H e n in govci in T ahijem , obenem p a p ra v d a z a ra d i n jih o v eg a p re ­ sto p k a v o b ra m b i p ro ti ban u . T ra ja la je do d ru g e polovice ju lija 1569, čeprav p ra v d i tu d i tedaj n ista bili dokončani.

Z a poznejši razvoj je bilo še pom em bnejše, d a so k m e t­ je v obeh p re te k lih sp o p ad ih spoznali svojo moč. D v a k ra tn a zm aga k m ečke v o jsk e — ena celo n a d plem iško v ojsko pod b an o m sam im — j e gotovo p o m en ila silno sp odbudo za bo­ dočo m isel n a oborožen u p o r p ro ti p lem stv u. T a spodbuda je b ila toliko p o m em bnejša, k e r H eningovci — poleg U ršule z lasti n je n zet S te fa n G rego rijan ec, ki je sedel o n s tra n S ave v M okricah — tu d i v n a p re j niso o p u stili sv ojih zvez s T ahije v im i podložniki, m a rv eč so še podžigali n jiho v o neza­ dov oljn ost in jih p o d p ira li v odporu, d o k ler so m enili, da bo u sm e rje n le p ro ti T ah iju . K o se je T a h i p o v rn il k o t gospod n a sp o rn i gospostvi, se je začel m a šč e v a ti n a d podložniki in d ru g im i ljud m i, ki so p o d p ira li njeg o v e n a sp ro tn ik e . P o g la v itn i čas m aščev a­ n ja se u je m a z lasti z dobo b a n sk e — zgolj n av id ezn e — u p ra v e d ru g e polovice. O k ru tn o je u d a ril po bivših h e n in g ovskih g ra js k ih u ra d n ik ih (bivšem u p o d k a šte la n u v B rdovcu, Š tefan u, je d al o d sekati glavo, p o tem ko ga je so­ dišče d v a k r a t oprostilo T a h ije v ih obtožb; d v o rja n a Iv a n a S abo v a je p u stil v ječi u m re ti od g la d u in m raza). Oko­ riščal p a je se tu d i n a škodo sosednih gospodov. K a k o r si je n a Š ta te n b e rg u p ris v a ja l stu d e n išk e podložnike, je tu s p ra v lja l podse c e rk v e n e podložnike žu pn ik o v v B rdovcu, P u šči in P o d g orju, p a tu d i podložnike ra z n ih p o sv etn ih go­ spodov. P r a v z a ra d i ta k šn e g a ra v n a n ja j e p rišlo pozneje (1569) tu d i do sp o ra z J u r ije m Z rin sk im . G lav n i T a h ije v n a m e n je b il iztisn iti čim več k o risti iz podložnikov. Zato jim je začel n a la g a ti različn a nova b rem en a, obenem p a si je večal d ohodke s p rid rž e v a n je m d a ja te v v seg a gospostva, n e le polovice, k i m u je p rip a d a la . N a pol b i se n a m re č m o­ ra le d e liti le k o risti in p ra v ic e gospostva, m e d te m ko sta b ili gospostvi v re sn ic i u p ra v lja n i še vedno k o t celota. P r a v to v p ra š a n je je sprožilo po n a sto p u ko m orsk e u p ra v e (10. n o v e m b ra 1566) n a gospostvu o ster in n ep o sre­ den sp or m ed g o sp o d arjem a — T a h ije m in p re d sta v n ik i o g rsk e k ra lje v sk e kom ore. 2 e n eposredno po u v ed b i k o m o r­ sk e u p ra v e (15. n o v e m b ra 1566) je ko m ora z a u p a la zagreb ­ šk em u škofu p re isk a v o p ro ti T a h iju z a ra d i nasilij, k i jih je izvršil, in o n jeg o v em g o sp o d a rje n ju v S u sje d g ra d u in D o ln ji Stubici, p a tu d i oba k o m o rsk a p re d sta v n ik a sta se

p rv ič prito ž ila p ro ti T a h iju že vsaj v začetk u decem bra. P rito ž b e so gotovo z a je le tu d i T a h ije v e sp o re s podložniki, k a jti v za č e tk u ja n u a r ja je k om o ra ponovila svoje naročilo z a g re b šk e m u škofu posebej v zvezi s »krivicam i, ki jih j e . . . F ra n c T a h i p riz a d e v a l podložnikom « obeh gospostev, obenem p a n a ro č ila sv o jim a p re d sta v n ik o m a n a obeh go­ spostvih, n aj »pri gospodu T a h iju m a rljiv o p r e tre s a ta za­ devo podložnikov«. G rd a k o v a p ism a p ro ti T a h ije v e m u za­ p o s ta v lja n ju k o m o rsk ih p re d sta v n ik o v in n je n ih k o risti so se p o n a v lja la sk o raj iz m eseca v m esec v v sem le tu 1567, p a tu d i pozneje. P o m e m b n o m esto v n jih im ajo seveda n e­ p o sre d n e k o risti k om o re (stan ov an jsk i p ro sto r za n je n e p re d sta v n ik e , p ro sto r v h le v ih za n jih o v e živali, T ahijevo o d b ija n je o b ra č u n a o d a ja tv a h v p re te k le m le tu in k r a te ­ n je polovice d a ja te v itd.) in n je n ih p ra v ic k o t zem ljišk eg a gospoda (T ahijevo p ris v a ja n je v seh p ra v ic g led e sodstva n a d p odložniki in g lede p osesti g ra jsk e g a orožja, češ d a so k o m o rsk i p re d s ta v n ik i le začasni u p r a v ite lji polovice go­ spostva, n e p a p ra v i in p o ln o p ra v n i zem ljišk i gospodje). Z v rs to sv o jih p rito žb je G rd a k v soglasju z n aročilo m ko­ m o re v e n d a r p reseg el le n e p o sre d n i boj m ed d v em a gospo­ d om a g lede n ju n ih p ra v ic p ri izk o riščan ju podložnikov in segel tu d i v n a sp ro tje m e d T a h ije m in podložniki n a ta k način, d a so si m ogli ti ra z la g a ti G rd a k o v o po se g a n je v te sp o re k o t podporo zase. U g o v a rja l je različn im novim b re ­ m enom , k i jih je T a h i n a la g a l km eto m v zvezi z o sk rb o ­ v a n je m svoje v o ja šk e p o sto ja n k e V elike K aniže (zlasti z vozno tlak o, ob k a te r i je m očno trp e la tu d i živina), d alje T a h ije v e m u p r is v a ja n ju podložniških km etij (največ za g ra js k e slu ž a b n ik e in za lju d i z v o jašk im i dolžnostm i, »predijalce«) in v in o g rad o v (večinom a za p o večan je T ah ijev eg a p rid v o rn e g a obrata), p a tu d i n a la g a n ju iz re d n e tla k e p ri v e č a n ju p rid v o rn e g a g o spodarskega zem ljišča in zid av i p ri­ d v o rn ih g o spo d arsk ih poslopij ali p ris ta v .21 P r i u r e ja n ju p o dložniških v p ra ša n j si je p rid o b il po dp o ro kom ore, ta p a j e izzvala celo n e k a j k ra lje v sk ih p isem T a h iju v zvezi z n jeg o v im i »nasilji« n a su sje d g ra d sk e m gospostvu. Posebej

je G rd a k p o d p rl podložnike tu d i v dveh te m e ljn ih v p ra š a ­ n jih njih o v eg a spo ra s T ahijem . K o t d o b e r poznavalec ogrskega fe v d a ln e g a p r a v a je trd il, da T a h i gospoduje n a obeh gospostvih »brez v sak e p ra v n e podlage« in »kot n a sil­ než«, še posebej p a je zavzel podložnikom n a k lo n je n o sta ­ lišče p ri n jih o v em sp o ru s T a h ije m v zvezi z v p ra ša n je m p re v e d b e desetine iz d e n a rn e v n a tu ra ln o d a ja te v le ta 1567. Ob p re lo m u m ed letom a 1566 in 1567 se je vse v p r a ­ ša n je zaostrovalo tu d i po d ru g ih poteh. Se za b a n sk e u p r a ­ ve h e ning o v sk e polovice gospostev — »gospostvi sta sp re ­ je la v svoje ro k e im en o v an a gospod b a n in T ah i in jih im a ta v posesti tu d i sedaj« govori n e d a tira n i p rep is (zato je n e sp re je m ljiv o A dam čkovo d a tira n je v se p te m b e r 1567 z u te m e ljitv ijo , d a naj bi se to zgodilo v se k a k o r po sm rti b a n a P e tr a E rd e d ija [24. IV. 1567], m e d te m k o je spis re s ­ nično n a sta l vsaj p re d no v em b ro m 1566) — je p rosil h r ­ v ašk i sab o r n a p ro šn jo in pritožbo H eningove v d o ve U ršule, vloženo v » najb ližje p re te k lih dneh«, n aj ji v r n e »nezako­ n ito zasedeni« gospostvi S u sje d g ra d in Stubico in u m a k n e poziv p re d svoje sodišče. H eningovci so dosegli ta k o ra k s tem , d a so sp re tn o p re d sta v ili svoj p rim e r k o t k rše n je svoboščin h rv a š k e g a p lem stv a: sa b o r je n a m re č v svoji p ro šn ji trd il, da je b ila z o m en jen im pozivom k rše n a »ena izm ed odličnih, še b olje p rv a svoboščina k raljestv a« , k a jti po p r a v u o g rsk eg a k r a lje s tv a n e m o re v la d a r »nobenega iz­ m ed svojih deželanov ( = članov deželnega plem stva) obso­ d iti z arad i ja v n e nezvestobe«, če n i b il p re j ob sk lican ju zb o ra »vseh gospodov, prelato v , b a ro n o v in d ru g ih dežela­ nov« poklican tj a po zak o n itih določbah k o t obtoženec in »obsojen po sod n em redu«.22 S k oraj h k r a ti s pism om (27. m a rc a 1567), s k a te rim je G rd a k želel pospešiti p rih o d p reisk o v a ln e kom isije, se je 25. m a rc a 1567 o b rn ila n a kom oro tu d i sk u p in a T a h ije v ih podložnikov, k i so p re d T a h ije v im n asiljem pobegnili v B režice, s p ro šn jo za p o v rn ite v svojih k m etij t e r s sporo­ čilom, d a so po nasvetu članov kraljevske komore popisali »vso svojo posest in izgubo svojega prem oženja« in da so p rip ra v lje n i t a popis predložiti. T a podložniški n asto p je

v se k a k o r zvezan z ene s tra n i s k ra lje v im ukazom T a h iju (29. d ecem b ra 1566), da podložnikov n e sm e p re g a n ja ti in d a m o ra beg u ncem om ogočiti svobodno v rn ite v , z d ru g e s tra n i p a s T ah ijev o ob ram bo (11. f e b r u a r ja 1567), da je pobegnilo vsega le sedem podložnikov, k i so bili p o g lav itn i slu žab n ik i H eningovcev. P o vsem te m torej sto ji tu d i za te m podložniškim n asto p o m G rd a k z in te re si in n aro čili k ra lje v s k e kom ore.23 N a ju n ijs k e m z a se d a n ju le ta 1567 je tu d i og rsk i d rž a v n i sab o r prip oro čil U ršulo »za p o v rn ite v polovice g ra d u S u sje d g ra d in k a ste la Stubice«, to d a M ak si­ m ilija n II. je p re p u stil to »svojim zv estim ogrskim sveto­ v alcem in b o p o te m storil, k a r je pravično«. Res se je z a ra d i n e p re n e h n ih p ritožb p re d sta v n ik o v kom ore, sosednih fe v d a lc e v in tu d i k m eto v začela sredi le ta d v o jn a p re isk a v a o T a h ije v e m ra v n a n ju n a obeh go­ spostvih. 2 e 23. ju n ija 1567 je b ila p re d n a m e stn ik o m o gr­ sk eg a p a la tin a v B ra tis la v i zaslišana sk u p in a h rv a š k ih p le­ m ičev, k i so sk o raj vsi p o trd ili, da je T a h i sam ovoljno dal u b iti d v a h e n in g o vsk a služabnika, večje število k m etov pa da je iz s tra h u p re d njeg o v im m aščev an jem pobegnilo iz gospostva. K ončno je p rišla v d ru g i polovici ju lija (zapis­ n ik je bil končan v končni re d a k c iji 23. ju lija n a šest in pol m e tra dolgem p a p irju ) v S u sje d g ra d in Stubico posebna k ra lje v s k a kom isija, k i n aj bi p re isk a la p re d v se m T a h ije ­ vo r a v n a n je p ro ti plem ičem in p re d sta v n ik o m k ra lje v sk e kom ore, glede k m e to v p a p redvsem , a li jih T a h i res p re ­ g a n ja z n jih o v ih k m etij. P re d sta v n ik i k o m o re so se očitno bali, d a b o sta gospostvi z a ra d i T ah i jev eg a n asiln eg a izže­ m a n ja podložnikov opusteli. Že le ta 1566 je n a m re č po T a h ije v i v rn itv i n ek aj k m eto v pobegnilo (skupina v B reži­ cah), še več p a se jih je p rip ra v lja lo n a odhod drugam , a so se d ali p reg o v o riti T a h ije v im u p ra v ite lje m in pač tu d i H eningovcem , k i so b ili z n jim i v stik u z M okric in iz B režic in k i so še v e d n o u p a li n a v rn ite v n a svoji gospo­ stvi. P re isk a v a kom isije, se sta v lje n e iz p o v e rje n ik o v ko­ m o re in zag reb šk eg a k a p itlja , je ob zaslišan ju 508 prič, n a jv e č iz v r s t podložnikov, m ed n jim i tu d i v rs te poznejših v id n ih u d eležencev u p o ra , ug otov ila re sn ičn o st v se h p r i­

tožb p ro ti T ah iju , h k r a ti p a so p riče n a v e d le še celo vrsto d ru g ih T a h ije v ih krivic, ki jih k o m o ra v svo jih p ritožb ah n i n a v a ja la , k e r je šlo za k riv ič n o r a v n a n je g ra šč a k a p ro ti p osam eznim podložnikom . K m e tje so bili po p re isk a v i to li­ ko bolj razkačeni, k e r n i p rin e sla n iti n a jm a n jš ih izbolj­ šanj, kaj šele da b i se m o ra l n a siln i gospod u m a k n iti s sp o rn ih gospostev.233 Z vtisom u g o to v itev te p re isk a v e je ra č u n a la pač tu d i gospa U ršula, k a te re p re d s ta v n ik je 31. ju lija 1567 vložil p r i z a sto p n ik u k ra lje v sk ih p ra v d p ro šn jo za v rn ite v »go­ spostev in n je n ih p rv o tn ih pravic«, če pa im a v la d a r p ro ti p ro silk i kaj d ru gega, n a j to u r e ja »po p ra v n e m re d u po šegah k ra lje stv a « . T oda k ra lje v s k a k o m o ra je želela o h ra ­ n iti polovico gospostva čim d lje v sv o jih rok ah , zato je b il re z u lta t te g a posega v o d p rto v p ra š a n je popolnom a d rug ačen. Z a h en in g o v sk i del p o sestv a je k ra lje v s k a k o­ m o ra n ašla p ra v n o pot, po k a te r i je m ogla še n a p re j o h ra ­ n iti njegovo u p ra v lja n je . V svo jem » strokovnem m nenju« je že d a n po vlo žitvi U ršu lin e p ro šn je ugotovila, d a k ra lj sicer ta čas n e m o re p risiliti U ršu le in n je n ih sokrivcev, d a b i stopili p re d sodnika, k e r niso b ili »poklicani« (pred sabor!), m o re p a k o t v rh o v n i sodnik ob d ržati posest do d o k o n čan ja p rav d e, k e r se obeh gospostev z a ra d i lastn ega u m ik a vdove »ni p o lastil s silo«. P r i te m je n e k a j časa tu d i ostalo. N e p rič a k o v a n p a je b il re z u lta t tu d i za T a h ije v del gospostev. M ak sim ilija n II., k i je že 25. s e p te m b ra 1566 d al soglasje k T a h ije v e m u n a k u p u B a th o rije v e g a dela S u sje d g ra d a in D o ln je Stubice, je m im o k o m o re — in pač tu d i n e v soglasju z n je n im stališčem — 5. a v g u sta 1567 izdal tu d i n alog za p ra v n o v p eljavo T a h ija v posest n je ­ gove polovice. K o m o ra je želela pač tu d i d o ko n čan je p r a v ­ n e u re d itv e posesti te polovice gospostev o h ra n iti čim dlje o dprto: p ra v z a ra d i ta k e g a stališča n je n e g a p re d sta v n ik a n a gospostvih se je v p e lja v a izvršila, n e d a b i b il o njej obveščen G rd a k k o t u p ra v n ik d ru g e polovice gospostev te r ob navzočnosti le m a le g a štev ila sosednih gospodov, torej »s prev aro « in »skrivaj« (5. in v noči 6.— 7. septem bra), n e p a po p ra v n ih običajih, d a bi se T ah i izognil m ožnosti

fo rm a ln e g a p ro te sta sop o sestn ik a in sosedov, k i so glede n a sp o rn i n a č in n a k u p a im eli p rav ico do tega.24 O d pozne p o m lad i 1567 p a se je p le te l m ed G rd ak o m in T a h ije m n a obeh gospostvih nov spor, zvezan z izžem a­ n je m podložnikov, k i so ob n je m p rv ič posegli po sam ostoj­ ni o b ra m b i v obliki k r a tk o tr a jn e g a k ra je v n e g a km ečkega u p o ra. Ž e od konca m a ja je tek lo m e d ogrsko k ra lje v sk o kom oro in G rd a k o m dopisovanje, k e r je n a m e ra v a l T ah i p re v z e ti zak up desetin e n a gospostvu sam ; zag reb šk i k a p i­ telj je že p rip ra v il do tega, k e r m u je po nu d il pov išan je z a k u p n in e z 200 n a 300 forintov, zato p a b i sm el p o b ira ti desetin o v n a tu r i in n e več le v obliki d e n a rn e g a n a d o ­ m e stila (po »staro d av n em običaju« so p lačevali podložniki za vsak o m e ro pšenice in rži te r za vsako ved ro v in a k ot n ad o m estilo po 10 v in a rje v , k a r je zneslo 200— 300 fo rin ­ to v n a leto, to d a ta znesek je bil po A d am čko v i oceni le p rib liž n o p e tin a v re d n o s ti n a tu r a ln e desetine). G rd a k je p ro ti te m u u g o v a rja l in že v p rv i polovici ju n ija je k a p i­ telj sklenil, da desetine n e bo p re p u stil n o b en i s tra n i po­ sebej v zakup, m a rv e č »naj jo p o b ira ta obe skupaj«. T ah i z o dločitvijo gotovo n i b il zadovoljen, k e r je b il p o tre b e n za u p o šte v a n je G rd ak o v eg a stališča še poseben k ra lje v i u k az (20. VI.). N ato j e sk len il G rd a k ob so d elo van ju p re d ­ sta v n ik a T a h ije v e žene J e le n e s k a p itlje m novo zakupno pogodbo po s ta re m (za z a k u p nino 200 fo rin to v p o b ira n je d e n a rn e g a n ad o m estila za desetino), s čim er so b ile upo­ š te v a n e tu d i »izjave« podložnikov G rd aku , d a z ah tev ajo p la č e v a n je d esetin e po s ta re m običaju. T a h i se je zoper to pogodbo n em u d o m a p rito ž il p r i k ra lje v s k i k o m o ri v B r a ti­ s la v i (pritožbo so dobili že 23. ju lija) in p o u d a ril finančno k o rist svojega n a č rta , ta k o d a je b ila p o odločitvi kom ore s p re je ta T a h ije v a p rv o tn a oblika pogodbe, sev ed a ob s k u p ­ n e m z a k u p u obeh g o sp o d arjev n a gospostvih.25 Iz p o ln je v a n je pogodbe p a je zadelo n a km ečki u p o r zo p er oba g ospodarja. N a su sje d g ra d sk e m d elu gospostva je sicer G rd a k k m e te k m a lu »pomiril« in so oddali žitno d esetin o v n a ra v i — k a k o je bilo z v in sk o desetino, po 24 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 236—8, 205—7, 239—42, 243—4. 25 J. A d a m č e k , AV 13, str. 491 in 494; AV 7-8, 231—3, 243—4.

v irih n i jasn o (v gorice »tujcev« je T a h i v se k a k o r vlom il in desetino v in a p o b ra l zase — ta k o po G rd ak o v i p rito žb i n a kom oro z dn e 21. ja n u a r ja 1568). V S tu b ici p a so se k m e tje ob p o b ira n ju ž itn e desetin e v z ačetk u se p te m b ra oboroženi z b ra li p re d g ra d o m in »odvrnili, d a n e bodo n a noben n ačin oddali o m en jen ih d esetin v n a tu ri« . Z ato je G rd a k (11. IX.) za h te v a l od kom ore, n aj b re z o b o ta v lja n ja »tako za susjedg ra d sk e k a k o r za stubiške« podložnike izposluje k ra lje v i ukaz, da m o rajo b iti p r i p la č e v a n ju d esetin e v n a tu r i »po­ slu šn i pod k a znijo izgube g lav e in vsega prem oženja«. N a j­ p re j je d a la ta k še n u k a z k a r ko m o ra sam a (že 17. IX.), k e r p a očitno ni zalegel, je 24. n o v e m b ra sv eto v ala k ra lju , da je tre b a n a obeh gospostvih u k ro titi »pred rzn o st u p o ra z orožjem p ro ti p o biralcem desetine«. Č ep rav so k m e tje po­ slali k v la d a r ju sv o je odposlanstvo, je M a k sim ilijan II. za­ p rošen i u k az re s izdal (11. XII.), T a h i pa je vse km ečke poslance p re g n a l v K anižo. T oda k m e tje so očitno v z tra ja li p r i svojem , ta k o da jih je T a h i n a Š tefanovo n a p a d e l v c e rk v i m ed v e rsk im i o b re d i z dom ačim i h lap ci te r z n ek aj vojaki, ki jih je poklical s Š ta te n b e rg a . P u n ta r je je zasle­ d oval še n ek aj dni, a vnovič s sk ro m n im uspehom . K m eč­ k a v z tra jn o s t je dosegla vsaj začasen uspeh. K om ora in v la d a r sta bila n a m re č z a ra d i stu b išk eg a up o ra, o k a te re m ju je obvestil pač G rd ak, toliko v zn em irjen a, da sta že 23. ja n u a r ja zapovedala, naj se »desetina v vinu« ozirom a »de­ setine« n a te h d v e h gospostvih p o b irajo po s ta ri šegi in n e v n a tu ri. Po pozn ejših p o d a tk ih je b ila p re v e d b a d a ja tv e v n a tu ro sicer izvršena, a v se k a k o r šele po p o le tju 1569, ko je postal T a h i za n ek aj časa sam gosp od ar n a obeh gospostvih.26 U p o r je k lju b svoji k ra je v n i om ejeno sti te r k lju b om ejen o sti svo jeg a vzro k a in ciljev (saj je šlo le za o h ra n ite v »starega običaja« le p ri eni v rs ti d ajatev) za poznejši razvoj po m em ben k a r v d v eh pogledih: km eto m je u stv a ril videz, d a je m ogoče z uporo m in v la d a rje v o pom očjo doseči km ečko pravico, poleg tega p a je p rejk o n e re s z u sp elim n asto po m stu b išk ih podložnikov zvezano d ej­ stvo, da je bilo do iz b ru h a širokega u p o ra težišče u p o r26 J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 71—75 (s pretiravanji!); A V 7-8, str. 250 sl., 253; AV 13, str. 495, 502.

n išk ega v o d stv a n a stu b išk em d elu gospostva — s tem ra z la g a A dam ček tu d i dejstvo, da so b ili k a r tr ije člani v rh o v n e g a v odstva u p o ra 1573 (Gubec, P asanec in Mogaič) dom a v stu b išk ih vaseh. U tiša n je u p o ra p ro ti p re v e d b i d esetin e in p u n ta rs k i u sp eh sta m ogla seveda T a h ija in G rd a k a le še bolj ra z ­ p reti. Še p o ld ru go leto so se v rstile G rd ak o v e pritožbe, v k a te r ih je v e č k ra t o m en jal tu d i T ah ijev o ra v n a n je z »ubogim i podložniki«, ki da g re n a škodo p ra v ic d ru g eg a gospoda (komore), T a h ije v i ugovori, p a dopisi k o m ore in v la d a rje v i ukazi. Že ja n u a r ja 1568 je G rd a k predložil, naj b i se gospostvi razd elili v dva dela, v e n d a r brez uspeha. P a č p a sta b ila konec m a rc a 1568 p red lo žen a D a m ja n de A ra n y an in Iv a n Chuz za k om isarja, ki n aj b i p re isk a la in p o m irila sp o re m ed T a h ije m in G rdakom , obenem pa p r e ­ g le d a la d ohodke gospostva in zaslišala tu d i podložnike. K er se je im e n o v a n je kom isije zavleklo do avgusta, n je n p riho d p a še v dru g o leto, se je p a p irn a v o jsk a n a d a lje v a la , ob­ en em p a je G rd a k p ri o beh te d a n jih b a n ih (D raškovicu in F ra n k o p a n u F r a n ju Slu n jsk em ) dosegel ukaz, n aj po­ seb n a k o m isija k a p itlja vnovič v tr e h d n eh (16. do 18. ja ­ n u a r ja 1569) v D olnji Stubici zasliši vse p rič e — pred v sem je šlo za podložnike — k i jih bo n a v e d e l G rd a k o T ahi j ev e m g o sp o d a rje n ju n a gospostvu; vsi poklicani so bili dolž­ n i — pod k aznijo 16 m a rk — n a sto p iti p re d kom isijo in o d g o v a rja ti n a p o sta v lje n a v p ra ša n ja . T ah i pa je k o m isa r­ jem , ko so n a n a p o v e d a n i d a n ho te li začeti zasliševanje, p re p re č il delo s sku p in o oboroženih slu žab n ik ov in h lapcev (m ed n jim i sta bila tu d i d va poznejša u p o rn išk a v o d itelja iz 1. 1573, G reg o r G ušetic in N ikola K upinic), češ da n im ajo »nobene pravice«, p o k a te ri bi njegovi km etje, k i jih je »kupil z d e n a rje m , m ogli p rič a ti p ro ti n jem u «.27 Z a T a h ija je bilo toliko pom em bnejše, da je onemogočil novo p re isk a v o in u č in k o v a n je n jen eg a vtisa, k e r so že n ek aj časa te k la p o g a ja n ja , d a b i dobil v z a k u p tu d i h ening o vsk i del posestva, ki ga je začasno u p ra v lja la kom ora. V časih sm o m islili, d a se je v tem k o ra k u izražala n a k lo ­ n je n o s t ko m o re do T ahija, pozneje je sodil A dam ček, ko

je o d k ril p rv e n o v e d ok u m ente, d a je šlo za k o rak , k i ga je izprosil T ah i p r i k r a lju m im o kom ore; o d k a r p a je bilo o d k rito novo gradivo, vemo, d a g re p ri te m za re z u lta t dolgega poganja, k i ga je vod ila p re d v se m kom ora; vzroka za ta posku s »pom irjenja« ra z m e r n a obeh ra z b u rk a n ih gospostvih sta b ila pač p re d v se m dv a: n e p re n e h n i spori m e d G rd ak o m in T ahijem , v k a te r e so bili vedno vnovič z ap leten i tu d i podložniki in k i so pač p re p re č e v ali doseči kom ori od gospostva dohodke, k a k rš n e si je sp rv a obetala — poleg teg a p a u r e d ite v d olga T a h iju k o t p o v e ljn ik u ob­ m e jn e u trd b e v V eliki K aniži.28 T a h i je h ening o v sko polovico skušal do b iti v z aku p že le ta 1565, to rej tak o j, ko se je po u m ik u gospe U ršu le v rn il n a S u sjed g rad . K o p a se je sedaj p r ip r a v lja la n ova k o m isija za p re isk a v o ra z m e r n a n je go v ih zago rskih go­ sp o stv ih in ko g a je G rd a k obtožil z a ra d i »krivic in n a d ­ legovanj«, k i niso p riz a d e v a la le G rd a k a , m a rv e č tu d i »ubo­ go ljudstvo«, te r z a ra d i n jih s p riv o litv ijo k o m ore sprožil tožbo p r i zag reb šk em k a p itlju in p r i banih, je T a h i ponovil svojo p ro šn jo za z a k u p d ru g e g a d ela gospostev n a jp re j p ri kom ori (n a jk a sn e je o k to b ra 1568) in p ač p re d koncem le ta tu d i p ri M ak sim ilijan u II. K o m o ra m u je n a jp re j svetovala, naj svoje n a m e re »opusti« (28. X.) n a to p a m u je n a po­ n o v ljen o pro šn jo sporočila, d a »ni mogoče p r i V eličanstvu doseči nič p re d odločitvijo sp o ra in p rav d e« s H eningovci. P a č s te m v zvezi j e p r ip ra v il zasto p nik k ra lje v sk ih p ra v d d ecem b ra 1568 obtožnico zoper U ršu lo M ecknitzer, n jen eg a zeta M atijo K e re č e n ija in zoper A m b ro ža G reg o rijan ca, vse t r i p a je v la d a r 3. d ecem b ra u k a z a l pok licati p re d p rv i p rih o d n ji og rski d rž a v n i zbor, k i je m o ra l ra z p ra v lja ti o k riv d i obtoženih, p re d e n se je m ogla začeti p ra v d a p re d k ra lje v sk im sodiščem .29 U ršu la seveda n i želela omogočiti p ra v d e p re d k ra lje v s k im sodiščem, k e r bi jo sodil p ra v p ro d a ja le c obeh p osestev T ah iju , A n d re j B ä th o ry , in zato obtoženci z b o ru niso d ali priložno sti r a z p ra v lja ti o n jih ov i k riv d i. T ak o je sodni postopek obtičal n a p litv in i, H en in 28 J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 62; AV 7-8, str. 262—6; AV 13, str. 496, 503; AV 11-12, str. 465 sl.

govci p a so m ogli u p a ti le n a novo obliko sam opom oči ali n a d ru g ačn o obliko p o m irje n ja z v la d a rje m . T u d i po tem k o ra k u , k i g a je p redložila k o m ora za z a v a ro v a n je sv o jih začasn ih p ra v ic do polovice gospostev že sk o raj dv e le ti p o prej, p a je o p o zarjala k ra lja , p r i k a ­ te r e m je T a h i očitno zdaj še bolj p ritis k a l za re š ite v svoje p ro š n je za z a k u p (z n jo p a zvezal tu d i v p ra š a n je plačila 4888 forintov, k i m u jih je bil v la d a rje v d v o m i v o jn i sv et dolžan k o t p o v e ljn ik u v K an iži — k o m o ri je v zvezi s tem p o n u d il celo m ožnost, d a b i d ru g i d el gospostev odk u p il k o t d ed n o posest, to p a je sev ed a m o ralo b iti odbito, k e r k o m o ra z začasno z a p le n je n im delom gospostva sploh ni m ogla ta k o razpolagati), d a m o rajo b iti poprej re še n i še spo ri m e d T a h ije m in G rd a k o m in dokončan k om isijski ogled gospostva, dotlej p a je sodila, da »je tr e b a o h ra n iti im e n o v a n a gospostva pod sekvestrom « (11. in 25. II. 1569). P o v rn itv i ko m isarjev , k i sta p ač spoznala, da bodo tr a ja li » tre n ja in sp o ri te r n e p re n e h n e obtožbe« m e d G rd ak o m in T a h ije m do k r a ja sk u p n e g a g o sp o d arjen ja, d a bo to spričo G rd a k o v ih zvez s podložniki vselej pospeševalo n ezado­ voljstvo, p a tu d i d a je T a h i v re d u d a ja l o b ra č u n le o »m alih« doh o d k ih kom ore, »večjih« p a n i o d v a ja l v n je n o k o rist, se je stališče k o m o re sprem enilo. O benem s p oro ­ čilom o o p ra v lje n e m delu k o m isa rje v j e sporočila k ra lju , d a b i bilo mogoče u g o d iti T a h iju g lede z a k u p a »za določeno razdobje« in p ro ti z a k u p n in i 4000 fo rin to v (15. III. 1569), čez d va m eseca p red lo žila cesarju, »s k a k šn im i pogoji bi se m o g la d a ti T a h iju v zak u p polovica g ra d u S u sje d g ra d in k a ste la D olnja S tubica« (18. V.), te r končno izdelala vse d o ku m en te, p o tre b n e za u re sn ič e n je teg a predloga. Tako je M ak sim ilijan II. 23. ju n ija p odpisal listin o o izročitvi začasno zasežene polovice gospostev v zak u p T a h iju (za le tn o zak u p n in o 4500 forintov), v e n d a r im a v la d a r pravico p r e tr g a ti ta zak up po v sak em do ko n čan em le tu (tj. vselej 23. VI.), le d a je tr e b a sporočiti to T a h iju t r i m esece p re d iztek om ro k a; po d o d a tn e m sp o ra z u m u o p la č e v a n ju za­ k u p n in e p a se je v e n d a r p re d v id e v a l z a k u p vsaj za tr i le ta — v p r v ih d v eh n aj b i b ila n a ra č u n v la d a rje v e g a dolga T a h iju zn ižana n a 2500 forintov, o sta n e k dolga (888 forintov) p a n aj b i se odbil od z a k u p n in e v tre tje m letu.

J u lija j e posebna k ra lje v a kom isija odpoklicala G rdak a, izročila T a h iju dru g o polovico gospostva, k je r je za u re d i­ te v zaostalih k o m o rsk ih dohodkov ostal do p rv ih mesecev n a sle d n je g a le ta G rd a k o v ra č u n o v o d ja M ihael H erlenovič. Poleg svojih k o risti je k ra lj — pač p re d v se m z arad i skrbi, d a zn an i T a h ije v n ačin g o sp o d a rje n ja n e b i razp ih o v al isk e r km ečkega u p o rn iš tv a — b u d il vsaj videz v a ro v a n ja podložnikov, p re p u šč e n ih odslej b re z n a d z o rstv a sam opašn e m u gospodu: k o m isa rji so m o ra li p re d izročitvijo gospo­ s tv a sklicati vse podložnike in p o p isati vse n jih o v e »dolž­ n o sti in služnosti, re d n e in izredne« in popis izročiti ko­ m o ri (res so sam o p re v e rili p o d a tk e u r b a r je v iz le ta 1567 ob sodelo vanju k m e č k ih »sodnikov« v »sučijah« gospostva t e r zap risežen ih k m ečk ih zastopnikov, n e p a zbora vseh podložnikov), T a h iju p a je k ra lj v z a k u p n i listin i naložil, n aj »si n e d rz n e o b re m e n je v a ti ubogih km eto v in podlož­ n ik o v . . . n a n o b en n ačin z n eo b ičajnim i b rem en i, t e r j a t­ v a m i in služnostm i ali z deli, k i jih niso dolžni« — to d a o bičajno fo rm a ln i d o stav ek »toda ob n e d o ta k n je n i svobodi g led e svoje polovice« (salua tarn en lib e r ta te m ed ietatis suae) je te m u u k a z u je m a l p ra v o težo: k e r gospostvo k lju b G rd a k o v e m u p red lo g u n i bilo razdeljeno, je b il vsak p od­ ložnik tu d i n ep o sred n o T a h ije v in s te m izvzet iz n a v e d e ­ n e g a ukaza.30 H eningovci so brezusp ešn o sk u ša li še v za d n je m tr e ­ n u tk u p re p re č iti izpo ln itev te pogodbe. K onec ju n ija so poizvedovali o usodi sporov okrog S u sje d g ra d a k ra n js k i in š ta je rs k i deželni stanovi. N a z a se d a n ju o grskega d rž a v ­ n e g a zbora konec a v g u sta in v s e p te m b ru 1569 je skušala vnovič sam a doseči v rn ite v svojega gospostva. Z bor je priporočal, n aj se preišče n je n a k riv d a, če p a ji je bil res odvzet n je n del p osesti S u sje d g ra d in S tu b ic a »mimo p r a v ­ n e poti«, naj se ji oboje »m ilostno vrne«. O benem so p r i­ poročili v p re tre s tu d i T a h ije v p ro te s t p ro ti h eningovski p rošn ji. V d v o rn i k o m o ri p a je im el T ahi že trd n e jšo za­ slombo. Ni sicer spo d b ijala p ra v ic e zbora, da razso ja o posesti, to d a p re d te m »sodi, da je n u jn o sam o to, da po­ 30 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 265; pravilno poudarja to že v Radovi FF 6, str. 62—63.

d a jo T eu ffen b ach o v a v d o v a in n je n i sokrivci n a jp re j ra č u n o p re g o n u b an o v e vojske« in dotlej »ni m ogoče p rip u stiti n je in n je n ih so k riv cev k p o v rn itv i posestev«. K e r p a »se n ik o m u r n e sm e k r a titi pravica«, j e ko m ora toplo p rip o ­ ročila, naj se »milostno usliši p ro šn ja v elik aša F r a n a T a ­ h ija p ro ti tej T euffen bach ov i vdovi«. M ak sim ilijan je sicer z a ra d i »odgoditve« sp o ra o n je n i posesti dal pomoč 400 fo­ r in to v (27. X.) in p ozneje še z a h te v a l od kom ore m n en je, k a k o »je tre b a o b ra v n a v a ti ali po p ra v u rešiti« posestni s p o r z gospo U ršulo (11. XI.), tod a v se to n i več sp re m e ­ n ilo dogovora s T ah ijem .31 N a obeh gospostvih p a sedaj vnovič po p o ltre tje m le tu sk u p n e g a g o sp o d a rje n ja z zasto p niko m k ra lje v s k e k o m o re n i nihče več n a dzo ro val T ah ije v e g a n asiln eg a ra v n a n ja s podložniki. T u d i za n je je veljalo, d a so o stali v b o ju zoper gospoda n av ezan i sam o še sam i nase. Ves d o te d a n ji razvoj je b il gotovo p o m em b n a sp o d b u d a za p o g la b lja n je in ra z šir­ ja n je u p o rn e m isli m ed njim i. N e le, d a so im eli u sp eh p re d n ek aj leti, ko so bili k o t b o jn a sila zap leten i v re še v a n je sporov m ed fevdalci (1565). P re isk o v a ln a kom isija, ki jo je G rd a k dosegel s sk licev an jem n a n jih o v položaj 1567, je s sv ojim z aslišev an jem k m e te o p o zarjala n a k riv ič n o st T a­ h ije v e g a p ostopka z n jim i te r je u s tv a r ja la videz, da tu d i v la d a r n e dopušča te g a sam o v o ljn eg a k rš e n ja p ra v n ih do­ ločb. T a v tis je m ogel začasni k m ečk i u sp eh v o d poru zo p er p re v e d b o desetin e iz d e n a rn e v n a tu ra ln o d a ja te v ( ja n u a rja 1568) le še okrepiti. P r a v tak o se je kazala k m e ­ to m v tej lu či n eu sp ela p ra v d a ja n u a r ja 1569. G otovo je p r a v t a razv o j, k i g a je od k onca le ta 1571 p o trd ilo še vnovično p o vezovanje te d a n jih p re d sta v n ik o v ko m o re s podložniki, m očno p o d p ira l km ečko z a u p a n je v »cesarja« in »cesarsko pravico«, z lasti d o k le r je n a s ta ja lo tem eljn o žarišče poznejšega širo k eg a k m ečk eg a upora. Ž e do le ta 1567 p a se km ečko up o rn išk o g iban je tu d i n a H rv a šk e m n i om ejevalo le n a T a h ije v i gospostvi. Že okrog le ta 1520 je zapisal n e k i m en ih v d o d a tk u k u r b a r ju sa m o sta n a Streza, d a je »km ečka n a r a v a hudičeva«, k a jti »svoje g o spo d arje sovražijo in jim služijo (le) p risiljeni«.

G riž a n sk i u r b a r iz le ta 1544 p r a v ta k o p rič a o km ečkem n ezad o vo ljstv u. P re d leto m 1567 so se v e č k ra t u p r li D ra ganiči p ro ti E rd ed ijem . L e ta 1567 je m o ra l h rv a šk o -sla v o n sk i sab o r ob p rito ž b i »nekaterih (torej n e le enega!) članov sabora« že ugotoviti, da p odložniki n a n e k a te rih gospostvih » k ratijo svojim gospodom d a ja tv e in dolžno tlako, še več, d a se u p ira jo deželnim gospodom«. Z ato je sklenil, d a je t r e b a ta k š n e u p o rn ik e takoj in stv a rn o kaznovati. K lju b te m u je p o sta ja l položaj v ed n o slabši. L e ta 1568 se je sprožilo n a z a se d a n ju sa b o ra 24. ju n ija » strašn o p rito že­ v a n je zelo številnih v e lik ašev in plem ičev z a ra d i u p o rov in v sta j podložnikov zoper n jih o v e gospode«. S a b o r je to k ra t zah tev al, d a m o ra n a sto p iti p ro ti v sa k e m u u p o ru plem iška vojska, u p o rn ik e p a d a je tr e b a k a z n o v a ti s sm rtjo. Vse­ k a k o r so bili vsaj delno ti u p o ri — k a k o r 1565 n a S u sjed g ra d u in S tu b ici — o ro d je fev d alcev v n jih o v ih m edse­ b o jn ih ob raču n ih . S ab o r je n a m re č z a h te v a l v istem sklepu tu d i k azen zoper v elik aše in plem iče, ki se n e bi h o te li u d e ­ lež iti b o ja p ro ti u p o rn im km etom . Oblikovanje krajevnega upora v Hrvaškem Zagorju in začetki širšega povezovanja upornih km etov. — R azm ere za u p o r v pozn ejšem p o g la v itn e m žarišču širo k eg a u p o ra h rv a š k ih in slov en sk ih k m e to v p a so dozorevale b re z dvo­ m a v d o b ršn i m e ri n e p o sred no p od vp liv o m T ah ijev eg a s tra h o v ite g a n a s ilja n a d podložniki. Ze p re is k a v a kom isije ju lija 1567 je ugotovila, d a je T a h i v slab ih d v e h letih sv o jeg a gosp o d ov an ja p re g n a l s k m etij vsaj okrog 20 p od­ ložnikov in si obenem p risv o jil do pol s to tin e km etij m a jh ­ n ih gospodov, zlasti župnikov.32 Podobno je delal tu d i po­ zneje, saj je vzel Iliji G regoriču, e n em u izm ed v od iteljev poznejšega širo k ega u po ra, pač 1568, m e d te m ko je b il u je t p r i T u rk ih , v se im e tje v v re d n o sti okrog 200 d u k ato v . K m e ­ tije, k i jih je odvzel p re jšn jim hasnovalcem , je podeljeval v h a sn o v a n je svojim g ra jsk im u ra d n ik o m in v o jak o m te r je p re n e h a l od n jih p la č e v a ti d rž a v n i davek. S am o n a su sjedg ra d sk e m d elu g ospostva so H eningovci n a šte li v n e k i svoji p rito žb i 27 ta k š n ih lju d i T a h ija .33 Le v in o g ra d e je nav ad n o “ J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 85—87. ss J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 302—303.

p rid rž e v a l sebi in z n jim i večal tis ti del zem ljišča, ki ga je sa m n epo sredn o izkoriščal. B rez d v om a je to povezano z dejstvom , d a so v in o g ra d i in trg o v in a z vinom p rin a ša li večjo k o rist k a k o r p rid e lo v a n je žita in trg o v in a z njim . »Skoraj v sa k m esec je p o b ira l iz re d n e in n e z a k o n ite d a ­ ja tv e « (d ru g a p riča trd i, d a jih je bilo vsega sk u p aj 13), n a jv e č v d e n a rju . P osam ezn e k m e tije so m u m o ra le p la č a ti ta k o v kom aj d ob rem le tu tu d i do 30 forintov. Poleg tega je je m a l podložnikom v te m o b dobju tu d i po več g la v g ovedi ali svinj, žito in vino, k a r je p lačev al po zelo n iz­ k ih cen ah ali p a sploh nič. V se to je bilo zvezano tu d i s širšim položajem su sje d g ra d sk e g a gospostva. Ležalo je n a m re č ob križišču dv eh te d a j n a jp o m e m b n e jših trg o v sk ih p o ti n a H rvašk em , k i s ta vo d ili en a iz Z ag re b a čez L ju b ­ lja n o ali čez D olenjsko in B loke v Ita lijo ali n a R eko ali T rst, d ru g a p a od V a ra ž d in a m im o B rd o v ca p ro ti se v e r­ n e m u p rim o rju ob R ek i in B ak ru . T a položaj je omogočal p re c e jšn jo udeležbo v trg o v a n ju z žitom in živino n e le s u sje d g ra d sk im podložnikom , m a rv e č p r a v ta k o tu d i g ra ­ ščaku, ki je z a ra d i te g a to trg o v in o sk u šal s p ra v iti čimbolj v svoje roke. Ob te m j e zaslužil tu d i z m itnino, z a ra d i k a ­ te r e je p rih a ja l v sp o re s sosednim g raščak o m n a M o k ri­ cah, S tje p a n o m G rego rijan cem . D a bi si zagotovil večje d o h o d k e od trg o v in e v zvezi s preh o d o m čez Savo, je T ah i a p rila 1566 z a h te v a l o d p rav o b ro d a p r i Je se n ic a h n a m ok rišk e m gospostvu; p red lo g p a je z a v rn il G re g o rija n e c p ra v ta k o k o t p re d sta v n ik i slav o nsk eg a trid e se tn in sk e g a u ra d a (m ed n jim i tu d i K rišto f W inkler). N a to je — po m an j p o ­ m e m b n e m »v zn em irjan ju « M okric le ta 1567 — a v g u sta 1568 p rire d il p ro ti M okricam p ra v i pohod (z b lizu 100 m ožm i in topovi) v k a te re m je oplenil podložnike in odvlekel n a svo je tu d i jesen išk i b ro d čez Savo.34 P o u g o to v itv a h p re isk a v e iz le ta 1567 je T ah i za h te v a l od sv ojih podložnikov tu d i »neštete tla k e v svojo korist« (npr. p re v a ž a n je ra z lič n ih s tv a ri v d a ljn jo K anižo, zidavo d v eh m linov ob Savi, v lek o lad ij po S av i n av zg o r ipd.). P r i te m je včasih žival poginila, včasih pa si jo je T a h i 54 str. 44.

J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 465; J. K oro pec, Štatenberg,

k a r p risv o jil b re z plačila. K ončno si je d e n a r od km etov tu d i izposojal, v rn iti pa g a je »pozabil«. Od podložnikov ga je izsiljeval včasih tu d i tako, da je koga sam ovoljno z a p rl v ječo, izpu stil p a ga je šele, ko so njegovi plačali vsoto, k a k ršn o je za to zahteval. P o le tu 1569 se je položaj še poslabšal. T ah i je u v a ja l poleg s ta rih še nove načine, s k a te rim i je izkoriščal pod­ ložnike. T ako je silil km ete, da so m o rali k u p o v a ti njegove o starele ko n je in p o k v a rje n o blago — n p r. v ečje količine vina, ki se m u je po k v arilo — te r z a h te v a l zanje ceno, k a k ršn o je sam hotel; d o k le r takšn o njegovo' vino n i bilo prodano, niso sm eli g o stiln ič a rji n a gospostvu točiti d r u ­ gega. V časih je poslal v Z ag reb n a trg podložnike z žitom in zahteval, da ga m o rajo p ro d a ti po za tre tjin o višji ceni, k o t je b ila ted aj določena za pšenico n a jb o ljše k valitete. Ce se je kdo u p ira l p la č a ti z ah tev an o ceno, m u je p rep rosto zaplenil živino. N a svoje stro šk e so m u m o ra li re d iti živali in lovske pse, k a d a r jih n i potreb o val. Ce je k a k a žival poginila, so m u m o ra li p la č a ti v gotovini, k o lik o r je pač z a h te v a l —- p o ginulega psa p a so m u m o ra li n ad om estiti z volom. M ih ajlo Gušetič, eden izm ed v o d ite lje v poznejšega u p o ra, je trd il, da m u je m o ra l slu žiti vseh osem let, k a r je bil T ahi n a gospostvu, b re z vsakeg a plačila (imel je le k m e tijo v B rdovcu). T u d i n e k a te ri d ru g i poznejši u p o rn i k m e tje se podobno včasih n a šte v a jo m e d T ah ijev im i hlapci. N a jh u je p a so občutili podložniki T ah ijev o z lo ra b lja n je sv o jih žena in h č e ra — zlasti po sm rti žene Je le n e m enda konec 1569 —• z a ra d i česar so m u vzdeli k a r p rid ev ek »zgled nesram nosti«. Že v tožbi, k i sta jo p ri zagrebškem k a p itlju vložila p re d sta v n ik a k ra lje v sk e k o m o re skupaj s p re d sta v n ik o m »skupnosti vseh g ra d u S u sje d g ra d in k a s te lu D olnja S tu b ica p rip a d a jo č ih km etov« 13. ju n ija 1572, je k m ečki p re d s ta v n ik trd il, da je ta k r a tn i k ra je v n i u po r n a s ta l z a ra d i »onečaščanja žena, h č e ra in se ste r sam ih to ž ite lje v in z a ra d i naj večje k riv ice in tira n stv a « g raščak a T a h ija (prav ta k o je še okrog 20. II. 1573 n ap isal osk rb n ik n a Kozjem , d a k m e tje niso h o teli več T ah ija, » k ajti on je sram o til n jih o v e žene in h čere in jih je p ritisk a l p ro ti vsej pravičnosti«). U je ti u p o rn išk i p o g la v a r je trd il — »če im a kdo od n jih (kmetov) lepo ženo, hčer ali kaj drugega,

m u jo da odvzeti in dela z n jim i po svoji volji«. P r a v ta k o so »z enim i usti« izpovedovali v G ra d c u v si po b o ju p ri Š e m p e tru pod S v etim i go ram i u je ti u p o rn ik i.33 Ilija G re­ gorič je še p o d ro b n e je opisal, k ako si je T ah i ob tla k i izbi­ r a l n a jle p še žene ali dekleta, jih d al o d v a ja ti n a g ra d in jih ta m zlepa ali s p re te p a n je m prisilil, da so se m u vdale. P o n jeg o v i izpovedi so p rip e lja li k m e tje p re d k ra lje v sk e k o m isa rje (v sek ak o r one, ki so obiskali S u sje d g ra d konec ju lija in a v g u sta 1572) z gospostev S u sje d g ra d in S tu b ica š tirin a js t n asiln o o sk ru n je n ih deklet, sam o iz S tub ice devet. »N esram nost F r a n a T a h ija in n jeg o v ih sinov je glav n i v zro k upora.« Te G regoričeve besede sicer gotovo n e k a ­ žejo vse resnice, ja sn o p a p rič a jo o podložniški razk ačen o s ti p r a v v te m pogledu, zlasti s svojo sledečo trd itv ijo , da b i b rez teg a vse d ru g o »podložniki še p o trp ežljiv o p re ­ našali«. S k o raj p ra v ta k šn o je bilo — po podložniških prito ž­ b a h iz le t 1571 in 1573 — tu d i T ah ijev o r a v n a n je n a Š ta ­ te n b e rg u .36 T u d i tu si je od podložnikov, za k a te re je izve­ del, d a so v m estu p ro d a li živino, žito ali vino, izposojal d e n a r (v n ek aj p rim e rih celo p re k 100 goldinarjev). Če so s e d rzn ili z ah tev ati, naj jim ga v rn e, jim je ra z trg a l za­ dolžnico, jih d al z a p re ti ali k a z n o v a ti s šibam i. Podložnikom j e n a la g a l tlako, da so m o ra li voziti n a m e stn i tr g v P tu j ali C elje tu d i njegovo blago. T oda p la č a ti so g a m o rali p o ceni, k i jo je določil v išje od cene, k i je b ila določena k o t n a jv iš ja n a m e stn e m trg u . T ako so m u m o rali p ro ­ d a ja ti b lago v svojo izgubo. Če niso h oteli p re v z e m a ti ta k š n ih nalog, jih je zo p et z a p rl v ječo. V m e stu so m orali je m a ti zanj n a dolg različno d rag o blago, k i ga n i nikoli 35 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 290; 11-12, str. 36; pismo oskrb­ nika na Kozjem G ra ffen s tein erja z opisom poteka upora na Spodnjem Štajerskem, spisano najkasneje okrog 20. februarja, v mestnem arhivu v Regensburgu, Ecclesiastica I, fasc. 26, 256 (Aufruer In Windischland vnnd Im Steyr, daselbst dis 73 Jars); pismo, poslano pač graščaku Maksimilijanu Rueppu, mi je dal na voljo P r im o ž S im oniti, ki je naletel nanj ob pregledovanju Rueppove korespondence v druge namene; za to se mu tudi tu lepo zahvaljujem. 36 Nekaj novih podatkov ima še J. K o ropec, Štatenberg; J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 456—458.

plačal. Dolg je m o ra l p o ra v n a ti podložnik, k i je blago p re ­ vzel, a li p a je tr p e l škodo m estni trgovec. V p rv e m času je našel m ed m eščani tu d i u p n ik e, ki so m u posodili velike vsote d e n a r ja (do 700 goldinarjev), p a so čakali n a p o v ra ­ čilo do T a h ije v e sm rti. P odložnim ob rtn ik o m , k i so m u m o ra li zad o v o ljev ati različn e po treb e, ni p la č a l n iti stro ­ škov za surovine, kaj šele delo. T ak o je bil dolžan n e k a ­ te rim po desetih letih tu d i po več k a k o r 100 g oldinarjev . N a jh u je je priz a d e l tiste, k i jih je prisilil, da so m u služili k o t v o jak i v K aniži, p a je n jih o v o plačo p re p ro sto zadržal zase. T ako je b il sam o N ik o laju K o p riv i d olžan za 13 le t službe k a r 668 g o ld in arjev. T ud i tu je silil km ete, da so m o ra li k u p o v a ti slabo v ino za ceno dobrega, podobno k a ­ k o r v S u sje d g ra d u . K o t g ra šč a k je n a m re č im el pravico, d a so v p o le tju (od J u r je v e g a do M ihaelovega) v g o stiln ah sm eli p ro d a ja ti le njegovo vino. D a b i p ro d a l več vina, je to dobo p o d a ljša l te r p re d veliko nočjo p o b ra l k m etom k lju č e n jih o v ih zidanic, ta k o d a so m o ra li za p ra z n ik tu d i d om a p iti graščak o vo vino. P o d lo žn ik e je silil, da so m o rali po v e č k ra t p la č a ti ded n i z a k u p svoje km etije. N e k a te rim je n jih o v e k m e tije tu d i odvzel in p risilil p o tem d ru g eg a k p lačilu prim ščine. T u d i tu je d elal ta k o zla sti z vino­ gradi, k i jih je v e č k ra t z ad ržal zase. S silo je je m a l km eto m živino in d ru g e stv a ri — zlasti ob o p ra v lja n ju vozne tlak e, ko so jim žival v e č k ra t pogubili iz sam e ob jestnosti, ali pa ob s m rti g o sp o d arja n a k m e tiji; ob ta k š n i p riložnosti je n a m re č skušal d ob iti od v do v e in o tro k čim več prem ičn eg a p rem o žen ja. V sega tega ni n ik d a r u p o štev al p r i poznejšem o b ra č u n a v a n ju re d n ih d a ja te v . T u d i tu se v rs te p rito žb e z a ra d i n asilja, k i ga je d elal k m ečk im dekletom , po n je ­ govem zgledu p a tu d i g ra jsk i u ra d n ik i. P ra v ic o do sodstva n a d svojim i podložniki, k i jo je im el k a k o r vsi d ru g i g ra ­ ščaki, je u p o ra b lja l le k o t sre d stv o za izm o zg av an je de­ n a r j a od km etov. A li jim je n a la g a l globe, ali p a so se m o ra li o d k u p o v a ti iz ječe, v k a te ro jih je bil sam ovoljno z a p rl (posam ezniki so m u m o ra li p la č a ti za to, da jih je izpustil, tu d i po več k o t 50 goldinarjev). N e k a te re k m e te je po h abil za vse življenje. P o n jeg o vem zgledu so ra v n a li s podložniki tu d i n jeg o v i sinovi in celo n je g o v a žena, J e ­ le n a Z rin sk a. N jegov sin G a b rije l je dal n a p rim e r L ov­

re n c a K o p rivo iz M akol, p otem ko ga je ra n il s sabljo, za v r a t p riv e z a n e g a n e k a j časa vleči po tleh, k o p a se je rešil, je grozil vaščanom , d a si bo v n jih o v i k rv i še ro k e um ival. K m e tu P a v lu J u rk o v ič u iz Ž upečje v a si je z m ečem celo iz ta k n il oči; k o ga je z a ra d i te g a g raško sodišče obsodilo, je n a vse n ačin e še dolga le ta zavlačeval plačilo določene globe p o h a b lje n e m u k m etu . K a s p re t je mislil, da je m o rd a p r a v to tisti »slepi Ju rk o « , ki m u je T a h i u g ra b il h č e r in jo odvlekel n a g ra d Stubico. K m e tje so občutili to stisk a n je to liko bolj, k e r jih je p rizad elo p r a v v »d rag ih letih« okrog le ta 1570, ko je p a d la v re d n o s t d e n a rja in ko je z a ra d i slab e le tin e iz le ta 1569 v la d a la v n a ših deželah h u d a stiska. P r a v t a k r a t so seveda zrasli stro šk i tu d i n a graščini, p a tu d i zaslužiti bi se d alo s p rid elk i, zato je T ahi, k a k o r se p rito žu jejo šta te n b e ršk i k m etje, p r a v te d a j zah te v a l d a ja tv e po d v a k ra t. P o d ob n o so d elali v te m času tu d i d ru g i graščaki. N i čudno, da je ta k šn o r a v n a n je z b u jalo m ed podložniki n ezad o vo ljstv o in u p o rn o st. Že leto d n i potem , ko je T ahi k u p il Š ta te n b e rg , so p rih a ja la v G rad ec p rv a poročila, da m ed podložniki v re (m aja 1557). P r a v ta k o so se že tedaj p rito ž e v a li sosedje, k a te rim je u tr g a l t a ali d ru g i kos zem ­ ljišča. K m e tje so si sp rv a sk u šali p o m ag ati še posamič, kot M atevž P ija n e c iz M akol, ki se je p reselil n a konjiško gospostvo v V idež te r se p rito ž il v G radec, d a T ah i »uboge k m ečk e lju d i ta k o stiska, z a p ira in šilom a odvzem a im etje, d a sem m o ra l o diti p ra z n ih rok, z ženo in m a jh n im i otroki« (10. IX. 1558). K o p a se je 1571 p rito žilo k a r 54 lju d i in za h te v a lo okrog 3000 g o ld in a rje v o d škodnine ali p o v račila za T a h ije v e dolgove, je m o ra la s ta ti za to prito žb o že k m ečk a o rganizacija, začetek p r ip r a v n a k ra je v n i k m ečki upor. To v e lja tem bolj, k e r je odtlej te k la v n jih o v em im e­ n u p ra v d a zoper T a h ija (vse do m a ja 1572 jo je vodil dr. Ja n e z L in sm a y e r v G radcu) in k e r so se k m e tje ves ta čas n ad ejali, da se bodo T a h ija k ot g ra šč a k a ta k o rešili in p rišli pod o blast deželnega kneza.37 V tem n a sto p a n ju od 1571 n a p re j p a se — k o t bom o še v id eli ob dogodkih na T a h ije v ih zag o rsk ih gospostvih — ču ti že n e k a usoglaše-

n o st dogodkov n a vseh tr e h T a h ije v ih gospoščinah, tu d i n a Š ta te n b e rg u . T ah ijev o ra v n a n je s podložniki je b ilo sicer re s celo za tisti čas izredno slabo. Ni n ak lju čje, da se je začenjalo podložniško u p ir a n je n a obeh z a g o rsk ih in n a sp o d n ješta­ je rsk e m gospostvu n a jp re j z zelo sk rom n o zahtevo, u te­ m eljeno z dolgim i prito žb am i, da n aj se gospostva odvza­ m ejo n a siln e m u g ra šč a k u in podelijo k o m u dru gem u . P ro š­ n ja je n a le te la seveda — k o lik o r niso bili v o zadju spori m ed sam im i fev d alci in ra z e n m ed širo k im k m ečk im u p o ­ rom , o k a te re m se je širila m ed fevd alci trd ite v , d a g a je povzročil le T ahi, k a te re m u bi bilo z a ra d i teg a tre b a vzeti gospoščine n a H rv a šk e m in Š ta je rsk e m — n a sk le n je n od­ p o r p lem stv a: p o tem k o je bilo vse stisk a n je podložnikov od sta re g a T a h ija in n jeg o v ih sinov n a Š ta te n b e rg u že d a v ­ n o trd n o dognano, je le ta 1579 šta je rsk o plem išk o deželno sodišče še v edn o odbilo to km ečko zahtevo, k a jti »po našem m n e n ju bi bilo n e v a rn o in škodljivo, k o b i sm eli k m e tje po svoji v olji in želji iz b ira ti in o d k la n ja ti gospode.« S ev ed a p a T a h i n i b il ed in i graščak, k i je z a h te v a l od k m e to v več, k a k o r je določala » stara p rav d a« , zlasti k e r so k m e tje m e rili po » starih običajih, sto le t in več« tu d i ja v n e d a ja tv e — d a v k e in m itn in e, k i so v n o tr a n je a v s tr ij­ sk ih d eželah p r a v v te h d e se tle tjih h itro naraščale. V slo­ v e n sk ih deželah je p rih a ja lo že okrog 1570 do posam eznih k ra je v n ih uporov, u p o r p ro ti v in sk em u dacu p a je celo že p re k o ra č il k r a je v n e m e je in dosegel vsaj d elen uspeh. P a tu d i p o te k u p o ra 1572/73 opozarja, d a je bilo ra z širje n o ob­ čutno izko riščanje podložnikov v d ru g ih ob lik ah in n a d r u ­ g ih gospostvih. Že le ta 1572 je p rišlo do p ov ezav e štirih k ra je v n ih u p o ro v — v S tub ici in S u sje d g ra d u n a H rv ašk em te r v Š ta te n b e rg u in v L aškem n a sp o d njem Š ta je rsk e m ; u p o r v L ašk em je sicer d ru g ačn eg a zn ačaja, to d a po našem d a n a šn je m z n a n ju o široki v s ta ji f e b r u a r ja 1573 tečejo tesne zveze m ed n jim in G regoričevim u p o rn išk im v o jašk im n a ­ črtom . Že te d e n dni po začetk u te d a n je širo k e v sta je so podložniki k a r z 19 z em ljišk ih gospostev n a K ršk e m p o lju povedali, d a so se p rid ru ž ili u p o ru zato, d a b i dosegli »staro pravdo«. Že dotlej p a je u p o r zajel v rs to gospostev na obeh s tra n e h sp o dn je Sotle in n a obeh s tra n e h S ave m ed

B režicam i in Z ag rebo m — poleg T a h ije v ih tu d i E rd ed ijev a, K eglevičevo, R a tk a je v o in Z rin sk ih . Vsaj n a n e k a te rih iz­ m ed n jih je tu d i v p re jš n jih le tih p rih a ja lo do k ra je v n e u p o rn o sti z a ra d i n o vih k m ečk ih b rem en . N eposredno po u p o ru so p rih a ja le pritožbe, d a m o ra jo o p ra v lja ti podložni­ k i iz K ra v a rsk e g a n a E rd e d ije v e m gospostvu Ž elin tla k o k a r zdržem a p e t tednov, podložniki n a gospostvu Okič pa so se p r a v ta k o pritoževali, »da m o rajo d a ja ti d a v e k vsak m esec in v eliko t l a k o ; . . . gospa b an ica (E rded ijev a vdova B a r b a r a A lapi) jim je m lje vino, živino, k a r im ajo, s silo«. Celo h rv a šk o -sla v o n sk i sab o r je le ta 1567 op o m injal go­ spode, k i »ne b i hoteli, d a bi o stali n jih o v i k m e tje p ri s ta ­ rih svoboščinah«, te r je p o u d a ril podložniško pravico, da sm ejo v ta k šn ih p rim e rih za p u stiti svoje gospode in si p o ­ isk a ti d ru g e .88 N a ta k š e n n ačin se je res n a m e ra v a l r e ­ šiti T ah ije v e g a p ritis k a vsaj del podložnikov n a obeh za­ g o rsk ih gospostvih. N ek a sk u p in a podložnikov se je, kot sm o že videli, res u m a k n ila v okolico Brežic. V ečina p a je sčasom a z a m e n ja la to p ot z b o jem za to, d a b i jim dal v la d a r d ru g e g a zem ljišk eg a gospoda ali d a b i gospostvo ostalo p o d re je n o n ep o sred n o n jem u . To je b ila p a že pot, k i je vodila v p ra v i k ra je v n i u p o r in je z a h te v a la obliko­ v a n je km ečke u p o rn išk e organizacije. O v p ra ša n ju , k d a j se je začela n a T a h ije v ih d v e h za­ g o rsk ih gospostvih o b lik o v ati p r a v a u p o rn išk a organizacija, k i do širo k e v sta je j a n u a r ja 1573 v g la v n e m n i b ila več p re trg a n a , se u v e lja v lja ta dan es d v e različn i sodbi. V do­ se d a n ji o b ra v n a v i u p o ra je veljalo večinom a leto 1570 ali 1571 k o t začetek u p ira n ja , k i je vodilo po ta k o 1 rekoč sk le­ n je n e m d v ig a n ju ra v n i u p o ra v končno široko vstajo. B ro m le rje v o p re v id n o in p ra v iln o sk lic e v a n je n a F istričevo iz­ poved 23. f e b r u a r ja 1573 (v L ju b ljan i), da so » Stubičani zdaj sedem le t (torej od okr. 1566 naprej!) v sp o ru s T a h i­ jem « (die v on S tub iza seyen n u n 7 J a r m it dem Tachj F e re n z e n unainss), in sklepanje, d a so »ko n flik ti m ed T a h i­ 38 Za upor pri Laškem Situla 13, 1973, str. 143; za hrvaške upore J. Adamček, Radovi FF 6, str. 66; o liberomigraciji J. Bromlej - B. Sušarin, K voprosu o krest’janskom perehode v pozdnesrednevekovnoj Horvatii, Kratkie soobščenija inst. slavjanovedenija 29, 1960, str. 24—35.

je m in k m e t i . . . od n jeg o v e v rn itv e po dogodkih 1565. leta zavzeli že m nožični značaj« — isto kaže seveda še izraziteje m nožična u d eležb a podložnikov (čez 500 p rič zoper T ahija, to re j sk oraj v sa k d ru g i podložnik z obeh gospostev!) p ri d e lu kom isije k ra lje v s k e k om o re le ta 1567 — je A dam ček p ovzdignil v tezo, da so u p o rn ik i šteli »okrog 1566« za za­ četek svojega n e p re trg a n e g a o d k rite g a u p ir a n ja zoper T a ­ h ija , s te m p a n a j b i » n a jv e rje tn e je m islili n a . . . u p o r s tu b išk ih k m eto v 1567« zoper p re v e d b o desetin e iz d e n a rn e v n a tu ra ln o obliko.89 K e r p a »neenotnost« (vnainss) še n i iz­ r a z za o d k rit u por, je sk u ša l do p o ln iti d o k azo v an je z novo razlag o n a sle d n je izpovedi Ilije G reg o riča 11. a p rila 1573 (na D unaju): »Potem ko so se stu b išk i p odložniki okrog tri le ta sem u p ira li T a h iju F eren cu , so se le -ti zdaj zb ra li in tu d i druge, če so ho te li ali ne, p otegnili k sebi« (Nach dem die v n n d e rth a n e n von S tu bicza b ey d re y J a r n h e e r m it dem T h a h y F ae re n c z e n in W iderw illen gestan d en , h a b e n dieselbigen sich an Jeczo zu sam en g ero ttet, v n n d a n d e re auch, S y h a b e n w e lle n o der nit, zu sich geczogen); ta k o d a so p risilili tu d i n je g a in določili p oveljnike. N ekaj pozneje je G regorič še povedal, da »so p re d enim leto m izjavili, da nočejo o stati pod T a h ije m F erencom , m a rv eč se sam i osvoboditi (odkupiti?) in p o d v reči cesarju ; te d a j p a so b ili zad rž a n i od nek ega k m e ta iz Stubice« (Sy h a b e n sych v o r einem J a r e rk lä rt, das sy v n d te r dem T a h i F a e re n z n it bleben, so n d e rn sich se lb e r ablössen v n n d Ir. K ay M. v n n d e rg e b e n w ellen . S ey en a b e r d a m a lle n d u rc h ain en P a u r n von S tu b icza v e r h in d e r t w orden).40 P o A dam čkov e m m n e n ju je tr e b a ra č u n a ti »tri leta« stu biškeg a u p i­ r a n ja že od p rv e g a u p o rn išk e g a d e ja n ja , ko so n a božič konec le ta 1571 u b ili T ah ije v e g a p o b iralca dike, in tako doseže konec le ta 1568, k a r sp e t izen aču je s stu b išk im u p o ­ ro m jesen i 1567. O ba A d am čko v a ra č u n a p a se ta k o n e ­ čisto iztečeta (jesen 1567 n aj bi b ila z en e s tr a n i en a k a za č e tk u 1566, z d ru g e ko n cu 1568!), d a je obe n a v e d e n i iz­ p o ved i tr e b a ra z la g a ti pač d rugače. F istrič e v a izpoved je 39 Ju. B ro m le j, Krestjanskoe vosstanie, str. 201; J. A d a m ­ ček, Radovi FF 6, str. 72 (gl. Rački, str. 265 sl.). 40 Rački, str. 290.

v ta k o popolnem soglasju z G rd ak o v im i pism i iz le ta 1566, d a se b re z dvom a n a n a ša n a k m ečk e pritožbe, k i so že ob n a sto p u p r v e ko m o rsk e u p ra v e n a hen in g ov sk i polovici g ospostva z a h tev ale p re isk a v o T ah ijev eg a gosp od arjen ja. B ro m le je v sklep ob te m sporočilu je povsem n a m estu. G reg oričev »zdaj«, od k a te re g a je tre b a ra č u n a ti t r i le ta n azaj, p a m o ra p o m en iti po vsej zvezi sam o ali ja n u a r 1573 k o t iz b ru h širo k e v s ta je ali p a začetek p r ip r a v n a široko vstajo, torej p o le tje 1572 — z obojim dosežemo čas, ko je ostal T a h i — p r a v gotovo spričo p o p re jšn jih zasliše­ v a n j o n jeg ov ih k riv ic a h tu d i do podložnikov ob velik em o g o rčen ju stu b išk ih in su sje d g ra jsk ih km etov-— edini go­ s p o d a r n a obeh gospostvih, le ti 1569 ali 1570. Bolj v e rje tn o p a g re za š te tje le t od širo k e v sta je nazaj; tu d i u je tn ik i iz b itk e p ri Š e m p e tru pod S v etim i go ram i so n a m re č v G ra d ­ cu izpovedali, »da ta z a ro ta n i n a sta la m o rd a v te m času, m a rv e č doslej p re d tre m i le ti m ed T a h ije v im i podložniki, b iv ajo čim i v S u sje d u in Stubici« (quod ilia coniuratio, n on saltern hoc tem pore, v e ru m ad h u c a n te trie n n iu m , in te r su b d ito s ispius T a h y in S ossedt e t S tub icza m o ran tes, in ita fuisset; q u i ta m e n hoc te m p o re cum non u llis K a y se rsp e rg en sib u s a liisq u e C roatie ad S a u u m d egentib us in S tiria m . .. irru p tio n e m fecissent e t su bd itos ea loca passim incole n te s reb ellio n em fa c e re coegissent).41 K onec ja n u a r ja k o t začetek splošne v s ta je je v v irih tu d i sicer dovolj pogosto o m en jen (v izpovedih u je tn ik o v zlasti ko t »zadnji p red p u st« , tj. od 20. I. do 3. II. 1573, sicer p a z lasti izrazito v p ism u škofa L isz th y ja ogrsk em u p rim asu V ran čiču z d n e 28. II. 1573, k i ga bom o pozneje še o b rav n av ali).42 P r i za č e tk u u pora, k i je vodil v široko v s ta ­ jo, p a se poleg z g o rn jih d a tu m o v n a v a d n o srečujem o s po­ m la d jo 1572. Sv rač in F ra trič sta o m en jala v svojih izpo­ v e d ih začetek »okrog Ju rje v e g a v pre te č e n e m letu«; p r a v ta d a tu m (od pritožb, k a te r ih p rv a je n a sta la okrog J u rje v e g a ) o m e n ja jo W olf T h u rn (7. II. 1573), G ra ffe n ste in e r iz K oz­ je g a (da so se u p ira li »eno celo leto«, okr. 20. II. 1573), K rišto f G ali (da u p o rn išk i v o d itelji v p re jšn je m le tu niso 41 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 36. 42 Rački, str. 278—9, 299, 251, 254.

nič delali in si p rip ra v ili, 23. II. 1573), p a tu d i sam T ahi v svoji p rito žb i 6. a v g u sta 1572: začetek u p o ra je p o sta v lja l v čas svoje odsotnosti m ed »zadnjim ogrskim d ržav nim zborom«, tj. v fe b ru a r in m arec 1572 — božičnega n a p a d a 1571 n a svojega u r a d n ik a M ih ajla H o rv a ta to rej še n i štel v up o r, iz k a te re g a so izšli ap rilsk i u p o rn išk i n a p a d i n a S u sje d g ra d in p rista v o v B rdovcu.43 Edino S te fa n G rego­ rij anec je p o sta v lja l n e k i p relo m v u p o rn išk i organizaciji tu d i v p rv o tre tjin o a v g u sta (tre tjo noč po v p e lja v i H en in govcev n a S u sje d g ra d u — to rej v noč m ed 8. in 9. a v g u ­ stom 1572); podlago teg a d a tu m a n a m bo m ogel ra z k riti šele p o tek u p o ra v p o le tju 1572.44 Ob pogledu nazaj se je le ta 1573 ra z k riv a lo že leto 1566 k o t začetek n ezad o v o ljstv a posebej stu b išk ih podlož­ nikov; že 1567 je p r a v ta k o s težiščem v S tu b ici p rip eljalo do p rv e g a in k ra tk e g a k ra je v n e g a u p o ra z o m ejenim ci­ lje m b o ja zoper p o v ečan je desetine. P o m e m b n e jša in v id ­ n e jša prelo m n ica je bilo n a ra š č a n je n ezad ov o ljstva in k m ečk eg a »u piran ja« n a obeh gospostvih 1569 ali 1570, ki je dobilo n a jv id n e jš i izraz vnovič v S tu bici v n a p a d u na p o b iralce d ik e n a božič 1571. Z ačetek p ra v e u p o rn išk e o r ­ g an izacije sp ad a očitno v p o m lad (okrog Ju rje v e g a ) 1572, n e k bolj p r ik r it p relo m v n jej se je zgodil v p rv i tre tjin i a v g u sta, širo k a v s ta ja p a se je začela p re d koncem ja n u a r ­ ja. S te m se m o rem o vnovič v r n iti k o b ra v n a v a n ju dogod­ kov, k i so v d ru g e m obdobju, ko sta b ila S u sje d g ra d in S tu b ica le pod T ah ijev o roko, o strili sp o r m ed g raščakom in n je g o vim i podložniki. V oljo stu b išk ih in su sje d g ra d sk ih podložnikov, da se osvobode n asiln eg a gospoda, so od le ta 1569 n a p re j k re p ile različn e okoliščine, ki so dosegle v iden vzpon le ta 1571, p rip ra v lja le p a so se že n ek aj časa. T rd n o st T a h ije v e oblasti je slabilo že dejstvo, da se je T a h i polastil podložnikov v e ­ čine žup n ik o v n a sv o jih gospostvih (v D olnji Stubici, P o d ­ gorju, P u šči in v S te n je v c u že p re d p o letjem 1567, p od­ ložnikov Iv a n a B abiča v B rd o v cu pa pozneje) in je tak o 43 Rački, str. 265—6, 192, 255, 264, 265, 254; Graffensteinerjevo pismo; V. K laič, VZA 11, 1909, str. 134. 44 Rački, str. 294.

odvzel žu p n ik om položaj m a jh n ih zem ljiških gospodov (s po n ek aj d esetin am i podložnikov) t e r jih p rib ližal km ečke­ m u položaju. D uhovniško podporo svoje graščin sk e oblasti je m ogel p rič a k o v a ti tem m an j, k e r je svojo voljo zoper n je u v e lja v lja l tu d i z o d k ritim n asiljem (prim . d v a n a p a d a na župnišče v Stenjevcu, a p rila 1565 in konec 1572), p ri z a ti­ r a n ju km ečke u p o rn o sti p a n i spoštoval n iti c erkv en e n o­ tra n jš č in e (Stubica, n a Š tefan ov o 1567). T ahijevo p r ija te lj­ stvo z razn im i lju d m i m ed visokim k lero m n i sp rem in jalo d ejstv a, da je b il v o stre m n a s p ro tju z duhovščino n a svo­ jih gospostvih in d a je vsaj v d v eh p rim e rih — p ri b rd o v skem žu p n ik u Iv a n u B ab iču in p ri fra n č išk a n ih v M a rija G orici (ali »Št. Gorici«) v b rd o v sk i su čiji — prišlo do so­ d e lo v a n ja z u p o rn im i km eti, v obeh p rim e rih že 1572 v o b do b ju p ro ti T a h iju n a m e rje n e g a lo k aln eg a upora. Poleg te g a se je sp re m e n il tu d i položaj H eningovcev, k i jim je p rip a d a la po plem iškem p r a v u d ru g a polovica S u sje d g ra d a in Stubice, do k a te re se je T ah i 1569 kom aj dokopal. P o sre d o v a n je n a d v o jv o d e K a rla (in še n e k ih d r u ­ g ih ce sa rje v ih »zvestih« plem ičev) je konec le ta 1570 p re ­ trg a lo g ro žn jo ce sa rje v e p r a v d e zoper n je z a ra d i dogodkov le ta 1565. S posebno listin o jih je M a k sim ilijan II. 3. n o ­ v e m b ra 1570 osvobodil k riv d e za te d a n ji »zločin«, u m a k n il svojo tožbo, jim v rn il »vse p re jš n je svoboščine« in tu d i »posestne pravice« te r »plem iško nedo takljiv o st« , seveda pod pogoji, določenim i v p oseb n ih sp re m n ih listin ah . H en in govci so sp re je li obvezo, da bodo ob p re v z e m u svoje p o ­ lovice obeh zago rskih gospostev p lačali k o t globo za d e ja n ja le ta 1565 10.000 forintov. Ze 4. ja n u a r ja 1571 je cesar po­ trd il, d a se bodo H eningovci v rn ili v S u sje d g ra d — po po­ godbi z gospo U ršulo — že do 23. ju n ija v istem letu . Za z a v a ro v a n je dogovora je d ep o n iral Š te fa n G reg o rijan ec 1. f e b r u a r ja p ri k o m o ri 8.000 fo rintov .43 O n o v e m b rsk i listin i so b ili obveščeni tu d i T a h ije v zn a­ nec B a th o ri in oba b ana, ta k o d a sp re m e m b a pač tu d i T a ­ h iju n i o stala nezn an a. T oda T a h ija k lju b te m u n i bilo la h k o o d stra n iti s položaja ed in ega in n e n ad zo ro v an eg a go­ 45 I. Bojničič, VZA 11, 1909, str. 6—8; J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 63; AV 7-8, str. 297—8, AV 11-12, str. 466; AV 13, str. 497, 503, 504.

s p o d a rja obeh gospostev, z lasti k e r j e p ri iz v a ja n ju n a č rta n a sto p ila z a m u d a p r i o grski k ra lje v s k i kom ori. N a ju g o d n e j­ ša p o t za u re sn ič e n je pogodbe s H eningovci se je zdela o b n o v itev k o m o rsk e u p ra v e n a polovici gospostev, u re d i­ te v sp orn ih v p ra ša n j s T a h ije m in n a to v rn ite v te polovice H eningovcem . T o d a k o m o ra je 2. a p rila poslala šele svoje »m nenje« c e sa rju »o povračilu« gospostev in šele 16. ap rila T a h iju sporočilo, d a bo ob ko n cu zak u p n eg a le ta (23. VI.) m o ra l po k ra lje v e m u k a z u v r n iti k o m o ri polovico zagorskih gospostev, m e d te m ko b i m o ra l b iti obveščen o te m n a j­ k a sn e je do 23. m a rc a (tri m esece p re d iztekom leta). P a tu d i zdaj se jim še n i m udilo; šele ko je T ah i (3. VII.) p la ­ čal zaku p n in o za p re te k lo zak u p n o leto, sta b ila av g u sta odposlana k o m isa rja (F ra n N a g h a w a th y in Ja k o b W izkhelethy) n a S u sjed g rad , d a b i p rev zela kom orsko polovico gospostev in sporočila to sp rem em b o s p osebnim k ra lje v im pism om tu d i podložnikom .46 T a h i p a se je k o m isa rje m u p rl. V svojih d v e h p ro šn ja h c e sa rju j e še e n k r a t nam ig o v al n a m ožnost, da b i v zam en o za dohodke, ki so m u šli k ot po­ v e ljn ik u v K aniži, d ru g o polovico gospostev k u p il k o t ded­ no posest; skliceval se je n a to, d a je pogodba iz le ta 1569 p re d v id e v a la tr ile tn i zak up , t e r trd il, d a n e b i m ogel v n o ­ v ič p re n a ša ti sra m o te n ja , k a k ršn o je d oživljal ob sk u p ­ n e m g o sp o d a rje n ju od G rd ak a. O benem se je ostro postavil po ro b u zoper v rn ite v H en in g o ve (cum a d v e rsa riis a u te m nulla v i a . . . in tro m ite n d i vel m anendi) in z a h te v a l zoper n je še v ed n o pravdo, p re d k o m isa rje m a p a jim je celo od­ re k e l pravico do te h sv o jih » k u p ljen ih gospostev« (nam p a rtim non f u e r u n t ex eis n o n n u lli in possessione, alii a u ­ te m soli e fu g e ru n t et possessionem re lin q u e ru n t, m ed tem ko je b il sam in p acifica possessione c o n tra illos, q ui su n t in iu re m ecum e t erg a c o n tra illos).463 P r o ti k o m isa rje m a se je seved a skliceval p re d v se m n a z a m u je n i rok, k e r je bil opozorjen n a v la d a rje v o zah tev o le »dva m eseca« p re d k o n ­ cem za k u p n e g a leta. M ed podložniki n a g osp o d arstv u je očitno že vrelo, k a jti z a ra d i T ah ije v e g a n a sp ro to v a n ja sta se k o m isa rja b a la razg lasiti v la d a rje v o pismo, češ da »bi 4« J. A d a m č e k , AV 13, str. 498, 499, 506; AV 7-8, str. 282—3, rok vrnitve str. 298. 46a J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 281-2, 283.

m ogla sp od b u diti k a k m očan n em ir, iz k a te re g a bi m oglo p r iti tu d i do k a k e g a p re liv a n ja krv i« .47 Po n e u sp e h u p rv e k om isije je M ak sim ilijan II. sam v n ov ič z a h te v a l od T a h ija p r e tr g a n je za k u p n e g a ra z m e rja (21. IX . 1571) in o k to b ra je n o v a k o m isija (Ju rij H o szu to th y in F r a n N a g h aw ath y ) re s p re v z e la »kom orsko« polovico go­ spostev; n a S u sje d g ra d u je bil p o sta v lje n k o t u p ra v ite lj n e k d a n ji G rd a k o v rač u n o v o d ja in p ač n a jb o ljši p oznavalec ra z m e r pod T a h ije m M ihael lite r a t H erlenovic, v Stubici p a Iv a n B akšaj. T a h iju sta k o m isa rja izplačala p reo stali v la d a rje v dolg za p o v eljstv o v K aniži (888 forintov) iz p r ­ v ih 1000 forintov, ki so jih v ta n a m e n v p lačali H en in ­ govci.48 T a h i je sicer sk u ša l v rn ite v H eningovcev p re p re č iti tu ­ d i s pom očjo h rv a šk o -sla v o n sk e g a sabora, ki p a je 30. okto­ b r a 1571 sp re je l le zelo p re v id n o navodilo svojim zasto p ­ n ik o m v o grsk em d rž a v n e m sab oru , naj »v vsem, k a r ni v n a s p ro tju s p ra v ič n o stjo in d o v o ljen jem in svoboščinam i k ra lje v in e in dom ovine glede gospoda F r a n a T a h ija p ro ti H eningovi vdovi in n je n im ,. . . njegovo veličanstvo blago­ v o li odločiti, d a bo m ed n jim i odločila pravica«. O grski d rž a v n i zbor (fe b ru a r-m a re c 1572; zap isn ik 15. III. 1572) p a je v sv ojem sk lep u z ab risal en o stran sk o z av zem anje za T a h ija : n aj bi »cesarsko veličan stv o n ašlo k a k d o b e r in p ra ­ v ičen način, d a n e b i ra se l n a p re j p la m e n so v ra štv a m ed gospodom T a h ije m in s iro ta m i p o k o jn eg a A n d re ja H en in ga, z a ra d i k a te re g a je polovica o nega g ra d u in k a ste la te r tega, k a r sp a d a k n jim a , v ro k a h njeg ov eg a v eličanstva; in zgodi n a j se to, k a r z a h te v a ta p ra v o in pravica«. N ova k o m o rsk a u p r a v a je n a šla h ite r stik s podložniki. P o n ov il se je — po v sem videzu v še ostrejši obliki — položaj izza G rd a k o v e u p rav e. V vsem času n o v e H erlenovičeve u p r a v e p o tr d itv i k o m isa rje v a v g u sta 1572 k o m o ra n i do­ b ila od obeh gospostev n ik a k ih dohodkov, to rej je bilo sta ­ lišče n je n ih u p ra v n ik o v n a sp ro ti T a h iju še težje k a k o r v dobi p rv e ko m o rsk e u p ra v e . H erlenovic in B ak šaj sta se p ro ti n a siln e m u gospodu vnovič p ovezala s podložniki in 47 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 284—5. 48 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 285; AV 11-12, str. 466; AV 13, str. 499, 504.

zlasti p rv i je z o p o z a rja n je m n a »podložniške pritožbe« že od ja n u a r ja 1572 sk ušal lo m iti njegovo o v ira n je svojega d ela in p ra v ic k om ore.49 N a sp ro tje že od u v e d b e n o v e u p r a ­ v e k m eto m n i m oglo o stati p r ik r ito in je m oglo le z ao striti položaj n a obeh gospostvih. R es je p rišlo že p re d koncem le ta 1571 do resn ičn eg a od p o ra T ah ijev im zah tevam . O bo­ žiču so n a m re č stu b išk i k m e tje n a p a d li dv a T a h ije v a u r a d ­ n ik a — M ihaela H o rv a ta in p o d o sk rb n ik a N ik o la ja S tan k a — p ri p o b ira n ju k ra lje v s k e »dike« te r p rv e g a ubili, d ru g e ­ g a p a ra n ili; H o rv ato v o tru p lo je ležalo zunaj vsaj p o ld ru gi d a n in j e bilo p o k op an o šele tr e tje g a d n e — tu d i to kaže n a slabosti T ah ije v e g a o b v lad o v an ja gospostva spričo k m eč­ k eg a odpora. N e k a te ri so trd ili, d a so se k m e tje s tem o b rn ili že p ro ti k r a lju in n e le p ro ti T ah iju . T oda že širše okoliščine (n a sp ro tje m ed ko m o rsk im i o sk rb n ik i in T a h i­ jem ) se u p ira jo ta k š n i razlagi. P odložniki so bili poleg teg a že ob p re isk a v i le ta 1567 opozorjeni, d a p o b ira T a h i »dav­ ke« n av a d n o le za svoj raču n . N a Š ta te n b e rg u si j e p r i­ d rž a l v kom aj p e tn a js tih le tih sko raj 7000 g oldinarjev , ki jih je p o b ra l od k m e to v v obliki iz re d n ih davkov, torej p rib liž n o polovico davkov, k o lik o r jih je bilo v te h letih ra z p isa n ih za šta te n b e ršk o gospostvo. T ako je od p o r p ro ti d a ja tv a m vnovič p re ra šč a l že v k ra je v n i k m ečki upor, tu d i to k r a t z izhodiščem n a stu b išk e m d e lu gospostev. Vse do poznega p o le tja s ta se odslej tesno p re p le ta la n a s p ro tje m ed o bem a g o sp o d arjem a n a obeh g ra šč in a h te r ra s t u p o rn išk e o rg anizacije n a obeh gospostvih, s širšim i cilji k a k o r p re d p e tim i le ti (1567), a še v ed n o s cilji, ki so se o m ejevali n a T a h ije v o gospostvo: podložniki so se že­ leli osvoboditi T a h ija in do b iti d ru g e g a g raščak a, še n a j­ r a je p a o stati pod »cesarjem « k o t »gospodom«. Izjem ni položaj, v k a te re m so se k o m o rski o sk rb n ik i z a ra d i T ah ija povezovali s km eti, jim j e p ač u s tv a rja lo v a rljiv o sliko o položaju n a ko m o rsk ih z em ljišk ih gospostvih. Ž e okrog Ju rje v e g a (24. ap rila) 1572 so p odložniki na o beh gospostvih u sta n o v ili sv oje u p o rn išk o »bratstvo«. T ak o so h rv a š k i k m e tje im en o v ali svojo »uporniško zve­ zo«. V saj dve sporočili v v irih s ta v te m pogledu povsem

ja sn i: sporočilo, da je p risilil Š terc trž a n e v P o d sred i »pri­ seči v n jih o v o b ra ts tv o in u p o rn išk o zvezo«, te r drugo, da je »Ivan G ladki, n aj v išji g ra js k i g ro f n a S usjedu, z Ilijo u s ta n o v il bratstvo « . Č lani zveze so postali »bratje« (upor­ nikov), zavezani s prisego, n a k a te ro so se u je tn ik i sk li­ cevali, ko so jih sp rašev ali, k a k o da u p o rn ik o v niso za­ p u stili. Im e je b re z dvom a izraz u p o ra p ro ti d ru ž b e n i ne­ enakosti, p ovzet po k ršč a n sk e m izrazju ; v e č k ra t je bilo u p o ra b lje n o pol s to le tja poprej v n e m šk i k m ečk i v o jsk i (christen lich e V e re in ig u n g u n d B ru d e rsc h a ft — S c h w a rz ­ w a ld p re d 8. V. 1525; cristliche b r u d e r — M ühlhausen, sep­ te m b ra 1524; c h ristlich e b ru d e rs c h a ft — v ojaški re d f r a n ­ k o v sk ih km etov, 24.— 27. IV. 1525).50 V e n d a r g re p red aleč B rom lej ev sklep, p o d p rt le s tem im enom km ečke u p o r­ n išk e zveze, d a so razglasili u p o rn ik i »v času u p o ra n a ­ čelo ,b r a ts tv a ’ k o t p ra v ilo d ru ž b e n ih razm erij« . Č ep rav je b ilo težišče o rg an izacije tu d i sedaj pač v S tubici — le ta k o si je m ogoče ra z la g a ti dejstvo, da so bili p ri širo k em u p o ru v si tr ij e člani v rh o v n e g a vo d stv a u p o rn ik o v iz stu b išk ega d e la T a h ije v ih zagorskih gospostev (J. A dam ček) — kaže sam p o te k u p o rn išk e g a n a sto p a n ja , da je o rg anizacija vsaj od a p rila z ajem ala tu d i su sje d g ra d sk o gospostvo, vsaj ju ­ n ija p a so segale u p o rn išk e vezi že tu d i n a šta te n b e ršk o gospostvo. Od p o m lad i n a p re j so u p o rn ik i začeli g o sp o dariti n a g o spostvih po svoje. N adzo rov ali so dohode do S u sje d ­ g ra d a , n a to p a u p o ra b ili T ahijevo odsotnost m ed ogrskim d rž a v n im zborom v B ra tis la v i in zavzeli t e r oplenili n jeg o ­ vo p rista v o v B rdovcu, k je r so n a šli tu d i n e k a j orožja. P r e d koncem m a ja so n a p a d li tu d i grad, p a se jim ga ni posrečilo zavzeti; to d a g ra js k i so b ili obk o ljen i z vasm i, k i so b ile v ro k a h u p o rniko v . G raščin sk a oblast n a d go­ spostvom je doživela zlom, k i je b il te m večji, k e r u p o r­ n ik i niso o stali povsem osam ljeni. S pom očjo Iv a n a B a­ biča, žu p n ik a v B rdovcu, v čigar župnišču se je sh ajalo v o dstvo u p o rn išk e g a »bratstva«, so sestav ili pritožbo zoper T a h ija in p ro šn jo za d ru g e g a zem ljiškega gospoda, k i jo 50 K . K a c z e r o w s k y , Flugschriften des Bauernkrieges, 1970, str. 15, 39, 63, 67.

je okrog J u r j e vega odneslo n a D u n aj posebno km ečko od­ poslanstvo; m ed odposlanci je b il iz v sak eg a v ašk eg a so­ dišča (sučije) po eden, v se k a k o r tu d i poznejša u p o rn išk a v o d ite lja Iv a n S v ra č iz P u šče in M a tija F istrič iz T rste n ik a (v b rd o v sk em sodišču), Ob se s ta v lja n ju k m ečk ih za h te v so se po G rego ričev em poznejšem p rič e v a n ju k azala n e k a n a ­ s p ro tja m ed z ah tev o u p o rn ik o v v B rdovcu, ki so »izjavili, d a nočejo o sta ti pod T ah ijem , m a rv e č se hočejo sam i osvo­ b o d iti (odkupiti?) in pod v reči N jegovem u C esarskem u V e­ ličanstvu«, te r »nekim k m e to m iz Stubice«, k i jih je p ri te m »oviral«.51 T a h ije v i so z la h k a opazili tu d i d rugačno ra z m e rje podložnikov do sebe in do p re d sta v n ik o v ko­ m ore. M edtem ko so si podložniki p o v ra č a li škodo, ki jim jo je dotlej n a p ra v il T ahi, z zaplem bo v in a in živine n a p ris ta v i pod Su sjed g rad o m , s prevzem om b ro d a čez Savo v svoje ro k e in p o b ira n je m m itn in sk ih d a ja te v ob sejm u v B rdovcu, m ed tem ko so m lin n a S avi podrli, so m a ja še vedno hodili n a tlak o n a k o m orsk a zem ljišča. T a h ije v k a ste la n Zem pčej je p re p re č il z a ra d i teg a ko m o rskim lju d e m izhod iz g rad u , posebej H erlenoviča pa je im el od okrog 20. m a ja n a p re j m e n d a k a r za svojega u je tn ik a t e r m u ta k o p re p re č il z b ira n je d e n a rja za kom oro s p ro d a jo žita in vina; p reg led o v al je tu d i vso njego v o pošto. Še v id n ejša so p o sta ja la n a s p ro tja m ed go sp o darji n a g ra d u z m ašče­ v a n je m n a d podložniki, k i so o stali ko m o rsk em u o sk rb n ik u poslušni; 24. m a ja so T a h ije v i h lap ci pod v o dstvo m Iv a n a G lad k eg a n a p a d li k m e te v Susjedu, s s tre lja n je m pa pre­ g n ali tla č a n e od dela v k o m o rin em v in o grad u . S s tr e lja ­ n je m so razb ili tu d i b ro d pod S u sjed g rad o m in si hoteli zagotoviti podložniško poslu šn o st tu d i s tern, d a so že p red časom za p rli v g ra d u sodnike š tirih v a šk ih sodišč (Brdovec, S tenjevec, P od g o rje, Zaprešič). Z načilno je, da je ko­ m o rsk a u p ra v a vložila tožbo ta k o z arad i sv o jih te ž a v k a k o r z a ra d i k m ečk eg a stisk a n ja po T a h ije v ih lju d e h (24. m aja 1572).52 Č ep rav je zag reb šk i škof b a n J u r ij D raškovič že sred i m a ja zahteval, n aj se podložniki pom irijo, ni im el p r i te m n ik a k e g a uspeha. 51 Rački, str. 290; J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 80 sl. 52 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 287-289; o Draškovicevem pr­ vem ukazu, str. 290.

N a h rv a šk o -sla v o n sk e m saboru, k i je k ončal delo 2. ju n ija 1572, so sodili z b ra n i fevdalci, da m o re plem stvo za­ d u šiti u p o r le s pom očjo n a je m n išk e vojske, p osta v lje n e p o d p o v eljstv o m V ida H alleck a in H e rb e rta T u rja š k e g a v o b m e jn ih p o sto ja n k a h p ro ti T urkom . P o v e ljn ik a p a sta od­ govorila, d a n e g re sta v boj b re z cesa rje v e g a dovoljenja. T ak o je sab o r ugotovil, »da u p o ra su sje d g ra d sk ih in s tu b išk ih k m eto v n i m ogoče u k ro titi brez izrecnega u k aza cesarsk eg a veličanstva« t e r je poslal k c e sa rju Sim ona K eglevica in Iv a n a B erczeja. P r i c e sa rju n aj bi dosegla ukaz o b m ejn i vojski, naj prisk o či n a pomoč plem stv u . V zrok za to p re v id n o st p re jk o n e n i b il le s tr a h p re d km eti, k i so p re d sed m im i le ti sodelovali p r i zm agi n a d b an sk o vojsko, m a rv e č tu d i dejstvo, da se k m e tje T a h ije v e m u so lastn ik u — k o m o ri ozirom a k r a lju — p ač niso u p ira li te r da so se stališča do u p o rn ik o v očitno razlikovala. T a h ije v sin G abriel, n ezadovoljen z o dlaganjem , je po sk u sil 7. ju n ija z ju g a (iz okoliša S tu p n ik a in N ovakov n a desn em b re g u Save) p re s e n e titi u p o rnike, o d p re ti pot do g r a d u in o k re p iti ta h ije v sk o posadko v njem . P re se n e ­ čenje p a n i uspelo, m a rv e č so u p o rn ik i v rg li n a p a d a lc e n a ­ zaj v Savo, ta k o da so oplenili le k m e te v obeh sodiščih n a desnem b re g u reke. T u d i to kaže slab o st g raščin e v o b v la d o v a n ju svoje n ep o sre d n e okolice. J u n ija p a se je u p o r n e n a d o m a začel širiti in n a p o ­ v e d o v a ti n o ve razsežnosti. K onec m a ja se j e zdela T ah ijev a o b last n a Š ta te n b e rg u še v a rn a . V p rv i tr e tjin i ju n ija pa so š ta te n b e ršk i podložniki p re šli k isti obliki sam opom oči k o t podložniki n a obeh T a h ije v ih zag o rsk ih gospostvih. »Eden izm ed T a h ije v ih n a sp ro tn ik o v« — tako so povedali š ta te n b e rš k i podložniki p ozneje sam i — » k aterem u so zoper poštenost, p ra v o in p ra v ic o u g ra b ili v se njegovo prem ože­ n je in vsa zem ljišča, jim je, k e r so bili s k r a jn je n eprev id ni, n e n a d o m a izvil grad«. To je b il A nton, Š tefan o v sin, iz Po ljčan . O zvezi m ed u p o ri n a T a h ije v ih gospostvih je te m m an j m ogoče dvom iti, k e r je v te m času n a vseh z n a ­ čilen e n a k om ejen u p o rn išk i cilj: o d stra n ite v osovraženega z em ljišk eg a gospoda. P r a v u sp e h u p o rn ih k m eto v n a Š ta ­ te n b e rg u p a kaže, k a k o j e m ogel p r e h ite r usp eh o m rtv iti n a d a ljn ji vzpon p u n ta rs k ih k onceptov in o m ejiti u p o r le v

njeg o v e p rv o tn e lo k a ln e okvire. Š ta te n b e ršk i podložniki so želeli b iti p o d re je n i deželnem u knezu k o t svo jem u zem lji­ šk em u gospodu in so z a ra d i te g a ra v n a li veliko obzirneje k a k o r v slov en sk em k m ečk em uporu. G ra d so si sicer do­ d o b ra ogledali, to d a celo p re m ič n in e in v g ra jsk ih sk rin ja h s h ra je n o b lago so p u stili n ed o tak n jen o , še m an j p a je trp e ­ la g ra js k a stav b a. K m ečko poslanstvo do deželnega kneza K a rla je prosilo za novega u p ra v ite lja . Takoj n a to je p ri­ šel vicedom iz C elja, popisal g rajsk o pre m o ž e n je in ga z a p rl v tr e h zaklad nicah , n a to p a p re p u stil g ra d v u p rav o L ov rencu P ro k k n u s posadko desetih mož. P r i začasni deželnoknežji u p ra v i je ostalo še v rsto le t (do 1579), če­ p ra v le ta 1572 tu d i P ro k k n u ni uspelo p o b ra ti od km etov u rb a ria ln ih d a ja te v .53 P r a v ta k o so k m e tje 21. ju n ija uspešno naskočili kastel v D o ln ji S tu b ici in g a osvojili. Iz g ra d u so p re g n a li le T a h ije v e o tro k e (sina Š te fa n a in tr i hčere) in služabnike, n e p a u p ra v n ik a k ra lje v s k e k o m o re B a k ša ja in njegovih lju d i. T ahi je (v p rito ž b i 6. VIII.) n a ra v n o s t trd il, da je k m eto m p ri o sv a ja n ju S tub ice p o m agal k ra lje v s k i k a ste la n B ak šaj, da p a se je vse sk u paj n a o beh gospostvih godilo vsaj » v e č in o m a . . . po n a s v e tu in z d o v o ljen jem M ihaela lite r a ta H erlenoviča, k ra lje v sk e g a u p ra v ite lja n a S u sjed ­ gradu«. Zveza u p ra v ite lje v s podložniki je gotovo tra ja la tu d i še v te m času, zlasti k e r so T a h ije v i lju d je p restrezali H erlenovičevo pošto in jo preg led o v ali. K ra tk o p re d n a p a ­ dom n a S tubico je 13. ju n ija Iv a n Sim onovič, H erlenovičev z a u p n ik iz Sten jevca, vložil p ri k a p itlju v Z a g re b u novo tožbo p ro ti T a h iju ta k o v im e n u k o m o rsk eg a u p ra v ite lja k o t tu d i »skupnosti v se h podložnikov, ki sp a d a jo h g rad u S u sje d g ra d in k a ste lu D o ln ja Stubica« z a ra d i n a p a d a G a­ b rie la T a h ija 7. ju n ija , s k a te rim da je T a h i p re k rš il »opo­ zorilo« J u r ij a D raškovica, k i je n alag alo T ah iju , n aj »na n o b en n ačin n e v z n e m irja in o vira km etov, p rip ad ajo čih im e n o v a n e m u g ra d u in kastelu, in jih p o d p ira poleg tega u k a z sam ega gospoda ce sa rja in n ašeg a k ra lja « . V km eč­ kem im en u je p rito ž b a še posebej zag o tav ljala, da se niso u p rli z a ra d i h u js k a n ja n e k ih oseb te g a k ra lje s tv a Slavo­

n ije ( = H eningovcev), k o t d a je tr d il T a h i n a zad n jem sa­ b o ru (2. VI.), m a rv e č z a ra d i T ah ije v e g a r a v n a n ja z n jih o ­ v im i žen am i te r z a ra d i n je g o v ih kriv ic in tir a n s tv a p ro ti n jim sam im .54 Takoj po osvo jitv i S tu b ice je b a n vnovič z a h te v a l od s u sje d g ra d sk ih in stu b išk ih podložnikov po­ slušn o st c esarjev im in svojim ukazom , po vsem videzu tudi zdaj b re z u sp eh a.55 S k o raj h k r a ti z n a p a d o m n a Stubico je prišlo ob le tn e m se jm u v L ašk em (24. VI.?) do u p ora, k i je p rv ič p re b il lo­ k a ln e m eje. K m e tje in k r a m a r ji so se u p rli p la č e v a n ju nove n a k la d e in so pod v o d stv o m k ra n js k ih km etov, b ra to v Rebol (Reywoll) n a p a d li u ra d n ik e , ki so d a v e k pobirali, d a so jim kom aj ušli. O n a p a d u je poročal v G radec p re je m n ik daca n a m orsko sol in v in o (oboje j e bilo p om em ben p re d ­ m e t km ečk eg a trg o v an ja!) n a V ran sk em , B laž Č ad in g er (Tschadinger), k i je m o ra l k ra n jsk e m u deželnem u g la v a rju in vicedom u d a ti še n a ta n č n e jš e p o d a tk e o obeh v o d ite ljih u p o ra, da bi ju m ogli p rije ti. U por se je to k r a t p rv ič o b rn il le p ro ti o v ira m k m ečk eg a trg o v a n ja , to rej v sm er, k i je b ila za široko v sta jo h rv a šk ih in slovenskih k m eto v le ta 1573 ta k o p o m em b n a in značilna. N a p rv i pogled dogodki v L ašk em ju n ija 1572 niso p r a v nič zvezani z u p ira n je m n a T a h ije v ih tr e h gospostvih v istem času. T oda dejstvo, d a je sp a d a l n a p a d n a v ra n sk e g a m itn ič a rja Č ad in g er j a v G reg o ričev v o jašk i n a č rt, še p re d e n je ja n u a r ja p resto p il Sotlo, o d k riv a tesno po vezano st vseh š tirih središč u p ira n ja v ju n iju in je obenem tu d i p rv i n e p o sre d n i dokaz o sm eri, k i je z u v e lja v lja n je m p r a v b o ja za svobodo trg o v a n ja p re ­ u s m e rja la u p o r iz k ra je v n e g a u p ir a n ja n a n ek aj gospostvih zoper enega g ra šč a k a v široko v sta jo zb istveno širšim i cilji.56 S p r a v te m i zvezam i je n a jb rž e prišlo f e b r u a r ja do p u n ta rs k e g a v z tra jn e g a isk a n ja ž u p n ik a K o k lja iz L oke p ri Z id an em m ostu, p r a v ta k o v b ližn ji okolici L ašk eg a.57 T akoj po osvojitvi S tu b ice je šlo 24. ju n ija k v la d a rju že d ru g o p oslanstvo p u n ta rs k e o rg an izacije n a zagorskih T a h ije v ih gospostvih. G otovo s ta poročala o T a h ije v e m r a v ­ 54 55 56 57

J. A d a m č e k , AV 7-8, J. A d a m č e k , AV 7-8,

str. 289—90. str. 290—1.

Situla 13, str. 143. Rački, str. 256; I. Filipovič, Kaj II/2, str. 37.

n a n ju s podložniki, o n jeg o vem ra z m e rju do p ra v ic kom ore t e r o k m e č k ih z a h te v a h tu d i oba k o m orsk a p re d sta v n ik a n a T a h ije v ih gospostvih. C esarjev n asto p je b il n a m re č za fev d alce v se k a k o r n e p rič a k o v a n in neugoden, ta k o da je težko v e rje ti, d a b i g a povzročila le p o sla n stv a u p o rn ih km etov. O u p o rn išk ih zvezah z ljudm i, ki so bili p o d re­ je n i k ra lje v s k i kom ori, p rič a tu d i n jih o v stik z v rh o v n im trid e s e tn ič a rje m K rišto fo m W in k le rje m iz Nedelišča, ki je im el tu d i m alo gospostvo R akovec n a desnem b re g u Sotle, le d o b ra d v a k ilo m e tra oddaljeno od te d a n je g a bivališča Ilije G reg o riča v »Z enthgorycza« ( = Št. G orica = M a rija G orica v sodišču Brdovec). C esar n i o d o b ril n asiln eg a z a tr tja up o ra. N e p rije tn i in že n e v a rn i položaj je sk ušal re šiti z u re sn ič e n je m pogodbe z gospo U ršulo, k a r bi se bilo m oralo zgoditi že p re d več k o t leto m dni. P rv ič je im en o val kom isijo za »vpeljavo U ršu le H en n y n g h v g ra d S u sje d g ra d in k a ste l Stubico« sicer že 18. ja n u a r ja (naslovnega šk o fa k n in sk e g a Š te fa n a F e y e rkovica, L u k o S ek e lija in p re d sta v n ik a zagrebškega k ap itlja), to d a pozneje so b ili z a m e n ja n i vsi člani razen F ey erk o v ica — poleg n je g a so jo končno se sta v lja li p re d ­ s ta v n ik k om o re F r a n N a g a w a th y , banovec in v e lik i župan zag rebšk e ž u p a n ije Iv a n Forčič od B u tin e vasi t e r h rv a šk o slav o n ski p ro to n o ta r E m e rih P ethö, zem ljišk i gospod v Beli v v a ra ž d in sk i žu pan iji. O ba p re d sta v n ik a h rv a š k e g a p lem ­ stv a s ta b ila v kom isiji, k e r je m o ral b iti po o g rsk em p ra v u v kom isiji za u re d ite v sp o ra m ed dom ačim i plem iči in za izvedbo p re isk a v e p ro ti k a te re m u izm ed n jih tu d i plem ič z dedno posestjo v ko m itatih , k je r se je p ra v n i sp o r u re ja l ( v te m p rim e ru to re j iz zag reb šk e in v a ra ž d in sk e županije), n e p a k o t p re d s ta v n ik sabora, češ d a se je »ves spo r T a h ija z njeg o vim i k m e ti re še v a l v so d elo v an ju s saborom «, kot tr d i A d am ček (leta 1569 n a m re č ta k š n a se sta v a kom isije n i b ila p o tre b n a , k e r je šlo le za p o d elitev k om o rsk e posesti T a h iju brez o b ra v n a v a n ja p ra v n e g a sp o ra bodisi m ed p le­ m iči bodisi m ed T a h ije m in njego v im i podložniki, zato je A dam čkovo sk lic e v a n je n a to razliko v sestav i kom isije n e u tem elj eno) ,58

58 J. A d a m č e k , AV 13, str. 540; Radovi FF 6, str. 83; Grdakovo opozorilo glede sestava komisije AV 7-8, str. 229.

K onec ju n ija je cesar u k a z a l kom isiji, n aj s H eningovci » rav n ajo po pogodbi« (30. VI.), obenem p a ji je bilo n a lo ­ ženo tu d i »pom iriti k m ečk e n e m ire in jih p reisk ati« . Ko je p rišla v d ru g i polovici ju lija 1572 n a H rvaško, je T ahi že 27. ju lija p ro te s tira l p ro ti škodi, k i b i jo m ogel trp e ti sam ali n jeg o v i dediči z a ra d i v p e lja v e gospe U ršu le in n je ­ n ih h č e ra v S u sjed g rad ; b il jih je p rip ra v lje n po cesarje­ v e m u k a z u s p u stiti v g rad , »toda tako, d a s a m . . . s svojim i dediči n e bo izklju čen iz svo jih g ra d o v in n jih o v ih pose­ stev«.59 Ob d e lu k o m isije se je n a m re č pok azala vsa resnost p ro tita h ije v sk e g a g ib a n ja podložnikov, ki so ob p re isk a v i p re d kom isijo vnovič ponovili svoje pritožbe. P re d ko m i­ sijo so p rip e lja li celo dek leta, k i jih je T a h i zlorabil, te r se p rito žili z a ra d i n jeg o v eg a siceršn jeg a r a v n a n ja (npr. za­ ra d i nove d a ja tv e v vinu, ki ga je m o ra l d a ja ti v sa k k m e t po 22 bokalov, tj. b lizu 40 litro v več k o t prej). V z tra ja li so p r i svoji zahtevi, da T a h ija nočejo več p riz n a v a ti za sv o jeg a zem ljiškega gospoda, ta k o d a ko m isarji te g a dela svo je n aloge niso m ogli rešiti. D a b i v e n d a rle k o lik o r m o­ goče za v a ro v a li m ir n a obeh gospostvih, se je m o ral T ah i 2. a v g u sta k o m isa rje m zavezati, da sv o jih in h en in g ov sk ih sk u p n ih podložnikov, »bivajočih n a zem lji g ra d u S u sje d ­ g ra d a in k a ste la D olnja S tubica« n e bo »zaradi n jiho v ega u p o ra in n e m ira z n ič im e r n ad leg o v al ali kaznoval«, d o k le r n e bo k o n čan a p reisk av a, k i jo je cesar u k a z a l o p ra v iti po sv o jih k o m isarjih , in n e bo n a to določena za n je » p rim e rn a kazen« po p lem išk ih p ra v ic a h in p r a v u k ra lje stv a ; obenem je bilo s to obveznico naloženo podložnikom , d a »naj v v m esn em času n e zb u ja jo n iti sk riv a j n iti ja v n o n o v ih n e ­ m iro v in n aj d ajejo in izv ršu jejo gospodu F r a n u T a h iju in n jeg o v im otrokom dolžno p oslušnost in o b ičajn e sta re služnosti k o t z em ljišk em u gospodu« (ita tam en, u t e t ipsi coloni m edio te m p o re clan vel a p e rte nouos tu m u ltu s non con citen t e t ipsi dom ino F ran cisco de T h a h ac lib e ris suis d e b ita m o b ed ien tiam et so lita co n su eta se rv itia u ti dom ino t e r r e s tr i p ra e s te n t e t e x h ib en t).59 59 J. A d a m č e k , AV 13, str. 404; AV 7-8, str. 297, 291.

T a p o dlaga je b ila p o tre b n a ko m isarjem , d a b i m ogli iz v ršiti vsaj p rv i del svoje naloge, v p eljav o H eningovcev n a obe gospostvi. P r i te m so n a m re č m o ra li sodelovati z ene s tr a n i p odložniki s podložniško prisego, z d ru g e s tra n i p a tu d i T ahi k o t so lastn ik obeh gospostev. P odložnike sta za h ip p o m irila p re is k a v a in p rih o d no v eg a gospoda, T ahi p a je po besedah svoje obveznice pač lah k o sodil, da g re ta k o ali ta k o le za odložitev k azn i p u n ta rje m , n e za n jih o vo končno o prostitev. Iste g a d n e (6. avgusta), ko se je im ela iz v ršiti v p e lja v a H eningovcev, p a je v obliki »protesta« zoper podložnike in oba k o m o rsk a u p ra v ite lja še e n k ra t n a sto p il p re d zag reb šk im k a p itlje m k o t sam o sto jen gospod o beh zagorskih gospostev z vložitv ijo tožbe p ro ti u p o rn i­ kom n a n jih . V te h d n e h p a je m o ra la k o m isija re šiti še dru g o n e p rije tn o v p ra š a n je s H eningovci: k e r se je n jih o v a v p e lja v a z avlek la p ro ti določbam pogodbe za več k o t leto dni, so H eningovci zahtevali, n aj se n jih o v a globa zniža za »4500 re n sk ih forintov, k a k rš n o vsoto je gospod T ahi za vsako leto p lačev al kom ori k o t z ak u p n in o polovice do­ hodkov« obeh gospostev. K o m isa rji p a so zahtevo odbili z u te m e ljitv ijo , d a od 23. ju n ija 1571 n a p re j »kom ora ni z a ra d i te g a g ra d u in k a ste la d o b ila n ob en e z a k u p n in e in n o b e n ih dohodkov«. H eningovci so m o ra li p la č a ti vso vsoto (9000 forintov, k e r so 1000 fo rin to v plačali že v p re jšn ji jeseni), pač p a so jim k o m isa rji p riz n a li p rav ico do vseh zao stan k ov p ri doh o d kih iz le t 1567 in 1568 te r vse, k a r je bil T a h i dolžan k om o ri v tr e n u tk u izročitve gospostva H eningovcem za z a d n je leto.60 T ak o je b ila 6. a v g u sta »U ršula M e c k n itz e r . . . s h č e ra m i in zeti v p e lja n a v sam grad« (Susjedgrad). P rilo g a k v p ra š a n je m za d ru g o G regoričevo zasliševanje, p o slan a so d niku od d v o rn e g a v o jn eg a sv eta in gotovo se sta v lje n a po la s tn e m G reg o rijan čev em poročilu, p a o p isu je ta dogodek takole: »Gospod Š te fa n G reg ijan ec se je v navzočnosti več gospodov pogodil s T a h ije m F e re n ­ cem, d a položi d e n a r za polovico gospostva S u sjed g rad ; n a to so km etje, k i so jim to sporočili, p riseg li G reg o rijan cu in njeg o v em u sv a k u in v si ob lju b ili pokorščino; k tem u »° V. Klaič, VZA 9, 1909, str. 134—6; J. Adamček, AV 7-8,

str. 298.

г so jim tu d i segli v roko in vse stv a ri so bile po m irjene« .61 Z akti, k i jih je o d k ril A dam ček, se n i ra z ja sn il sam o čas, v k a te re g a sp ad ajo dogodki v tej »prilogi«, m a rv e č se je ra z ja s n ila tu d i zveza te g a p lačila s »polovico« S u sje d g ra d a in s T ah ijem . L e v tej zvezi je ra z u m ljiv a G re g o rijan čev a trd ite v , d a so p lačali » d en ar za polovico gospostva« in n e za globo — H eningovci so plačali po svoji sodbi 4500 fo­ rin to v več, k e r T ah i za z a d n je leto n iti n i plačal z a k u p n in e kom ori, n iti n i omogočil k o m o rsk im o sk rb n ik om doseči n a posestv u n jih o v e dohodke, končno p a je p r a v njeg ov o n a ­ sp ro to v a n je onemogočilo, d a bi se ob določenem ro k u iz­ p o ln ila p ogodba m ed H eningovci in cesarjem in b i H en in ­ govci že celo leto u ž iv a li svojo polovico gospostva. T ako p a je užival gospostvo le T a h i — k o lik o r so m u seveda dopuščali u p o rn i k m etje. B rom lej je — k e r n ovi v iri še n iso bili z n a n i — p o sta v lja l podložniško p risego šele v j a ­ n u a r, to d a tu d i A d a m č e k n i spoznal te zveze in j e n a d sporočilom o te h dogodkih sploh dvom il.62 K e r p a spričo vseg a te g a z n a sto po m H eningovcev še niso b ila re še n a v s a go sp od arsk a v p r a š a n ja (glede z ao stan ko v T ah ije v e g a d o lg o van ja izza časa k o m o rsk e u prave), je do z ačetk a ja ­ n u a r ja 1573 o stal n a S u sje d g ra d u tu d i še H erlenovic.63 P o m irje n je p a je bilo le nav id ezn o — p r a v ta k o za gospode k a k o r za k m e te . H eningovci so se vnovič znašli v položaju, v k a te re g a jih je v rg la B a th o rije v a p ro d a ja polovice obeh gospostev T a h iju in z a ra d i k a te re g a so le ta 1565 tv eg ali n a sile n n a sto p zop er T ah ijev o družino in celo oborožen u p o r zoper b ansk o vojsko. Boj za oblast n a d gospostvom j e b il z a n je p r a v ta k o m alo ko n čan k o t za T a h ija , k i se je po 1569 v a ra l, d a si je vse gospostvo dobil že v tra jn o posest in je 1571 tu d i o d k rito zan ik al p rav ico H eningovcev, d a bi vnovič p rišli n a gospostvo. Še večje p a je bilo b re z dvom a ra z o č a ra n je podložnikov. T e­ žišče n jih o v e razlage, zak aj so šli v širo ki ja n u a rs k i upor, je b ila p r a v b rezu sp ešn o st n jih o v ih p ro šenj in vsega do­ 61 Rački, str. 294; J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 293, 297-8. 62 Ju. B rom lej, str. 217—8; J. A d a m č e k , Seljačka buna, str. 110 (po njegovem bi moglo iti »jedino o otkupu Tahijeve polovine vlastelinstva«, to pa se tedaj gotovo še ni zgodilo!). 03 J. A d a m č e k , AV 13, str. 499.

k a z o v a n ja T a h ije v ih k rivic.64 V se n jih o v e izpovedi p re d d v em a k o m isijam a p ro ti T a h iju so se zdele zdaj docela brezuspešne. Res so p rišli n a gospostvo H eningovci, toda ob Tahiju so bili za n je b re z d vo m a m a n j p o m em b n i k a k o r p re d sta v n ik i k o m o re — z z am en jav o se je s p o sestv a u m a k ­ n ila k ra lje v s k a roka. K ra lje v s k a k o m isija je o b lju b ila p od­ ložnikom le začasno v a rstv o p re d T a h ije v im m aščevanjem , zato p a je n alo žila k m e to m ta k o jšn jo pokorščino te m u g raščak u, ki so se ga b ili trd n o odločeni rešiti. K om isija je s svojim p o sre d o v a n je m gotovo p o d rla m a rs ik a te ri uspeh d o te d a n je g a u p ora. U ršu la se je n a s ta n ila n a Stubici, toda T a h ije v položaj n a S u sje d g ra d u se je gotovo izboljšal, če­ p r a v so bili ob n je m U ršu lin i zeti (zlasti M ihael K onjski) in n jih o v i lju d je. G ospa U ršu la in Š te fa n G rego rijan ec sta sk u ša la s po­ m očjo k m eto v vnovič n a d a lje v a ti svoj boj za oblast n a d T a h ije v o polovico gospostva. P odložniki so po izpovedi Ilije G reg oriča 6. a v g u sta p riseg li G regorij an cu »v tej obliki, da F e re n c u T a h iju n e bodo izkazovali nobene poslušnosti več, m a rv eč bodo sam i sebe osvobodili (odkupili? — ablösen) in se p o d v rg li n jem u , G regorijancu«. G reg orijan ec in U ršu la s ta tu d i poslej n a g o v a rja la km ete, n aj »le m im o v z tra ja jo p r i svoji n am eri, d a p režen ejo T ah ija« ; o b lju b lja la sta jim » v sakovrstno pom oč in zagovor, tu d i potem , ko so oni, k m etje, im eli svoje poslan stv o v B ratislav i« (tj. še v za d n jih m esecih le ta 1572). G reg o rijan ec jim je sk riv aj poslal celo š tir i to la r je za n a k u p sm odnika, to sk riv n o p o d p ira n je podložniškega od p o ra p ro ti T a h iju in stik i z u p o rn ik i p a so očitno tr a ja li p r a v do začetk a širo k e v staje. Še ted aj, ko se je u p o r ra z širil že čez m e je sp o rn ih d v e h gospostev, je n a m re č po sv o jem p oslancu S v ra č u z a h te v a l od G rego­ rič a le to, n aj »ne sega dalje«, n aj se k m e tje »spet vrnejo« in »naj izpeljejo le to, česar so se lo tili zoper T ah ija« .65 G regorij ančevo sporočilo o av g u sto v sk ih dogodkih, o h ra n je n o v p rilo g i k G rego ričevem u zasliševanju, p a v e n ­ d a rle p riča o p relom u, k i ga je povzročilo m ed podložniki razo čaran je, ko so spoznali b rezusp ešn ost d o te d a n je g a b o ja 64 Rački, str. 191 sl., 292, 294—5; Graffensteinerjevo pismo; J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 36—37. 65 Rački, str. 250, 269, 292, 297, 303.

z oper T a h ija in ko jim je v p e lja v a H eningovcev po v olji k o m isije odvzela tu d i u sp e h e d o te d a n je g a up o ra. G regorija n e c je n a m re č tr d il v poročilu o v p e lja v i H eningovcev 6. a v g u sta 1572, d a G regorič n i h o te l v p o trd ilo p risege seči v roko, »m arveč je odšel. I n v tretji noči zatem (in d e r d r itte n N a c h t h ern ach ) j e poslal povsod v (sc. sučiji) B rdovcu h km etom in pozval: k e r se zb irajo c esarg rad sk i k m e tje in hočejo n a p a s ti su sjed ske — z a ra d i te g a k e r so se p o d v rg li te m gospodom , k a r n i bilo sklad n o z njihovo z a k le t vij o in priseg o — n aj se vzdignejo p ro ti n jim (»mit Inen« se m o re p re v e sti »z njim i«, »obenem z njim i« ali » p roti njim «, a v celotni zvezi je sp re je m ljiv tu le z ad n ji smisel!) in naj m u čim p rej pošljejo k n jeg o vi hiši šestdeset s tr a ž a r je v s pu škam i. To se je ta k o zgodilo in j e b il tak o prvi u p o r začet p re d v se m od njega, Ilije«.68 D an es vem o, d a se je to dogajalo v noči m e d 8. in 9. av g u sto m in ne konec ja n u a rja , k o t smo doslej vsi n a p a k p o sta v lja li zbor o k ro g pol sto tin e u p o rn ik o v p r i G reg oričev i hiši.67 G reg o rija n e c je za zb o r sicer zvedel, o n je m m u p a niso po­ v e d a li vsega, k a jti po G reg o ričev ih izpovedih se vidi, da se je z n jim v k ra je v n e m u p o ru začel n o v upor, k i j e bil n a m e rje n tu d i zoper H eningovce. T a zbor je b il obenem izhodišče za p r ip r a v lja n je širok e k m ečk e v staje, k i je iz­ b r u h n ila ja n u a rja . G regorič je n a m re č sam p o sta v lja l svojo končno p ri­ te g n ite v v novo u p o rn išk o organizacijo v zvezo s prihodom »okrog p e td e se t lju d i« z G ubcem , P a sa n c e m in F istričem n a čelu k n je m u ; priseg el jim je, »da noče izkazovati F e ­ re n c u T a h iju n o b en e poslušnosti, m a rv e č se p o d a ti v n ji­ hovo zvezo«. P r a v te d a j so »sklenili, d a hočejo, k a r bodo sk u p a j osvojili, izročiti v se sk u p aj N jeg o vem u C esarskem u V e lič a n stv u in se p r e d a ti n je m u v poslušnost«. K ončno so te d a j iz b ra li » d v a n a jst p o v eljn ik o v (H auptleiit), m ed n jim i n je g a za p rv e g a in n a jv iš je g a p o v e ljn ik a (zum fu m e m “ Rački, str. 294 (trditev, da je Gregorič začetnik upora, bi bila pri drugačnem prevajanju »mit Inen« nerazumljiva!). 67 Najizraziteje pri B ro m le ju ; to sporočilo je podlaga m o ­ j e g a datiranja začetka upora v noč m ed 27. in 28. januarjem, ki je ostalo v veljavi tudi pri A d a m č k u , čeprav ne verjame v opis.

b iste n v n n d ö b riste n H auptm an)«, ob tej prilo žno sti p a je b il n a p ra v lje n tu d i sklep o tre tje m o d po slan stv u k c esarju v zvezi z zah tev o po o d stra n itv i T a h ija iz gospostva (ce­ s a r ja je iskalo v B ratislav i, k je r se je m u d il v d ru g i polo­ vici s e p te m b ra in p rv i polovici o k to b ra m ed zasedan jem o g rsk eg a d rž a v n e g a zbora).68 T u d i T a h i je h itro izrazil svoje nezadovoljstvo s po­ rav n av o , v k a te ro je b re z dv o m a p rivo lil p re d v se m zato, k e r je u p a l ta k o o k re p iti svoj položaj n a grad o v ih , s k a ­ te rim i je izgubil p ra v i stik že p re d n ek aj m eseci. N a h rv a ško-slavo n sk em sa b o ru je v n ed eljo 10. a v g u sta ponovil svojo obtožbo p u n ta r s k ih km etov. Ob navzočnosti k ra lje v ih k o m isa rje v se je u p r l n avodilom te k o m isije g led e o b ra v ­ n a v a n ja podložniškega v p ra š a n ja in obvezi, k i jo je sam prev zel m ed delom kom isije, t e r z a h te v a l zase pravico, da k a z n u je u p orn ik e. Z b ra n o plem stvo g a je v celoti podprlo. S a b o r se je p o sta v il n a stališče, da se u p o rn ik i niso u p rli le T ah iju , m a rv e č tu d i »njegovem u v e lič a n stv u in svobo­ ščinam vsega k ra lje stv a « , saj k lju b n a p o ro m kom isije, da b i u p o r p o m irila, »om enjeni u p o rn i k m e tje nočejo odstopiti od upora«. T u d i že po p rej so jih v sv o jih sk lep ih im enovali p re p ro sto » su sedgradske in stu b išk e u p o rn e km ete«. Zato je sab o r n aro čil svo jim poslancem za ogrski d rž a v n i zbor zahtevo, k i n a j b i jo predložili kralju in zboru, d a »naj om e­ n je n i u p o rn i k m e t j e . . . n e u id ejo zasluženi kazni«. Celo S te fa n G re g o rija n e c je ob tej p riložn o sti p okazal svoj dru g i obraz. V im e n u H eningovcev je zah te v a l le, n aj se »poprej t a posestva razd elijo m ed stran k i« , p o tem p a n aj T ahi » k azn uje le svoj d el p o d lo ž n ik o v . . . za u p o r in zločine, če ga je volja«. T u d i za te m se seveda gotovo sk riv a njegov raču n , saj b i težko kaj d ru g e g a vzdignilo k m e te m očneje zoper T a h ija — po G regorij ančevem (tedaj že n e več po­ vsem v e lja v n e m ra č u n u ) pač v henin g o v sko korist. V se to ra z p ra v lja n je in p rito ž b e p a v e n d a rle jasn o kažejo, da je bilo podložniško v p ra š a n je še v r o k a h k o m isije in d a je k ra lje v i poseg v u re d ite v sp o ra g ra šč a k a s k m e ti n a obeh gospostvih p re p re č il b rez p re jšn je g a k ra lje v e g a dov o ljen ja 68 Rački, str. 290, 292.

bodisi T a h iju bodisi p le m stv u ali b a n u v sak ršn o sam ostojno n a sto p a n je zoper u p orn ik e. K lju b izv ršeni v p e lja v i H eningovcev in o b n o vljen i po­ v ezav i T a h ija s S u sje d g ra d o m k ažejo poročila, d a še vedno v e lja s ta r a dom neva, da podložnikov n a obeh gospostvih n i bilo m ogoče p risiliti k o p ra v lja n ju fev d a ln ih dolžnosti do graščine. Že v p o le tju T a h ije v i z a ra d i u p o ra niso m ogli p o b ira ti d a ja te v , H erlen o v ič p a p ra v ta k o n e z a ra d i tega, k e r so g a T a h ije v i lju d je šest te d n o v zadrževali z no traj g ra jsk e g a obzidja. P a tu d i po 6. a v g u stu kaže, d a s tra n k i n is ta m ogli u v e lja v lja ti g ra šč in sk ih p rav ic: do m ed sebo jn ih sporov je p rih a ja lo le z a ra d i d e litv e plodov g ra js k ih p r i­ d v o rn ih zem ljišč, m e d te m ko je b ila po p rej n a jb o lj sp o rn a p r a v ra z d e lite v p odložniških d a ja te v . K m ečki p u n t je torej n a o beh gospostvih tr a j a l n a p re j, to p o tr ju je ta ta k o T a h i v svoji p rito žb i zoper K o n jsk e g a 31. a v g u sta s trd itv ijo , da » u po rn i k m e tje tu d i zdaj v z tra ja jo v p re te k le m uporu«, k o t tu d i h rv a šk o -sla v o n sk i sabor, ki je še 7. de c e m b ra om e­ n il podložnike obeh gospostev p rep ro sto k o t »oni su sjed g ra d s k i in stu b išk i u p o rn i k m etje« .69 O bnovili p a so se tu d i sp o ri m e d gospodom a. 2 e 31. a v g u sta je T a h ije v zasto p n ik vložil p r i zag reb šk em k a p itlju p rito ž b o zoper zahtevo M ihaela K onjskega, d a b i b ilo tre b a ra z d e liti m ed gospoda v sa p rid v o rn a zem ljišča, te d e n dni k a sn e je (7. septem bra) p a je T a h i p ro te s tira l že p ro ti v pe­ lja v i zetov gospe U ršule, češ d a je bil »na svojo škodo s silo in n a e n k r a t p risilje n p riv o liti v njih o v o vpeljavo«, o b en em p a je »preklical, u m ak n il, razveljav il, re k la m ira l in razg lasil za neveljavno« svojo obveznico glede odložitve k a z n o v a n ja km etov, ki je »bila v p re jš n je m času s k a p itlje v im pečatom izdana« cesarjev im ko m isarjem , češ da »mu p re v e č škoduje« in da » n a sp ro tu je izrecn im p ra v ic a m in svoboščinam p le m stv a o g rsk eg a k ra lje stv a « te r d a jo je m o ra l n a e n k r a t d a ti p risiljen , »ko je b il izgnan s svojih posestev«. Novo pritožbo — z a ra d i za h te v e K o n jsk eg a po ra z d e litv i sa d ja v sa d o v n ja k u pod S u sje d g ra d o m — je 69 J. A d a m č e k , A V 7-8, str. 294; F. Sišič, Acta comit., str. 362; J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 85, neutemeljeno govori o pomirjenju na obeh gospostvih (podobno tudi v knjigi Seljačka buna).

vložil že čez d v a d n i (9. IX.). P r e d koncem le ta je 26. de­ ce m b ra z n a p a d o m n a župnišče v S tenj evcu te r n a n ekaj ta m k a jš n jih k m e to v posegel p r i u v e lja v lja n ju svoje v olje vnovič po n a silju .70 T oda M ak sim ilija n II. je držal ra z p le t km ečkega u p o ra zoper T a h ija oz. plem išk ega m a šč e v a n ja n a d u p o rn ik i še ved n o v svojih rok ah . N a o grskem d rž a v n e m zboru, k i se je začel v d ru g i polovici se p te m b ra , je v p ra š a n je u p o rn i­ kov zoper T a h ija očitno om enil že v svojem govoru. Z bor p a je v svo jih p re d lo g ih z d n e 5. o k to b ra p o d p rl T ah ija, k o lik o r je šlo za km ete, m ed tem ko je vnovič izrazil željo, n a j bi se sp o r s H eningovci čim prej končal: »Razen teg a je njeg o v o cesarsko v eličan stv o m ilostno om enilo, d a so se k m e tje gospoda F r a n a T a h ija , k i sp a d a jo h g ra d u S u sjed ­ g ra d in k a ste lu S tubica, n ed a v n o u p rli, z zvijačo zavzeli kastel, v rg li iz n jeg a o tro k e gospoda T ahija, g ra d p a že n e k a j m esecev ta k o oblegali, d a n ih če n i m ogel n iti p riti v a n j n iti oditi. In k e r je ta s tv a r naj slabši zgled in v n a ­ sp ro tju z d e k re ti in plem išk o svobodo, ponižno p ro sijo sta ­ n ovi in red ov i k ra lje s tv a O grske, n a g n je n i k te m u s prošnjo sv o jih b ra to v članov h rv a šk o -sla v o n sk e g a sa b o ra in sam ega gospoda T ah ija, ponižno prosijo njegovo cesarsko in k r a ­ ljev sk o veličanstvo, naj ne pusti tega km etom brez m ašče­ vanja; n a sp ro tn o n aj m ilo stn o dovoli sam em u gospodu T a ­ h iju , d a sm e k a z n o v a ti z a ra d i te g a svoje k m e te po n jiho v i kriv d i, po o bičaju in p r a v u k r a lje s tv a O grske, potem ko bo p re j o p ra v lje n a sodba po p ra v ic i in razsodbi d o b rih in v p r a v u veščih mož; in milostno naj m u povrne pismeno obveznico, k i jo je dal, d a jih n e bo n iti m alo k azn o v al in k i so jo k o m isa rji p o slali n je g o v e m u v eličanstvu . G lede sp o ra z a ra d i onega g ra d u in k a ste la m e d o m en jen im go­ spodom T a h ije m in gospo vdovo A n d re ja H e n in g a t e r n je ­ n im i zeti p a n aj a li u k a ž e rev izijo celotnega sp o ra (!), ali p a u p o ra b i ta k š e n način, da se n e bo n a p re j k rep ilo m ed n jim i n o tr a n je so v raštv o in pog u b no n e p rija te ljstv o « . C esar je h k r a ti s T a h ije v o obveznico gotovo dobil tu d i (danes žal izgubljeno) poročilo o u g o to v itv a h ko m isarjev , k i so bili okrog 10. se p te m b ra že v B ra tisla v i.71 Z a to je lahko 70 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 295—71. 71 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 297.

ra z u m e ti n jego v precej za d rž a n i odgovor (10. X.) n a p red lo g sabora: »O to žb ah gospoda T a h ija p ro ti n jeg o v im podlož­ n ik o m o b lju b lja njegovo veličanstvo, ki je p re tre slo s tv a r s svojim i ogrskim i svetovalci, d a n e b o sta m a n jk a la pravo in p ravičn o st. T ako bo tu d i skrbelo, da n aj se p o m irijo n a sp ro tja , k i jih im a z vdovo p o k o jn eg a gospoda A n d re ja H eninga.« O dločanje o obeh sp o rih p a je cesar očitno tu d i to k r a t pridržal še sebi in n i v n ič e m e r pop u stil T a h ije v i z a h te v i po svobodnem m a šč e v a n ju n a d podložniki. N e p re ­ trg a n o v e lja v n o st T a h ije v e obveznice p o tr ju je tu d i trd ite v H en ingovcev v prito žb i g led e n a p a d a n a ž u p n ik a in k m ete v S te n je v c u 26. decem bra, da so sto rili to T a h ije v i lju d je »ne g lede n a obveznico, s k a te ro se je im eno v ani gospod F r a n T a h i zavezal zase in za svoje dediče k o m isa rje m n je ­ govega v eličan stv a, p o slan im p re d n e ta k o d a v n im časom v zad ev i g ra d u S u sje d g ra d in k a ste la S t u b ic e . . . , da do n a sle d n je kom isije n jeg o veg a v e lič a n stv a im en o v an ih k m e ­ tov, p rip a d a jo č ih im en o v an im a g ra d u in kastelu , n e bo n iti n a jm a n j m o til n iti oviral«.72 H rv a šk o -sla v o n sk i sabor, k i je zasedal 7. decem bra, se spričo ta k e g a p oložaja v o b ra v n a v a n je sam eg a u p o ra ni spuščal. P a č p a je bil sklep, n aj se p risilijo su sje d g ra d sk i in stu b išk i u p o rn i k m e tje ali k delom p r i u tr je v a n ju T a h ije v e g a ob m ejn eg a k a ste la B o žjak o vine ali p a p r i zav a­ r o v a n ju Ivaniča, v se k a k o r zd ru žen z nam ero, da b i se osla­ b ila m oč up o rn ik o v, ali p a d a b i se sp or m ed g raščak o m in podložniki p re n e se l še v ra z m e rje do k ra lja , ki je z a h te ­ v a l d e la p ri u tr je v a n ju m eje. T oda že p r e d te m sklepo m je poslal M ak sim ilijan II. »v Slavonijo« novo kom isijo, zopet p o d vod stv om Š te fa n a F e y e rk o v ic a (ki p a je m e d se p te m b ro m in koncem n o v em ­ b r a 1572 p o stal v e sp rim sk i škof) z v la d a rje v im »navodilom . . . gled e n a sp ro tij, k i jih im a T a h i s sv o jim i km eti«. U kaz za odhod k o m isije je b il izd an že 4. d ecem bra, tod a k o m i­ sija je odšla »nekaj pozneje, k a k o r je bilo p rim erno « in p riš la n a S u sje d g ra d v se k a k o r šele po 3. ja n u a rju , zdi se, d a šele b lizu sre d e m eseca (le k r a te k čas, p re d e n je bil sk lican h rv a šk o -sla v o n sk i sa b o r za 18. ja n u a r ja 1573). V

cesarjev em n a v o d ilu je bilo k o m isa rje m ukazano, »da m o­ ra jo n a S u sje d g ra d u obravnavati (spor) med Tahijem in km eti le on (tj. v e sp rim sk i škof) in njegovi tovariši«. H en in g ov ci so že p re d p rih o d o m k o m isije očitno p ričak ov ali o b n o vitev — pač lo k a ln e g a — u p o ra zoper T a h ija in si v p rito žb i 3. ja n u a r ja že v n a p re j z a ra d i n je g a u m iv a li roke: izjav ili so, da »niso sam i d a li n o b en eg a povoda za pogubo in d a ga tu d i v bodoče nočejo dati, če b i k a k a (poguba) izšla od sam ih km etov, zdaj razkačenih« zarad i n a p a d a T a h ije v ih v S ten jev cu , ki je p relom il tisto ra z m e rje do podložnikov, k a k ršn o je določila T a h ije v a avg u sto vsk a obveznica, izročena c esarju .73 P r a v v zvezi z delom ko m i­ sije p a j e p rišlo v d ru g i polovici ja n u a r ja do p re o b ra ta , ki je iz k ra je v n e g a u p ir a n ja dokončno sprožil široki plaz km ečke v staje, k a k ršn o je p rip ra v lja lo v odstvo zagorskih u p o rn ik o v vsaj že od se sta n k a v noči od 8. n a 9. avgust 1572. Program vstaje hrvaških in slovenskih km etov leta 1573. — K o lik o r so v p liv a li n a z ačetek širo k eg a u p o ra tudi z delom k om isije zv ezani dogodki, je p rišlo do n jeg a d elno res n en ado m a. O čitno je p re h o d od p ro sto rn o om e­ jenega, že n e k a k o u sta lje n e g a u p ira n ja p ro ti T a h iju do ši­ ro k e km ečk e v staje, k i n i u p o šte v a la n iti d rž a v n ih m eja, p re se n e til ta k o b a n a in ško fa D rašk o v iča in v la d a rje v e k o m isa rje k o t tu d i p lem stv o v v seh p riz a d e tih deželah. Iz­ b r u h v s ta je sre d i zim e je bil re s n e p rič a k o v a n in je za km ečke u p o re p recej ne n a v a d e n , ta k o d a z a h te v a svojo p osebno razlago — saj b i b ili le m esec a li d v a k a sn e je p u n ta r ji n a sv o jih p o hodih p recej m an j o v iran i po v re ­ m e n sk ih razm erah . T oda že u p o rn išk i n a č rti, k i so jih im eli to k r a t že tak o j ob začetk u širo k eg a u pora, dokazujejo, da je m o ra la m isel n a širo k i u p o r m ed k m e ti zo re ti že dalj časa. P r a v to p o trju je tu d i h ite r razv oj u p ora, ki n i m ogel b iti n e p rip ra v lje n . V te m pog led u je b il h rv ašk o -slo v en sk i k m ečk i u p o r v se k a k o r n a jb o lj zrelo g ib a n je m ed vsem i v elik im i k m ečk im i u p o ri v slovenski in h rv a š k i zgodovini, č e p ra v res n i izgubil n e k a te rih po m em b n ih potez s tih ij­ skega g iban ja, izra ž e n ih zlasti v p re v e lik e m z a u p a n ju v

h itr e u sp e h e v okoliših, v k a te r ih u p o rn išk a o rganizacija p re d začetk o m širo ke v s ta je še zdaleč n i bila toliko dozo­ r e la k a k o r v žarišču u p ora, č e p ra v jih je n a jb rž p rv o po­ v ezo v an je z u p o rn ik i doseglo že poprej. Širo k i u p o r h rv a š k ih in slo v ensk ih k m e to v se je začel d v a človeška rod o v a po slovensk em k m ečk em u p o ru le ta 1515. N jegov z ačetek p a ozn aču je p ro g ra m sk a o p red elitev p r a v tis tih koncepcij, k i jih je v u p o rn išk i p ra k s i dosegel slovenski k m ečk i u p o r šele v za d n je m času p re d p u n ta r ­ sk im i porazi. S pričo k o n tin u ite te v ra z v o ju u p o rn išk ih n a ­ črtov, ki sm o jo že spoznali p r i slovenskih k m ečk ih u p o rih od le ta 1473 n a p re j, n e m o rem o m isliti, d a bi bilo to le n a k lju č je . U go to v itev J o sip a A dam čka, o p rta n a obilico n an o vo o d k ritih v iro v o p redzgo d o vini u p o ra n a gospostvih S u sje d g ra d in D o ln ja S tubica, d a je bilo n a s ta ja n je žarišča u p o ra n a te h d v eh gospostvih zvezano z graščin sk im b re ­ m en o m in z n e n a v a d n o tr d im g raščak o v im ra v n a n je m s podložniki,74 k aže še posebej, d a je zvezana id e jn a dozo­ re lo st h rv a šk o -slo v e n sk e g a k m ečkega u p o ra p red v sem z njeg o vo p redzgodovino v p o p re jš n jih slovenskih širokih u p o rih , k a k rš n ih dotlej n a H rv a šk e m še n i bilo. V si sta ­ re jši u p o ri n a H rv a šk e m so bili o m ejen i n a posam ezna gospostva, p a tu d i u p o rn išk o g ib a n je n a su sjed g rad sk o stu b išk e m gospostvu se je do poznega p o le tja 1572 ra z v i­ ja lo v izrazitih m e ja h lo k a ln ih u p o ro v — ki so š ta te n b e rške k m e te po d om ačem u sp e h u celo o drezale od p oznej­ šega g ib a n ja — n a jp re j s p rito žb am i p ro ti b re m e n o m p o­ sam ezn eg a graščaka, n a to v u p o ru zo p er n je g a in z zahtevo, n a j ga za m e n ja jo z d ru g im gospodom. Š iro k a v staja, ki se je p rip r a v lja la od a v g u sta 1572 n a p re j in je iz b ru h n ila k onec ja n u a rja , je im ela toliko d ru g ačen p ro g ra m in zem ­ lje p isn e razsežnosti, d a vsega te g a n i m ogoče iz v a ja ti le iz p o p re jšn je g a o m ejen eg a u p ir a n ja in n jeg o v e u sm e rje n o ­ sti, m a rv e č iz širo k ih p u n ta rs k ih k o re n in n a vsem ozem lju, ki so ga zajele p r ip ra v e n a široki km ečki u p o r in v sta ja sam a. V te m pog led u je posebej zanim iv a zveza u p o ra z u p o ro m v L aškem , k a jti v p ro g ra m u širo k e v sta je je dobil boj za svobodo trg o v in e po seb no m očan pou d arek .

M edtem ko sm o z gospo d arsk im i sp rem em b am i, ki po­ m e n ijo p o g la v itn e k o re n in e širo k e v staje, te r z lo k aln im i u p o ri k ot p re d h o d n ik i ja n u a rs k e g a u p o ra h rv a š k ih in slovenskih k m e to v sezn an jen i po obsežnih in zan esljiv ih v irih, je p ri v irih za p ro g ra m širo k e v sta je položaj bistveno slabši. Z n a n n a m j e le po n e k a te rih sporočilih z n a s p ro tn e s tra n i (v p ism ih m e d fevd alci ali v n jih o v ih poročilih o n a m e n u p u n ta r je v m ed uporom , k a r vse za h te v a zelo p azljiv k ritič e n p re tre s glede obveščenosti piscev in n jih o v e te n denčnosti) ali p a po izpovedih u je tih upornikov, p ri čem er so u je tn ik i gotovo sk ušali čim več svoje »krivde« p rik riti (ali včasih kdo p re v a liti n a koga drugega), m ed tem ko so zasliševalci sk u šali n a jti v izpovedih čimveč in čim težjih obtožb zoper u je te u p o rn ik e. S ev ed a so b ili tu d i d rug ačn i p rim e ri. T ako je T a h i še m a rc a 1573 obtoževal G re g o rija n ca, d a je d al v za d n je m času (nouissime) n a zag o rsk ih go­ sp ostvih p rije ti »delno k a p ita n e , delno u p o rn išk e glavarje« in da je poslal v L ju b lja n o »na to rtu ro « le one, s k a te rim i se m u je zdelo, d a se bo »opravičil p re d Nemci« obtožb, ki so v zvezi z začetk om u p o ra letele n a n j, m edtem ko d ru g e d rži v ječi, »da n e b i m ogli izp o v ed ati tega, k a r vedo o p re te k lih in se d a n jih n em irih« .75 P r a v poseben p rim e r p a je b il v tem pog led u D raškovič, za k a te re g a je mogoče po n je g o v ih la stn ih p ism ih dokazati, d a se je u p ira l zasli­ š e v a n ju u p o rniko v , k i so b ili v n je go v ih ječah, brez po­ seb n ega cesarjev eg a d ovoljenja, obenem p a se je p o tru d il sp ra v iti s sv eta v saj n ek aj n a jv id n e jš ih u p o rn ik o v (Gubca in še n e k a te re ) p rej, p re d e n je m ogel p r iti z D u n a ja od­ govor n a njegovo v p ra ša n je , ali naj se u je tn ik i zaslišijo. P r a v ta k o je v te m pogledu značilno, da v a rh iv u k r a n j­ sk ih d eželn ih sta n o v n i sled u o tem , da bi jim bili kdaj iz Z ag re b a poslali k a k zap isn ik o zaslišev an ju u je tn ik o v , če p ra v so se za n je zanim ali, podobno k o t je n a pom en te h zasliševanj o p ozarjal tu d i š ta je rsk i deželni g la v a r H ans S c h erffen b erg .76 T u d i n a s ta ja n je te h v iro v so to re j zad rže­ v a li različn i filtri in s te m določali p rič e v a n ja , k i so se n am oh ran ila. 75 J. A d a m č e k , AV 10, str. 79. 76 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 34 sl.

S pričo te g a z n a č a ja v iro v n a m je z n a n p ro g ra m u p o r­ n išk e g a » b ratstv a« le po p o sam ezn ih drobcih, izsiljen ih (in pač tu d i popačenih) včasih tu d i s to rtu ro , in jih n i vselej la h k o z d ru ž iti v celoto. P r i tem od celotnega p ro g ra m a u p o rn ik o v b re z dvom a m a rsik a j m a n jk a in so km ečke p ri­ tožbe in o p re d e lite v c iljev v z a p isn ik ih p o d a n e veliko k r a j­ še, k o t b i bile v la s tn ih k m ečk ih p rito ž b a h ali artik lih . P re d n o s t te h v iro v je le v tem , da izh ajajo vsi v b istv u iz iste faze u p o ra — vsi slone n a u p o rn išk e m z n a n ju v času, ko je u p o r p r e ra s te l v odkrito, široko vstajo, k i je ta k o ali ta k o tr a ja la le d v a te d n a in z a ra d i te časovne om e­ je n o sti n e m o re sk riv a ti k a k e g a p o m em b n ejšega splošnega v zp o n a k m e č k ih koncepcij, še posebej n e takšn eg a, k i bi z ajel celotni k m ečki u p o r oz. vse u p o rn išk o »bratstvo«. Jo sip A d am ček sk u ša sicer — d elno po zgledu J u lija n a B rom lej a — v te h izpovedih v e n d a rle ra z lik o v a ti več plasti, v g la v n e m n a tr i načine, k i niso vsi e n ak o vzdržljivi: a) N a jp re j opozarja, da iz h a ja jo n e k a te r e ra z lik e od tod, d a je u p o r zajel različn e k r a je in se kažejo v izpove­ d ih u je tn ik o v tu d i lo k a ln e in n e sam o splošne u p o rn išk e z a h te v e in težn je.77 To opozorilo je uprav ičen o , če p ra v ni novo, k e r že doslej ta k š n ih o sam ljen ih posebnosti n i nihče š te l v p ro g ra m širokega u p o ra, m a rv e č sm o jih p r i analizi tega p ro g ra m a puščali n a v a d n o ob s tra n i ali pa k v ečjem u o p o z a rja li n a n je k o t n a p osebnost k a k e g a okoliša (kot n pr. n a z a h te v o po »stari p rav d i« v obm očju K ršk e g a polja). S ev ed a p a n i m ogoče izločati k o t lokalne p osebnosti tistih specifičnih za h te v v sred išču u p o ra v H rv a šk e m Z agorju, k i so o d ig rale b istveno vlogo p ri ra z v o ju u p o ra in se v v ečin i zasliševanj u je tn ik o v p o n a v lja jo tu d i v p ro g ra m u širo k eg a u p ora. b) S tem smo že p r i d ru g i in bolj sp o rni A dam čkovi hipotezi, d a n a m re č v e lja le k o t zn ačilno st lokalnega u p o ra le ta 1572 n a su sje d g ra d sk e m in sp o d n jestu b išk em gospostvu k o t u p o rn išk i »glavni cilj u k la n ja n je T a h y ja s vlaste lin stv a . Iz ja v ljiv a li su d a se b o re sam o p ro tiv njeg o v e tir a n ije i p ro tiv obeščaščivanja sv o jih sestara, su p ru g a i k č e r i . . .

Štoviše, težili su d a joj n a ta j n a č in d a d u i n ek i legaln i a lib i (tužbe p ro tiv T ahyja). Zbog svega to ga tre b a dobro p a z iti n a to da se p r i re k o n s tru ira n ju p ro g ra m a opče b u n e 1573. n e u p o trije b e p odaci iz tog perioda, dok je seljačk a b o rb a im a la sam o ograničene, lo k a ln e ciljeve«.78 T a hipo­ te z a p a n e u p o šte v a n iti d e jstv a, d a je tu d i splošni u p o r sk o raj do konca sv o jih p rip ra v zvezan z istim i oblikam i b o ja zoper T a h ija, k i o značujejo o b lik o v an je lokalnega iz­ hodišča splošnega u p o ra v H rv a tsk e m Z agorju, in s k r it za n jim i (zadnje p oslanstvo km eto v v B ra tisla v o h k ra lju je šlo še se p te m b ra ali o k to b ra 1572; k ra lje v sk a k om isija je zad n jič p osred o v ala n a gospostvu še sre d i ja n u a r ja 1573; zveze z G reg o rijan cem so d o k azljiv e še do p rv ih dni širo­ k eg a u p o ra sam eg a in n jih o v a podlaga je p ra v boj p ro ti T ahiju), n iti d e jstv a, d a je b ila za veliko število u je tn ik o v o d stra n ite v T a h ija p om em b en cilj tu d i še v dobi splošne v sta je . P re p ro sto izp u ščan je te g a d e jstv a je to re j defo r­ m a c ija re sn ič n ih izpovedi (k a r A dam ček n a p ačn o očita zgodovinarjem , k i to d e jstv o u p o štev ajo v sk la d u z viri); seveda pa je p o tre b n a sedaj d ru g a čn a in te rp re ta c ija teg a d e jstv a —- v času lo k a ln e g a u p o ra je šlo za o d stra n ite v T a h ija le n a d v e h z e m ljišk ih gospostvih, v času splošne v sta je se je ta cilj zdru žil z bojem za o d stra n ite v celotne fe v d a ln e o rg an izacije g osp od arstva, d ru ž b e n ih ra z m e rij in d rž a v n e oblasti, vse to p a je bilo za T a h ije v e podložnike očitno še vedno n a jb o lj živo ponazorjen o z n jeg ov im »ti­ ran stvom « in z b re z u sp ešn im b o jem zop er njegovo gospo­ stvo po vseh delno »legalnih« poteh. c) A dam ček sk u ša ra z lik o v a ti p ro g ra m v od stv a od p ro ­ g ra m a m nožice up orniko v, sklicujoč se n a izpovedi u p o r­ nikov, d a so b ili v si p osv eti po v eljn ik o v »tajni«.79 Po te h sporočilih se sicer zdi, d a so bili sk lep i ta k ih » ta jn ih p o­ svetov« o m ejen i p re d v se m n a v o ja šk e s tv a ri in n a č rte (allerlay p ra c k h tic k h e n , A nschleg, q u on am p ro fe c tu ri itd.), n e p a n a p ra v i u p o rn išk i p ro g ram . K ot » pro g ram široke v staje« m orem o poleg teg a šte ti le stv a ri, k i so zrasle iz km ečkeg a ž iv lje n ja in so p om enile z a ra d i te g a tu d i — z 78 J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 87 sl. 79 Rački, str. 299 sl.; J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 34 in 36, točka 7.

vizijo n o ve u re d itv e d ru ž b e in k m ečke osvoboditve — pač n a jp o m em b n e jše sred stv o za p rite g n ite v čim večjega šte ­ v ila po dložnikov v u p o rn išk e v o ja šk e oddelke. P a tu d i v iri sam i p rič a jo o tej u p o ra b i u p o rn išk e g a p ro g ra m a . »Ilija in d ru g i g la v a rji so p re p rič e v a li lju d stv o , d a bodo osvobojeni d a ja te v in služnosti, k i so jih sedaj p risilje n i trp e ti, od gradov, k i bodo osvojeni n a ta k način« k o t »K unšperk, B izeljsko in sosedni k r a ji n a Š ta jersk e m « ; p re b iv a lc i R adeč so te d a j, ko se je širila m e d n je u p o rn išk a o rganizacija, očitno tu d i že p oznali p od o b n e u p o rn išk e zah tev e.80 Ilija (po celotnem b esed ilu P ru n n e rje v e g a p oročila iz J u rk lo š tra , o b ja v lje n e g a v časopisu K aj, II/2, 1969, str. 36— 38, v p re ­ v o d u I. Filipoviča, se vidi, d a g re zanj, n e za S terea, k o t sm o m islili doslej po n ep op olni o b ja v i besed ila p ri K ro n e su in R ačkem ) se n i p r a v nič o b o ta v lja l z naved bo g la v ­ n ih to č k p ro g ra m a , ko ga je v p ra ša l P r u n n e r k o t u p ra v n ik ju rk lo štrsk e g a sam ostana, »kaj išče v sa m o sta n u in kdo ga je sem poslal«. O sk rb n ik K o zjega G ra ffe n ste in e r je v svo­ je m p oro čilu o u p o ru (nap isan em okr. 20. II. 1573; m estni a rh iv R egensburg, E cclesiastica I, fasc. 26, 256 — kopijo m i je p o sre d o v a l P rim o ž Sim oniti) zapisal, d a je »poveljnik H elias« po svojem v d o ru n a Š ta je rsk o » n ajp rej n a gospo­ s tv u B režice in v v seh k r a jih n azn an il, da je on p r v i za B ogom in n a d cesarjem in vsem i velikaši, d a hoče obnoviti p ra v o s ta ro vero, o d p ra v iti vse n o ve n ak lad e, m itn ine, dace in podobno«, te r »s tem povsod pod gospostvi B re ­ žice, K u n šp erk , C esargrad, B izeljsko, P o dsreda, K ozje, P ilšta jn , Zusem , P la n in a , in n a to ob S av i R ajh e n b u rg , S ev ­ nica, K o m p o lje . . . spravil vse m oštvo km etov na svojo stran«. V sebinsko je to sporočilo pač p re tira n o in glede z a p o re d ja š irje n ja u p o ra p od n ep o sre d n im G regoričevim vo dstv om n i povsem v sk la d u s tem , k a r n am je zn ano po n e p o sre d n ih v irih o njem , p rič e v a n je o m obilizacijskem po m enu u p o rn išk e g a p ro g ra m a in o n jeg o v em spo ročanju in š irje n ju povsod, k a m o r so u p o rn ik i p rišli, p a je povsem v sk la d u z vsem , k a r sicer vem o posebej o h rv ašk o -slo v en sk e m u u p o ru , k o t tu d i s siceršn jim m ehanizm om km eč­ k ih u p oro v v tem obdobju. 80 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 36, točka 4.

R esnično p a visi n a d p re so ja n je m fra g m e n ta rn ih izjav o p u n ta rs k ih n a m e ra h d ru gačno v p ra ša n je , ki n i zvezano z različn im i časovno ločljiv im i o bdobji in o b lik am i u p ira ­ n ja n a obeh T ah ije v ih gospostvih, m arv eč z n en av ad n o d o lg o trajn o pov ezano stjo lo k aln e g a u p o ra s p rip ra v a m i za širo ki u p o r n a n jih . Do iz b ru h a ja n u a rs k e v sta je je bilo za zagorsko žarišče u p o rn ištv a v sek a k o r pom em bno, da so k m e tje o h ra n ili n a d p rip ra v a m i za u p o r v arstv o , u s tv a rje ­ no z izjem n im i okoliščinam i u p o ra zoper T ah ija. M edtem ko srečujem o n a v a d n o p re d po do bnim i u p o ri že n e k aj m e­ secev tra ja jo č o široko km ečko zvezo, k i se širi s p u n ta r ­ skim i zborovanji, je b ila to k r a t ta p o t ra s ti u p o rn išk e o rg an izacije bolj ali m anj za p rta , p rip ra v e p a so m o rale teči s k rite za v n a n jo podobo b o ja zoper T a h ija. V sam em ž arišč u u p o ra je tek lo u p o rn ištv o v d v eh sm e re h in težko je reči, a li je p r a v tu m ogel širo ki u p o r dozoreti do k ra ja , se p ra v i v k o lik šn i m e ri so pod lo žniki obeh gospostev p re šli že v celoti k n a č rto m širo k e v sta je, d o k le r niso b ili po ja n u a rsk e m o b ra tu v zvezi z delom k om isije k te m u p ri­ siljeni, k e r se je le ta k o m ogel u re sn ič iti že dav no začeti dom ači boj zo per T a h ija. P o u d a rja n je b oja zop er T a h ija v izpovedih u je tih u p o rn ik o v iz Z a g o rja je gotovo zvezano p ra v s tem i okoliščinam i p rip ra v lja n ja širo keg a upora. P r a v ta položaj je p ri o b lik o v an ju p ro g ra m a širo k e v sta je z a h te v a l p rite g n ite v gesel, k i so u stre z a la nezad o v o ljstv u n a širo kem področju, n a k a te ro n a j bi se u p o r raztegn il, k e r je le ta k še n p ro g ra m m ogel h itro p rite g n iti ta m k a jšn je podložnike. P ra v to vlogo p ro g ra m a širo k e v sta je p o trju je tu d i dejstvo , d a se izpovedi v tem p ogledu pogosto p o n av lja jo — p ra v g lede u p o rn išk ih zahtev, k i niso zv ezane le s po­ lo žajem n a te m a li d ru g e m zem ljiškem gospostvu, m arv eč s širšim i g o spo darsk im i v p ra ša n ji in splošnejšim i potezam i org an izacije o b lasti v deželi. M edtem ko je bilo m ed n a sta ­ ja n je m te m e ljn ih žarišč u p o ra težišče p rito ž b zvezano po­ vsem jasno s T a h ije v im ra v n a n je m s podložniki in delno še z njeg ovim i sp o ri z d ru g im i fev dalci — posebej še s p re d sta v n ik i o grske k ra lje v s k e ko m ore n a zag o rsk ih go­ spostvih, k i so b ra n ili sv oje k o risti te r se p r i te m v e č k ra t o p ira li n a T a h ije v e k riv ic e zoper podložnike, in s H en in -

govci, k i so h o teli d o b iti n azaj v celoti obe zagorski go­ spoščini —■ je p ri sk u p n e m p ro g ra m u širo k e v s ta je drugače. Boj p ro ti T a h iju je za zago rsk e k m e te še vedno pom em ben, težišče o h ra n je n ih dro b cev sk u p n eg a p ro g ra m a širok e v sta ­ je p a je povsem jasn o povezano s pobudam i, ki so zorele že po prej celo sto le tje v u p o rih slovenskih k m eto v in k i so im ele tu d i svojo posebno u te m e ljite v p ra v v g osp od arsk ih sp re m e m b a h v slo v en sk ih deželah po sred i 16. stoletja, p om em b n ih tu d i za g o spo darski položaj h rv a šk ih km etov, k i jih je že p rite g n ila trg o v in a čez slo ven ske dežele do m o rja ali n a B eneško. Ž e 7. fe b ru a rja je sporočal W olfgang T h u rn iz B istrice p r i P ris ta v i (v b ližini K ostanjevice) o izpovedi p rv ih u je t­ nikov, k i jih je dobil v ro k e po b itk i p ri K ršk em (5. II.): »U jetnik i p a so toliko izpovedali, d a je (upor) p o te k a l od tod, k e r so se v e č k ra t p rito ž ili c esarsk i M ilosti n a d svojo bolečino zop er svoja gospostva v S lav on iji, zlasti p a zoper T ah ija, z a ra d i n a k la d , trid e se tn in e , c a rin e in d ru g ih v zad­ n je m času iz n a jd e n ih d a ja tev , zdaj p a so p red lo žili vsako­ v rs tn e tež a v e s carino, m itn in o in d a ja tv a m i tu d i n a d v o jvodski V isokosti, p a v e n d a r n e č u tijo nob en ega o la jša n ja in izboljšan ja. In od s ta rih časov do zad njega je bilo trg o ­ v a n je z n jih o v im blagom svobodno in k e r jim gospodje niso izk azali n o b en e p o m o č i. . . , so prisegli, d a bodo po bili go­ spodo in k a r le hoče b iti p le m en iteg a z ženam i in o tro k i . . . P o vsod pa, v vseh k r a jih žele d o b iti v sv oje ro k e m it­ n ič a rje in k a r jim p rip a d a te r p r a v ta k o ra z n e sti n jih o v e hiše. In nočejo n e h a ti s tem , n a jsi tr a ja sedem let, do k ler si n e bodo osvobodili p o ti in p relazo v za p o to v an je do m o rja. T ak šn e s tv a ri so m i p riz n a li tu d i m nogi podložniki, k i so jih oni ponoči v zd ign ili in o dp eljali s seboj z z n a ­ m e n je m p u n ta , zim zelenom n a klob uk u.«81 D aljnosežnost u p o rn išk e g a p ro g ra m a je n ajb o lj jasno o č rta l u je ti u p o rn išk i p o g la v a r Iv a n S vrač, k i je ob svojem d ru g e m zasliše v a n ju (25. II. v L ju b lja n i) izpovedal, da »so n a m e ra v a li o d p ra v iti n ak la d e , dace in d ru g a b re m e n a (A ufschlag, Däcz u n d a n n d e re A ufflagen) in se b o je v a ti z 81 J. A d a m č e k , Seljačka buna, str. 112, tu z nekoliko po­ pravljenim branjem po originalu (zum m er zu ziehen).

gospodo, k i je b ila p ro ti njim . G ovorilo se je tu d i o tem , da hočejo, ko b i gospodo prem ag ali, u sta n o v iti v Z ag reb u cesarsko n am e stn ištv o (so w o llten Sie zu A g ram ain K h a y serlich e stell a u f rich te n — dobesedno »cesarski n aj višji urad« ali »cesarsko vlado«), sam i p o b ira ti (jav ne — m o r­ da m itninske?) d a ja tv e , p ra v d o in d a v k e (die gefell, Zins v n n d S teu er) in sam i s k rb e ti za m ejo (die G raniczen selbst versorgen). G ospode n a m re č m eja nič ne skrbi.«82 To izpoved so v n e k a te rih pogledih ra z lag a li drugače, k a k o r jo p o jm u je g o rn ji prevo d. S ta v e k o »skrb i za mejo« naj bi bil po B ičaničevem m n e n ju v zvezi z o skrb ovan jem posadk v o b m ejn ih k r a jih te r z zag otov itv ijo km ečke t r ­ govine zoper g rašč in sk i m onopol. V e n d a r po m eni izraz »versorgen« v te d a n je m je z ik u »zavarovati« (sicherstellen); km ečko sk rb za v a rn o st p re d T u rk i p a je im el p re d očmi tu d i u p o rn išk i v o jašk i n a č rt. Mnogo dalj je segel B rom le je v poskus, da p re d sta v i » K hayserliche stell« k o t »carski (pre)stol« bodočega km ečkega v la d a rja v sam o sto jn i km eč­ ki držav i; n jeg o v eg a n a čin a d o k azo v an ja v zvezi s tem se bom o m orali d o ta k n iti še pozneje, že tu p a n aj ugotovim , da je n jeg ova m isel o p re v o d u »stol« = »steli« v zvezi z označbo »cesarski« v te d a n je m nem šk em jez ik u n e sp re je m ­ ljiv a . S icer p a so ta izraz pogosto p re v a ja li k o t »cesarska vlada«, in ta izraz je po izjavi d r. P fe rsc h y ja (v S tu b ic i n a sim po ziju 6.— 9. II. 1973) v a v strijsk e m u ra d n e m jezik u te­ d an je g a časa re s im el edino ta k še n pom en; v te m sm islu so g a gotovo ra z u m e li tu d i te d aj n a D un aju, k a jti n a podlagi S v ra č e v e izjav e je d v o rn i v o jn i sv e t p o sta v il m ed v p ra š a ­ n ja za G reg oriča tu d i to, ali so h o te li u p o rn ik i »postaviti novo vlado« (ain n eu es R eg im en t an ric h te n ).83 Izraz »die Stelle« pom eni običajno res »prostor« (na k a te re m se stoji ali sedi), »oblastvo« (B ehördestelle), »službeno m esto« (D ienststelle), in n a te p ojm e se je B rom lej oprl, za ra d i p rila s tk a »cesarski« p a n eu prav ičen o. »Razen teg a pom eni ta beseda« — ta k o S ch m eller v svojem obsežnem slo v a rju b a v a rsk e g a d ia le k ta (III, str. 628) — v b a v a rsk e m p isa rn i­ škem jezik u eno izm ed v išjih sod nih ali u p ra v n ih inštanc, 82 Rački, str. 274; Situla 13, 1973, str. 147. 83 Rački, str. 288.

m ed te m k o se im en u je jo n ižje le u ra d i, A e m te r ali B e h ö r­ d e n (B ericht z u r h öchsten, z u r alle rh ö c h ste n Stelle)«. P ra v ta pom en p a je tu, n a p o d ro čju b a v a rsk e g a d ialek ta, očitno u p o ra b lje n . T u d i sicer p o zn ajo a v strijsk i p a te n ti o u p ra v i izraz v te m pom enu, č e p ra v n a v a d n o v se sta v lje n k a h (die O b e rste -Ju stiz ste lle in podobno). Z a izraz »vlada« b i bilo n em šk e m u p isa rju te d aj v se k a k o r b liž je »Regim ent« (kot so n a p isa li n a d v o rn em vo jn em svetu) ali »Regierung«. D obesedni prev o d b i se torej glasil »cesarski v iso k i (ali n aj višji) u rad « ali »cesarska vlada«. P r i S v račev i izpovedi gre očitno za » najv išji urad«, ki bi prevzel nad deželo vso oblast, p ri k a te re m p a v e n d a r n e sm em o izp u stiti p rila stk a »cesarski«. S p o p ra v lje n im b ra n je m S v račev e izpovedi je je d ob ila ta označba celo še novo težo. S v rač n a m re č o ra z ­ m e rju p u n ta rje v do c e sa rja n i govoril le ob tej priložnosti, m a rv e č že m ed svojim d ru g im zaslišan jem (23. II. 1573), ko je izpovedal, da so u p o rn ik i »hoteli zavzeti n e k aj k ra je v in n a p ra v iti p ra v ič n e p ris to jb in e N jegovega V eličan stv a sa­ m ega« (Sie w o llten etlic h F le k h e n ain n e m m e n v n n d J r e r M t se lb st di g e b ü r ric h tig m achen).84 A dam ček te g a p ri­ la s tk a s sv ojim p rev od om »carska oblast« res tu d i n i od­ stra n il, čep ra v se sicer b re z no vega a n a liz ira n ja besed ila še vedno n a g ib a k B rom lej evi raz la g i (da g re za sam o­ sto jn o p u n ta rs k o »vlado«), n e da b i opazil, da B ro m lejev a ra z la g a sto ji in p a d e s p rev o d o m »steli« = »(pre)stol«, ki ga A d am ček u p ra v ičen o n i sp re je l.85 T od a po u p o rn išk e m n a č rtu bi b il ta »urad« v sek ak o r v km ečkih ro k a h (če sm em o sk le p ati po sk u p n ih potezah p u n ta rs k ih organizacij, p a č k o t v rh o v n i o rg an u p o rn išk eg a » b ratstv a« ozirom a »zveze«, k i b i z a m e n ja l n a j v išje fev ­ d a ln e o b la stn e o rg an izacije n a d ozem ljem , n a k a te re m bi zm agal upor), in n e ob ičajni cesarski u ra d in sploh ne »urad« v p ra v e m po m en u besede. N iti v se b in a p rv e n iti d ru g e besed e n i z golim p rev od om do konca jasn a. G lede ozn ačb e »cesarski« z en e s tra n i vem o, da z noben im v i­ rom , k i je k a k o rk o li v n ep o sre d n i zvezi s k a te rim k o li u p o r­ n im km etom , n i m ogoče d ok azo v ati e n a č e n ja »cesarski« = 84 Situla 13, 1973, str. 146; Rački, str. 268, z napačnim b ra ­ njem mesto »Irer Mt.« = »Ir nach«. 85 J. Adamček, Seljačka buna, str. 114.

»km ečki, uporn iški« (tako B rom lej k o t A dam ček sta osta­ la dolžna v sak poskus k o n k re tn e g a dokaza za to razlago, k i je to re j o sta la le n a ra v n in i n e u te m e lje n e domislice), z d ru g e s tra n i p a je p r a v ta k o jasno, d a »n ajv išje m esto« v km ečkih ro k a h n i n ik a k o bičajn i »cesarski« urad. A li p a so bile te ra z lik e h rv a šk im in slo vensk im k m ečk im u p o rn i­ kom že kaj bolj ja sn e k o t k m ečk im u deležencem nem ške k m ečke v o jsk e 1525, k i so se po svo jih p ro g ra m ih b o je v a ­ li bolj določno za d ružb en o osvoboditev in en a k o st k o t k a ­ te rik o li d ru g i z n an i km ečki u p o r 16. sto letja, v ta boj pa niso šte li tu d i o d stra n itv e ce sa rje v e o b lasti v n em šk i d r ­ žavi po zm agi upornikov!? Z di se, d a p o trju je ta dvom -— u te m e lje n tu d i z dejstvom , da u p o rn im km eto m 1573 pač n i b ila n e z n a n a v e lik o st tu rš k e n e v a rn o sti (in z njo u v e ­ lja v ite v zem ljiškega gospostva v osm anski varian ti!) in da pač n e m o re b iti le n a k lju č je , če u p o r n i posegel n ik je r v nep o sred n o po d ro čje M ak sim ilijan o v e v o ja šk e o rg anizacije ob o g rsk o -tu ršk i d rž a v n i m e ji — še v e č k ra tn o o m e n ja n je ce sa rje v e o blasti ob zasliševan jih , in sicer b re z om ejitv e le n a posam ezna g ospostva (bodisi T ah ijev a, bodisi druga), m arveč v zvezi s splošno uporniško zmago nad plem stvom v k ra jih , k i jih je z aje l u por. M atko T určič je p r i zasliša­ n ju v L ju b lja n i (19. II.) izjav il, d a »so h o teli (uporniki) v z p o stav iti cesarsk o p rav ično st. Z a ra d i n je se je začel ta upor« (Sie w o llten ein K h a y se rlich e g e re c h tig k h e it a u f­ ric h te n . D erw eg en sey d ieser P u n d t angefangen.).86 P ra v ta k o splošna je G reg o ričev a iz ja v a p ri p rv e m z a slišan ju n a D u n a ju n a eno izm ed v p ra ša n j v zvezi s širo k im uporom (11. IV.), k i poleg te g a n i p o d a n a le v ob lik i golega z an ik a ­ n ja vsega, k a r je v sebovalo v p ra ša n je , k o t je to značilno p ri večin i d ru g ih njeg o v ih odgovorov: »Če b i že dosegli p r e ­ vlado, so se ta k o j h o te li p od vreči v po slušno st n jego vem u ce sa rsk e m u v e lič a n stv u in v ojvo dsk em u d o stojan stv u« (Ob sy schon o b e rh a n d t genom en, w ellen sy sich doch stra c k h s I r e r K ay. M. v n n d d e r f. d. in die g eh o rsam b v n n d e rg e ben); sk o raj z istim i b esed am i je n a podobno v p ra ša n je odgovoril tu d i M ih ajlo G ušetič (4. V.: ko b i p re g n a li T a h i­ ja »so w o lten si sich stra c k h s d er K hay. M ayt. v n d Erz.

d u rch , in g ehorsam b v n d erg eb en , v n d su n sten k h e in en ä n d e rn v e re r dienen« —• p ri tej podobnosti besed ila je se­ v ed a m ogel so delov ati tu d i p re v a ja le c a li z a p isn ik a r p ri zasliševanju!).87 M ed tem ko je G ušetič očitno želel ra z u ­ m e ti v p ra ša n je po u p o rn išk ih n a m e rah , potem ko »bi p re ­ vlad ali« , res samo' v m e ja h obeh T a h ije v ih gospostev, je posk us po dobne in te rp re ta c ije za nav ed en o G regoričevo iz­ javo, češ d a tu d i ona v e lja le za T a h ije v a zagorska gospo­ stv a in d a m e ri le n a zam e n ja v o zem ljišk eg a gospoda, k o t d o k a z u je ta B rom lej in A dam ček, gotovo n eu tem e lje n . P ri te m se n a m re č o p ira ta n a p oseben del G regoričevega zasli­ še v a n ja o z ačetk ih u p o ra in posebej n a sk lep n i del njeg o ­ vega p rv e g a z a slišan ja ob u p o ra b i to rtu re , ko je res od ­ g o v a rja l izk lju čn o o u p o rn išk ih n a m e ra h v dobi lo k aln eg a u p o ra 1572 do v šte tih dogodkov v noči m ed 8. in 9. a v g u ­ stom (das alles I r beschluss, w ill v n n d m a in u n g g ew est sey: S y w ellen d an T h ä h y F e re n z e n n it einlassen, so n n d ern n u r d ie K ay. M. a lla in zu ainem h e r rn h aben); p ri tem de­ lu zaslišev an ja g re seveda res za c e sa rja k o t zem ljiškega gospoda (herrn), toda n e p o času, n a k a te re g a se ta odgovor n an a ša , n e po n jeg o v i obliki g a ni m ogoče u p o ra b iti za raz la g o b istv en o širšega odgovora n a v p ra ša n je po n a m e ­ r a h u p o rn ik o v po njihovi zmagi v dobi široke vstaje. T ako B rom lej k a k o r A d am ček sta n a m re č p rem alo n a ta n k o a n a liz ira la z a slišev an je Ilije G regoriča n a D u n a­ ju 88 in z a ra d i te g a n ista opazila, d a so b ila po d v o rn em sv e tu se sta v lje n a v p ra š a n ja za njegovo p rv o zasliševanje 11. a p rila po svojem p re d m e tu zelo ja sn o ra z p o re je n a v tri sk u p in e 89 ■—• v p ra š a n ja 1— 10 se n a n a ša jo n a dogodke p re d široko v stajo, tj. n a obdobje lo k aln eg a u p ira n ja n a obeh z ag o rsk ih gospostvih in G regoričevo m esto v njem , v p r a ­ ša n ja 18— 26 n a G regoričevo osebno vlogo (večinom a v ob­ d o b ju širokeg a upora), v p ra š a n ja 11— 17 p a se n an a ša jo povsem ja sn o n a široko v sta jo ja n u a r ja in fe b ru a rja 1573 in u p o ra b lja jo p ri te m D rašk o v ičev a p ism a in zap isnike 87 R ački, str. 288, 291 (točka 14), 298, 300 (točka 17). 88 Ju. B ro m lej, n. d., str. 243 sl.; J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 88 sl.; Seljačka buna, 1968, str. 111-3. 89 Rački, str. 287—9; J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 32—3 (la­ tinski prevod).

zasliševanj v L ju b lja n i, s k a te rim i je te d aj d v o rn i v ojni sv e t že razp o lag al: ali so n a m e ra v a li p re g n a ti ob lasti in plem stvo, n a p ra v iti novo vlado in koga so m islili izvoliti za k r a lja (11); a li so h o te li o d p ra v iti m itn in e, dace in d a ­ ja tv e (12); k ak še n spo razum je im el s T u rk i (13); k ak o se je m islil z a d rž a ti do T u rko v, če bi m u uspelo d o b iti p re v la ­ do (14); kaj je n a m e ra v a l začeti p ro ti cesa rju ali nad v o jv o ­ du (15); koliko gradov, dv orcev in trg o v je oplenil in n a p a ­ del (16); k a te re plem iče in d ruge, k i so m u n asp ro to v ali, je d al po b iti (17). S porno izjavo je po dal k o t odgovor na 14. vprašanje (Da es Im e gelungen, das E r O b e rh a n d b ek h u m en, w ess e r sich gegen den T ü rg k h e n v e rh a lte n h e t w ol­ len?), to rej b re z vsak eg a dvom a v zvezi s široko v sta jo in km ečkim i n a č rti v n je n e m času. V tem času so m ogli u p o rn ik i m isliti pač le n a nepo­ sred n o p o d re je n o st c e sa rju »kot cesarju«, n e k o t zem lji­ šk em u gospodu. O te m p riča tu d i o b lika n a sto p a p u n ta rs k e vo jsk e ob n je n e m poh od u po Š ta je rsk e m , n a jsi opisujejo ta n asto p gospodje a li u je ti u p o rn ik i (o tem bo p ozneje še govor ob sam em u poru ).90 Č ep ra v so o b lju b lja li podložni­ kom o d p ravo vseh g rašč in sk ih d a ja te v in slu žn osti (trib u ta ac servitia),91 so se u p o rn ik i zadovoljili s tem , da so se jim g rad o v i »podvrgli« tako, da so jim o sk rb n ik i ali g raščak i d a li h ra n o in pijačo, p onekod tu d i k aj orožja, sm odnika ali svinca, te r da so se n jih o v i podložniki p rid ru ž ili u p o r­ n išk i vojski. G rad o v niso n iti pod irali, ra z e n v n e k a j re d ­ k ih p rim e rih n a H rv aškem , n iti jih niso zasedli. P ra k sa je b ila še daleč od te o re tič n e g a p ro g ra m a in g ra šč a k i so sam i m islili, d a je ta pohod šele p rip ra v a n a poznejšo osvo­ jite v gradov, ki bo p o te k a la lah k o in h itro , k e r so g rad ov i o ro pan i vsega m o štva za o bram bo (G ra ffe n ste in e rje v o p is­ m o p rav i: d an d e r h a u ffe n h iru b e n , als v e rm e lt, h a t v o ran ziehen v n d d en gem ain en M an in L ä n d e rn an sich b rin g e n w ollen, v n d so n u n die M a n sch afft a lle n th a lb e n von gschlössern entzogen, h e te d ie a n d e re n an die gschlösser v n d ste e t gesetzt). P o d re je n o st v rh o v n e g a o rg a n a deželn e oblasti, na k a k ršn e g a so m islili u p o rn ik i, c e sa rju b i b ila to re j bolj 80 Rački, str. 185 sl., 253, 291, 292, 300, 176, 185 sl., 255 sl. 61 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 36.

sim bolična k a k o r re sn ičn a; p ra v z a ra d i te g a tu d i dobesedni p re v o d »urad« ali »vlada« n e u s tre z a re sn ič n i vsebin i b e­ sedila. D eja n sk i nepo po lni dozorelosti u p o rn išk ih kon cep ­ to v v te m pogledu in obenem o k v iru te d a n je d rža v n e o r­ g an izacije (v k a te ri so b ili pod c esarjem lah k o poleg fev ­ daln o o rg a n iz ira n ih p o k ra jin tu d i šv icarsk i k a n to n i in te r i­ to riji svobodnih d rž a v n ih m est te r v k a te ri se je okrog le ­ ta 1600 sk o ra jd a u re sn ič ila te ž n ja k očevskih km etov, da b i s p riv o litv ijo deželnega k neza sam i vzeli zem ljiško go­ spostvo v sv oje ro k e in izp o ln jev ali le dolžnosti do d eželne­ ga kn eza k o t ta k šn e g a — p la če v a n je zak u p n in e in d a v ­ kov)92 u stre z a n a jb rž še n ajb o lj izraz »namestništvo«, k a j­ t i tu d i »regim ent« (vlada) je b il za k m ečke koncepte m nogo p re v e č v ro k a h v la d a rja , k i je p o sta v lja l n jegove član e k o t sv oje u ra d n ik e. J u lija n u B ro m le ju je bilo to stališče p re m a lo d a ljn o ­ sežno, k e r je z n e u te m e lje n im m o d e rn iz ira n je m zan a ša l v u p o r p o znejša n a ro d n o stn a n a s p ro tja (op ozarjanje n a m a ­ d žarsk o in n em ško jezik ov no p rip a d n o st fevdalcev, pripiso ­ v a n je » narodnoosvobodilnega značaja« in »plam enečega p atrio tizm a« te r » p rotihabsb uršk e« u sm e rje n o sti u p o rn ik o v ipd.).93 Vse to je b ilo m ogoče b r a n iti sev ed a le s tezo, da so im eli k m e tje » n ačrt z g ra d itv e sam o sto jn e države« v p olitič­ n em sm islu in ne le posebnega d ržav n eg a telesa v sociolo­ škem sm islu, tj. e n o te z d ru g ačn o s tr u k tu r o in nosilcem d ru ž b e n e oblasti, k o t je bilo to sicer v o k v iru cesarstva. T u d i Jo sip A d am ček 94 u g o v a rja te m u m n e n ju (po B ro m leje v e m zgledu) pač p re d v se m iz v n a p re jšn je g a p re p rič a n ja , d a bi p o sta v ite v » cesarskega nam estn ištv a« — č e p ra v v k m ečk ih u p o rn išk ih rok ah! — pom enila » nepokolebljivu v je r n o s t .. . H absb u ršk o j m on arh iji« oz. d a »su u sta n ic i i d a lje h tje li o stati pod bečkim carem«. V sega n a č rta p a se­ v ed a n e gled e n a »cesarsko« n a d o b la st — posebej še, če g ledam o n a n j v zvezi z u p o rn išk im v o jašk im n a č rto m in z razsežno stjo ozem lja, k i g a je z a jem al — n ik a k o r n i m o­ 92 B. G rafenauer, Km ečki upori na Slovenskem , str. 288—9. 83 Ju. B ro m lej, n. d., str. 249—50. 94 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 113—5, še bolj iz­ razito pa v predavanju na sim poziju o kmečkih uporih v D ol­ nji Stubici 7. II. 1973; prim. zdaj Radovi 5, 1973, str. 63—72.

goče označiti k o t »lojalnega« do deželnega kneza. Z a no ­ tra n je a v s trijs k e dežele je pom enil n a č r t o u s tv a ritv i novega p olitičnega o rg an izm a m ed tu ršk o m ejo in T ržaškim zali­ vom pod nosilcem vse ja v n e u p ra v e v Z ag rebu , ki bi p riz n a ­ va l le p o d reje n o st cesa rje v i o b lasti k o t tak i, v se k a k o r tu d i u p o r p ro ti d eželnok nežji oblasti, n a H rv ašk e m p a odcep od ogrskeg a » kraljestv a« . K m ečka ob last b i se ob u resn iče­ n ju ta k šn e g a n a č r ta v v sak em p rim e ru povzpela tak o v i­ soko, k o t bi se ob te d a n jih p o litičn ih p o jm o v a n jih le m o­ gla, in b i se p ra v n ič n e pov ečala s k a k im od km eto v iz­ v o ljen im »kraljem «. P rim e r Švice, ki se je ločila od n e m ­ ške d ržave šele 1648, d o k az u je tu d i teo retičn o u re sn ič lji­ vost ta k šn ih n ačrto v . » H ab sb urška m o n arh ija« z vsem tem seveda n im a n ik a k rš n e zveze, k e r je te d a j še n i bilo, m a r­ več je m ogoče go v o riti o n je j šele od 18. sto le tja n a p re j, m ed tem ko še sp re je m a n je p ra g m a tič n e sa n k c ije p rič a le o p erso n a ln i u n iji cele v rste dežel, v k a te rih niso k azali sta n o v i oz. sa b o ri še n ik a k ršn e sk u p n e d rž a v n e zavesti. A dam čkovo in B ro m lejev o izhodišče p r i o b ra v n a v a n ju teg a v p ra š a n ja zan a ša v 16. sto le tje m iseln o s tru k tu ro in d r ­ žavno organizacijo, k i s ta n e k a j sto letij m la jši in zaradi te g a v te h o k v irih n e m o re ta sp re je ti S v račevega p ro g ra ­ m a, kot je bil v resnici povedan. G lede ra z lič n ih izrazov za d a ja tv e in d a v k e smo pone­ kod p ra v ta k o v dvom ih; očitno sam zapisn ik ar, k i je p re ­ v a ja l h rv a šk e (čeprav k ajk a v sk e) odgovore v nem ščino, p re v e d e n ih izrazov n i dobro razum el, k e r jih p o n a v lja tako, d a n jih o v raz lič n i pom en n i vselej jasen. Izraz »Däcz« im a lah k o za po dlago h rv a š k i izraz »dača«, ki po m eni vse ra z lič n e d a ja tv e n a zem ljiškem gospostvu; p ra v ta k o ni ja se n pom en iz ra z a »gefell«, le to lik o m orem o reči, da ne g re za d a ja tv e n a gospostvu (»pravdo«), k e r to z ajem a že d ru g i izraz (»Zins«). P oleg S v ra če v e izpovedi je p om em bn ejša še iz ja v a sa­ m ega Ilije G reg o riča v J u r k lo š tru (6. II.) — e n a izm ed re d k ih sporočenih iz jav ob vzp on u u p o ra in n e v u je tn i­ štv u — , d a gredo u p o rn ik i po p o k ra jin i »zaradi n a k lad , trid e se tn in , dacov, g la v a rin e in d a b i o d v rn ili žu p n ik e od daca, g la v a rin e in d ru g ih d av k o v n a p rid ižnicah , k je r bi m o ra li o z n a n ja ti le božjo besedo in o ta k ih stv a re h m ol­

r čati«. T u d i p re b iv a lc i R ad eč so še p re d z a trtje m u p o ra slišali, »da p u n ta rji n e n a m e ra v a jo n ič slabega; hočejo n a m re č o d p ra v iti le n e p ra v ič n e ,p ra v d e ’ (J a rzinsen — v sa ­ k o le tn e d a ja tv e zem ljišk e m u gospodu), n a k la d e in dac« (poročilo 19. II. o dogodkih 5. in 6. II.). Vedno znova pa govore v iri posebej o b o ju zoper o v ire km ečkega trg o v a n ja . N ekaj te g a sm o že srečali, d ru g a sporočila izv irajo večino­ m a iz zaslišev anj: trd ili so, da »so n a m n aše ceste zap rte, h o te li sm o jih to rej odpreti« (Fistric, v L ju b lja n i 23. II.); » n am e ra v a li so n a p a s ti p o b iralce n a k la d in daca« te r »pri­ sto jb in e . . . n a p ra v iti za pravične« (Svrač, v L ju b lja n i 23. II.); k o t W olf T h u rn p o roča tu d i G raffen ste in e r, d a so »oplenili in opustošili tu d i v se m itn ic e in d acarje, čeprav jih niso požgali«, p a tu d i o sam ljen i odm ev u p o ra v Z ag o rju ob S av i se je izrazil v n a p a d u n a m itnico. L e izjem no se to re j sliši — k a k o r n a K ršk e m p o lju (pismo Jo šta T h u rn a 10. II.) — o » stari pravd i« , pač p a je pogosto izražen odpor zem ljiškogosposkim b rem en o m v celoti, posebej p a še od­ p o r p ro ti tistim d a ja tv a m (m itninam , m ostnin am , c arin i itd.), k i so m a n jša le dobiček od k m ečkega trg o v a n ja . V sa širin a p u n ta rs k ih n a m e r se pokaže šele ob u pošte­ v a n ju n jih o v ih v o ja šk ih n a č rto v . Z e od z ač e tk a u p o ra so k ro žile m ed p lem stv om v slo v en sk ih deželah napovedi, da bodo u p o rn ik i v več od d elk ih p ro d rli v v se n o tra n je a v s trij­ sk e dežele. Vsaj v te m p og led u je o d k rila sk o ra jd a ves n a č r t (m orda z izjem o okolice P tu ja ? ) izpoved Sim ona G reg oriča, b r a ta v rh o v n e g a u p o rn išk e g a p o v e ljn ik a Ilije: » Ilija se je odločil p r i K la n jc u (pod C esarg rado m ob Sotli), d a v p a d e v b režiško gospostvo, vzdigne k m e te s seboj, po­ te m p a po šlje en d e l n a K ršk o polje. Ti bi m o ra li iti do N ovega m e sta in p o tem sp e t navzdo l [skozi B elo K ra jin o in Z u m berak ] do Ja s tre b a rs k e g a ali S am obor a; on sam pa je n a m e ra v a l do Sevnice, R adeč, L ašk eg a in C elja, do V ra n ­ sk eg a n a d Z sc h a id in g e rja (Blaž Č ading er je b il m itn ič a r v te j po m em bn i m itn ic i in je ju n ija 1572 n a z n a n il u p o r v L aškem ), p o tem p a n azaj do R ogatca in d ru g ih k m e to v iz C e sa rg rad a. O ni iz S tu b ic e p a b i m o rali o sta ti p r i m eji, da b i z a v rn ili d ru g v p a d d o m a . . . S icer p a so m nogi u p o rn i­ ki, s k a te rim i se je p o g o v arjal, rek li, d a hočejo iti do L ju b ­ lja n e in m o rsk e o bale in vse s p ra v iti podse« (v B režicah,

22. II.).95 S ev ed a ta n a č r t za je m a le del — čep ra v gotovo najp o m em b n e jši — u p o rn išk ih oddelkov. V e č k ra t se govori o tre h , G regorič sam p a je v n e povsem ja sn i izjav i govo­ ril celo o šestih (ni n a m re č gotovo, ali se n a n a ša to n a njego vo la stn o v ojsk o ali n a v se u p o rn išk e sile). Če bi šlo le še za dva o d d elk a poleg n je g o v e vojske, b i n a m b il ves n a č rt p rib ližn o zago tov ljen : H k ra ti ko je odšel G regorič pod C e sarg ra d in n a p re j n a Š ta je rsk o , je n a m re č 29. ali 30. ja n u a r ja P asan ec odšel »s sv ojim oddelkom n a drug o stra n Save«, p re jk o n e n a E rd e d ije v a p osestv a ok ro g O kiča in Sam obora, z n am en om da o d p re p o t ž u m b ersk im U skokom od ju g a in dobi zvezo z njim i. T r e tji oddelek b i b il v tem p rim e ru p ri S tu b ic i in severn o od nje, k je r so im eli p u n ta r ­ ji po G reg oričevi iz ja v i v J u r k lo š tr u (6. II.) »na K eg lev ičevem in R a tk a je v e m 3000 ljudi«. T a oddelek (pod G ub ­ cem) bi im el v te m p rim e ru v se k ak o r nalogo širiti u po r p ro ti M ed žim urju , č e p rav je n jeg o v širši n a č rt, k a k ršn e g a k o n s tru ira A d am ček p red v sem po m an j tr d n ih plem išk ih s lu tn ja h in stra h o v ih (Bori — P t u j — V a ražd in — K riževci — S tu b ic a ali Z agreb),96 precej negotov. M an jših oddelkov je bilo gotovo še n e k a j in m e d n je je sp a d a l tu d i Š te rčev v sp o d n je šta je rsk e m »U rvaldu«, m o rd a še p oseben oddelek p r i S u sje d g ra d u ali p r i K lan jcu , k i g a v iri tu d i om enjajo. Ves ta u p o rn išk i n a č rt je v se k a k o r izredn o jasn o za­ m išljen. To v e lja ta k o za ozem lje, k i so ga z ajeli s svojim n a črto m , k a k o r tu d i za vsebino n a č rta . U p o rn ik i so se o b rn ili proti graščakom, p a tu d i proti cerkvi, k o lik o r je z a g o v a rja la in p o d p ira la g raščake. V te m pog led u so jih vo dile pač p re d v se m k o n k re tn e la stn o sti p osam eznih d u ­ hovnikov. Ze za p rv o tn o žarišče u p o ra v H rv a šk e m Z a­ g o rju vem o, d a je b ila z en e s tra n i vsaj včasih v župnišču v B rd o v cu p ri ž u p n ik u B abiču k a r n e k a k a p u n ta rsk a p isa rn a in d a je im el G regorič o čitno ožje stik e s f r a n ­ čiškani n a M a riji G orici p ri B rdovcu, d a p a so n a d ru g i s tra n i p u n ta r ji oplen ili cerk e v v K la n j cu in več župnišč te r cerk v e n ih posestev; n a p a d li so sa m o stan a J u rk lo š te r in L epoglavo, m e d n jih o v e cilje, k i jih niso dosegli, p a sta 95 Rački, str. 263 sl., Situla 13, 1973, str. 155. 98 J. A d a m č e k , Seljačka buna, str. 120.

sp a d a la tu d i k ostan j evišk i in p le te rsk i sam ostan. K ap la n v R adečah K u n c je trž a n e n a v d u še v a l za up or, p u n ta rji p a bi b ili n a vso m oč ra d i do bili v ro k e žup nega u p ra v i­ te lja K o k lja iz L oke p ri Z id anem m ostu, k i je (z gospo­ d in jo in svo jim i otroki) kom aj odnesel pete, p a je po n jem in n jeg ov em p rem o žen ju sp raše v a l G regorič še v J u rk lo š tru ; p u n ta r ji so oplenili žu p n ik a m en d a tu d i v K ršk em (G ra ffen stein er).963 V se to b i se m oglo p o vezati tu d i s sploš­ n o G regoričevo izjavo o ra z m e rju do duhovščine, ki jo je p oved al v Ju rk lo š tru , m e d te m ko je G ra ffe n ste in e rjev o poročilo o n am enu , d a obnove »pravo sta ro vero«, n ejasn o (v te m času re s po m eni iz ja v a p ri šta je rsk e m p le m stv u — po g ra šk e m lib e lu iz le ta 1572 — la ž je katolišk o vero, v e n ­ d a r tu d i k a k d ru g pom en [zlasti v e ra b re z zveze z g raščak i in d a ja tv a m i, k o t je v e lja lo to sp rv a v krščan stv u ] n ik a k o r n i izključen). Posebej značiln a po teza p u n ta rsk e g a p ro g ra ­ m a p a je b il tu d i boj za svobodo k m ečk eg a trg o v a n ja med h rv a šk o m ejo in m o rje m — z u p ira n je m trid e s e tn in i v re d — , k i je b il za širo k i u p o r očitno vsaj toliko pom em ben se sta v n i d e l k m ečk ih n a m e r k a k o r u p o r p ro ti graščin sk im d a ja tv a m . U p o rn ik i so, k a k o r k ažejo n jih o v i n a č rti, n a m e ra v a li u s ta n o v iti novo d rž av n o telo, novo deželo n a ju gov zho d­ n e m d e lu n em škeg a c e sa rstv a in n a ju ž n e m d e lu O grske­ g a k ra lje s tv a n e glede n a d rž a v n e m eje, n a ozem lju, k i je ,l,la Ob Kunčevem nastopu v Radečah je pač vredno opom­ niti, da nič podobnega ne vem o o predikantu Janezu Goče verju, k i je — ob graščinski podpori — tedaj živel v tem kraju (I. Orožen, Das Bisthum und die D iözese Lavant TV/2, 1881, str. 484; Fr. K idrič, SBL, str. 151); Jakob Kokelj je bil inštaliran v Loki 24. II. 1567, 17. IV. 1575 pa je bil tu že drug župnik; K okljev način življenja z gospodinjo je bil v teh časih v Sa­ vinjskem arhidiakonätu tako razširjen, da ni med duhovščino zbujal nikakega zgledovanja ali obsojanja (prim. sodbe o Montagnani v SBL II, str. 150); župnija v Krškem (oziroma Leskov­ cu) je bila 1567—1601 v rokah znanega Polidorja Montagnane (SBL II, str. 150—153), ki pa je od 1569 živel navadno na svoji drugi župniji v Laškem (in po 1582 v Novem mestu), medtem ko mu je krško upravljal vikar; pri sporočilu zato ne vemo, ali gre za oplenitev župnika ali vikarja, seveda pa bi bilo oplenitev M ontagnanovega prem oženja zelo lahko razložiti za­ radi ostrega nasprotja z večinom a protestantskim i meščani.

bilo raz d e lje n o m ed d v a v la d a r ja iz h a b sb u ršk e d inastije. Ta dežela n aj bi z ajem ala d el h rv a š k ih in del slovenskih dežel m ed Z ag rebo m in m o rje m v obsegu, k i ga m orem o le d om nevati. D eželna o b last n a j b i b ila v ro k a h km etov, »n am estništva« k o t v rh o v n e g a o rg a n a u p o rn išk e g a » b ra t­ stva« oz. »zveze«; p riz n a v a la n a j b i vrh o v n o »cesarsko« oblast, v e n d a r o b lik a te p o d reje n o sti po fra g m e n ta rn ih po­ d a tk ih n i ja sn a in n e vem o, ali je b ila po u p o rn išk i zvezi tu d i ja sn o dom išljena. U p o rn ik i so p riz n a v a li p o tre b o d a v ­ kov in d a ja te v , v e n d a r so z ah tev ali, da m o ra odločati o n jih o v i višini, p o b ira n ju in u p o ra b i km ečko »cesarsko n a ­ m estništvo«. R ev olu cio n arn o st sam ega b oja p a je b ila b rez dvom a m an j iz ra z ita k o t p r i slovenskem km ečkem u p o ru le ta 1515. U p o rn ik i so n a m re č ob o sv o jitv i poškodovali ali ra z d rli le re d k e g ra d o v e (C esargrad, K eglevičev k a ­ ste i Šabac p ri K ra p in i in še k atereg a), ob G regoričevem pohodu n a Š ta je rsk o p a so se zadovoljili, če so jim o sk rb ­ n ik i ali g raščak i izkazali p o k o rn o st s sk rb jo za njihovo p re h ra n o in pijačo, po nekod p a še za sm o dn ik in orožje. B ro m lejev i koncepciji to n i zadostovalo, k a jti za te o ­ rijo o km ečkem » n a č rtu z g ra d itv e sam o sto jn e države« je m o ra l dok azo vati tu d i resn ičn o st vsaj km ečke namere, da izvolijo A m broža G ubca za »km ečkega k ra lja « . B rez tega bi se m u n a m re č p o d rla v sa k a m ožnost za njegovo razlago S v račev e izpovedi, edin eg a oporišča n jeg o v e teo rije. P o d ­ lag a n jeg ov ega d ok azo v an ja je p re m a lo p re v id n o s p re je ­ m a n je virov, k i go vore o tem . G re za v ire tre h v rst: spo­ ročila pozn ejših fe v d a ln ih zgodovinopiscev — N ik olaja Istv a n ffija (1538— 1615, H isto ria ru m d e re b u s u n g a ric is lib ri X X X IV , 1622), J u r ija R a ttk a y a (1612— 1666, M em oria re ­ gu m e t b an o ru m re g n o ru m D alm atiae, C ro atia e e t Slavoniae, 1652) in J a n e z a V a jk a rd a V a lv a so rja (1641— 1693, D ie E h re des H erzo g th u m s C rain, 1689) — p re z rl p a je m ed n jim i A n to n a V ram ca (1538— 1587, K ro n ik a vezda znovich z p ra v lie n a k r a tk a szlouenzkim iezikom , 1588) — , sodobna p lem išk a p ism a in z a slišev an ja up o rn ik o v . V ram ec km ečkeg a k r a lja n e om enja, pač p a d ru g i tr ije fe v ­ d a ln i zgodovinopisci, m ed k a te rim i p a n o b eden n e spada m ed n ep o sred n e p rič e te h dogodkov. Istv a n ffi je sicer so­ dobnik, toda šte v iln e n a p a k e v njegov em poročilu o u po­

r u d okazujejo, da poroča le o tem , k a r je slišal in zvedel delno po zap isn ik ih sabo rov te r z la sti od T a h ije v ih p r iv r­ žencev; R a ttk a y se o p ira v svojem n e k ritič n e m d elu na Istv a n ffija , V alv asor p a je p o d a te k povzel po T h u rn o v em p ism u v a rh iv u k ra n js k ih deželnih stanov. N obeden torej n e šte je k o t p rič a o G ubčevi izv olitv i za k ra lja ali o km eč­ ki n a m e ri te v rste. T ako o sta ja jo tem elj dom neve le tri poročila, zv ezana z načrto m , k a k o n a j b i se dosegla za G ubca p od ob na kazen, k a k ršn a je d o le te la n a po dlagi p ra v ta k o d v o m ljiv e obdolžitve le ta 1514 J u r ija Doža, nam reč d a ga o k ro n ajo k o t km ečkega v o d ite lja v u p o ru z »raz­ b elje n o železno krono«: za g reb šk i škof in b a n D raško vič je p isa l 11. fe b ru a rja 1573 M ak sim ilijan u II. in n o tra n je a v ­ s trijs k e m u n ad v o jv o d u K a rlu v d v e h pism ih, d a je bil »G ubec beg« v za d n je m času im en o v an za k ra lja (nov ite r regem n o m in a tu m ; in re g em n o m in a tu s fu e rat) te r d a ga bodo zato k az n o v a li n a ta k način, »če bo soglasna v o lja n jeg oveg a cesarskega veličan stv a« .97 P o tre tje m T h u rn o v e m pism u sm o obveščeni, da se je k azen izv ršila že 15. fe b ru a rja , še p re d e n je m ogel p r iti z D u n a ja n a b a ­ novo pism o odgovor; v pism u, k i g a je D raškovič p ra v ta d a n p isal cesarju , te g a n e o m en ja in očitno te g a še dolgo n i sporočil, k a jti še v zače tk u m a ja so m islili v d u n a j­ sk em d v o rn e m vo jn em svetu, da je »Gubes B e g . . . še za­ p rt« (noch v e rh ö fft).98 T oda že v p o n ed eljek 16. fe b ru a rja je sporočal Jo sip T h u rn k ra n js k im deželnim stan ovo m o spo ročilu Š te fa n a G re g o rijan ca, d a »so b iv šega k m ečkega c e sa rja in k ra lja p re te k lo n ed eljo (tj. 15. II.) v Z ag reb u m e n d a o k ro n ali z železno žarečo krono«.99 To sporo­ čilo je zanesljivo pač glede sam e o bdolžitve in dogodka v Z ag reb u, zan esljiv o st p o dlag e ob dolžitve pa je od visna le od te m e lje v D raško vičev ega pism a; g lede G ubčeve izv o lit­ v e za k r a lja T h u rnov o pism o n im a no b en e sam ostojne v red n o sti. P ra v to p a v e lja za v p ra ša n je d v o rn eg a v o jneg a sveta, predloženo za z a slišan je G reg oriča in G ušetiča n a D u n a ju 4. m a ja —■ »kdo je G ubec beg, k i so ga h o teli po­ 97 Rački, str. 212, 213. 08 Rački, str. 293. 99 Rački, str. 245; Situla 13, 1973, str. 154; gl. op. 180.

s ta v iti (oz. k i so ga oklicali) za k ra lja « (v v p ra ša n jih za G rego riča »W er d e r G ubes B eg sey, den sy Zu ainem K h u n ig a u fw e rffe n w ollen«; v v p ra š a n jih za G ušetica »den sy zu einem K u n ig a u fg eru ffen « ).100 T u d i d v o rn i v o jn i svet je n a m re č po stav il to v p ra š a n je le n a p od lag i D raškovičevega pism a cesarju . T ako im am o v re sn ici v e n d a rle sam o en vir, h k a te re m u se v ra č a jo v sa d ru g a poročila: izhodišče vseh je D raškovič s sv o jim a d v em a pism om a, v k a te rih p a je spo­ ročilo se stav n i d el p re d lo g a o k ru tn e in h itr e k azn i nad p o g lav itn im u p o rn išk im v o d iteljem G ubcem . M ed uporom n i n o b en e novice o čem podobnem , p ra v ta k o —• ko t bom o še v id eli —-n iti eden u je tih p u n ta rje v n i p o trd il, da bi bili, ko t je trd il b a n in škof, k m e tje v resnici izvolili G ubca za k ra lja . A dam ček je sicer — brez dvom a u je t po B ro m lejev ih kon cep cijah — govoril o š tirih ali p e tih m ed seboj neod­ v isn ih sporočilih o izv olitvi G ubca za k ra lja , to d a dru gače k o t B rom lej se v e n d a r zav ed a o sred n jeg a m esta, ki ga im ajo m ed n jim i D rašk ov iceva pism a, zato je sk u šal v p re d a v a n ju o u p o rn išk e m p ro g ra m u le ta 1573 n a z n a n ­ stv en em zb o ro v a n ju v S tu b ic i (7. II. 1973) u te m e ljiti z a u ­ p a n je van je. S kliceval se je n a to, d a so b ila n jego va spo­ ro čila c e sa rju v p ism ih m ed u p o ro m zan esljiv a in d a tu d i z a ra d i svoje a k c ije p ro ti up o rn ik o m n i bil v zadregi, k e r je M a k sim ilijan II. že v začetk u f e b r u a r ja s svojim i odločbam i in u k azi obenem p o trd il tu d i b an o v e u k re p e . P rv a trd ite v je u tem e ljen a , d ru g a p a n e več povsem , k a jti s cesarje­ vim »m andatom « z d n e 8. f e b r u a r ja je b il v zvezi z u p o ­ ro m očitno v m arsičem g ra ja n in se je 15. fe b ru a rja zarad i te g a v zad reg i o p ra v ičev al (m ed d ru g im z n eresničn o t r ­ ditvijo, da so u p o rn ik i »h itro n a p re d o v a li k T u rk o m p ro ti m eji«!).101 P re d v se m p a trd n o sto ji dejstvo, d a n a m D raškovičeva pism a o ra v n a n ju z u je tim i u p o rn ik i povsem je m lje jo z a u p a n je v n jegovo sporočilo o G ubcu: Č ep rav so D rašk ov iča k a r po v r s ti o po zarjali n a potrebo, da se u p o r­ n ik i zaslišijo, in so njega, k i je im el u je tn ik e v sv ojih je ­ 1(10 Rački, str. 293 (točka 2), 298 (točka 14). 101 Rački, str. 236—38; m nenje J. Adamčka o Draškovicevih poročilih prim. v Radovi 5, 1973, str. 73—74.

г čah v K a p to lu (svojem d e lu Z agreba), p ro sili za sporočilo o u p o rn išk ih izpovedih (24. in 25. II. k ra n js k i deželni s ta ­ no vi oz. d eželni g la v a r; 28. III. cesar z izrecn im naročilom , n aj m u jih p ošlje — Q uae d e p rim is in c e p to rib u s ru s tic a n ae sedition is com peries, ea nobis ex p lic a n d a ab s te ex p ectam u s; 11. IV. š ta je rs k i deželni g la v a r in a p rila še d v o rn i v o jn i svet),102 je z z a slišev an ji odlašal do sred e a p rila . D ne 3. m a rc a je sporočil k ra n jsk im deželnim sta ­ novom , da u je tn ik o v še ni zaslišal (nondum ex am in a v imus), k e r še n im a c e sarjev eg a odgovora n a pism o o tem ; do cesarje v e g a odgovora n e bo začel z a slišev an ja s to r tu ­ ro, »na gole ali tu d i bolj trd e b esed e p a ti trm a s ti u p o r­ n ik i nočejo povedati nič, kar bi spadalo k stv a ri.« 103 T udi n a d v o jv o d u K a rlu je sporočil 15. m arca, d a zasliševanj še ni pričel, k e r čak a p o v e ljn ik a h rv a šk e oz. slavonske k ra jin e H e rb e rta T u rja šk e g a in V ida H allecka, k i d a ju je »zdaj« cesar im en ov al za sv oja k o m isa rja p ri zaslišev an ju — gotovo je to značilno za cesarjev o n e z a u p a n je krogom o krog b a n a v zvezi z uporom ! — in d a bo » iz p o v e d i. . . čim prej poslal« c e sa rju in n a d v o jv o d u .104 T oda še 14. a p rila se z a slišev an je še n i začelo, k e r je še vedno čakal n a ko­ m isa rja , k o t se je op rav ičev al v p ism u ce sa rju .105 Z asliše­ v a n ja u je tn ik o v iz bo jev p r i K e re stin c u in p r i S tu b ici in po k on cu u p o ra v Z a g re b u so bila, k o t je sporočil H alleck š ta je rsk im deželnim stanovom , d okončana šele 2. m a ja in je H alleck n a to poslal zap isn ik e n a D un aj d v o rn em u v o jn e ­ m u svetu, k i je že ra zp o lag al z n jim i p re d tr e tjim G rego­ ričev im in d ru g im G ušetičev im zaslišan jem 11. m a ja .106 Ob te m se že sprašujem o, k a k o da je bil g lav n i v o d itelj u p o ra o d stra n je n d o b ra dv a m eseca, p re d e n so se zasliševan ja sploh p ričela. P oleg te g a se v vsem te m do p iso v an ju G ubec n ik d a r več n e om enja ko t u p o rn išk i » kralj« — n iti v D raškovicevem pism u, k i ga je p isal c esa rju p ra v n a d a n G u b ­ čeve u sm rtitv e! — in D raško vicev a trd ite v 3. m arca, da 102 Rački, sl., 464. 103 Rački, 104 Rački, 105 Rački, 108 Rački,

str. 271 sl., 286; J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 34 str. str. str. str.

282. 285. 292 sl. 303; J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 461 in 463.

u p o rn ik i nočejo nič b istv e n e g a izpovedati, je v to lik šnem n a s p ro tju z njego vo »vednostjo« o G ubcu k o t »k ralju « 11. fe b ru a rja , d a že sam o to z b u ja utem eljen sum o v re d n o sti D rašk ov ičev eg a sporočila o km ečkem »kralju«. O d k a r je im el zap isnik e zasliševanj v seh u je tih up orniko v, tu d i onih iz stu b išk e b itk e v Z agrebu, je očitno zavrgel to sporočilo tudi dvorni vojni svet: le p r i p rv e m in d ru g em G reg o ri­ čevem in p rv e m G ušeticevem zasliša n ju je v sv o jih v p r a ­ ša n jih u p o ra b il D raškov ičev o trd ite v z d n e 11. fe b ru a rja ; p r i tr e tje m za sliša n ju (11. V.) je to trd ite v op ustil in s p ra ­ ševal že po resn ičn o p rv e m v sk u p n em v odstvu, v k a te ­ re m G ubec n i več im en o v an k o t »kralj« (das E r g ru n d tlic h v n d m it w a rh a y t solle anzaigen, w ey ll sovill R adlf ü e re r b e n e n d t w erd en , d e r G ubes Beg, Er, Elias, d e r M ogaicz, d e r Pessonäcz, w elc h e r doch d e r re c h te v n d d e r E rste a u fw ig le r d e rselb e n sey gew esen), po p rv e m v p ra š a ­ n ju za č e trto zaslišev an je (se stav ljen a so b ila 13. VI.), k a ­ te re g a zapisn ik se n am n i o hran il, p a se jasno vidi, da so z a v rg li trd ite v o G ubcu ko t k r a lju in d a so sum ili, da je b il p o g lav itn i vod itelj u p o rn ik o v G regorič (quod etsi Elias ipse in p rio rib u s suis fassio nibus p e rsu a d e re co natu s fuerit, se G ubesy, P a ssa n a tz y e t a lio ru m sociorum im p ulsu coactum illi co n iu ra tio n i se ad iun xisse, ta rn e n p le ra e q u a e om nes h ae fassiones te s ta n tu r, ip su m p rim u m e t p raecip u u m c o n citatae h u ju s seditionis esse auctorem ).107 A dam ček je sicer re s n ašel novo v e st te v rs te — prvo, ki n i neposredno odvisna od D raškovičevega pism a in ob­ sodbe — v obtožbi p le m stv a (konec le ta 1573) v ara ž d in sk e ž u p a n ije zoper K eglevičevo p le n ite v ozem lja m ed S tu b ico in K ra p in o po b itk i p r i S tu b ic i.108 Norčujoč se iz n je ­ gove o b ra m b e zo per n jih o v o p rv o p rito žb o n a m re č s p ra ­ šu jejo: »zakaj n i te d a j, ko so m u n aši podlo žn iki p riz a d e ­ ja li do desettisoč zla tn ik o v škode, p riše l n a p la n in dosegel te h zločincev in članov zveze, zakaj n e en eg a nesrečn ega od (ali »iz«?) zločinskega pevca ob k ita ri izv oljenega k r a ­ lja G u b c a ,. . . zak aj n i n esre č n e g a k r a lja G ub ca z n jeg o­ vim i so krivci z g rab il za b rad o in zvezal?« (cur n o n tunc 107 R ački, str. 301—2; J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 37. 108 J. A d a m č e k , AV 10, str. 80—85 (citat s str. 82).

cum illi p e r colonos nostro s ad decern m illia a u ro ru m d a­ m n a in fe re b a n t, in illos scelestos e t fasciosos, c u r n o n in u n u m n e fa n d u m ex scelesto c ita rid a electu m R egem G hw bez e x e rc u it e t d is te n ta v it,. . . c u r non n e fa n d u m regem G hw bez cum suis c o m p lic ib u s. . . p e r b a rb a rn a re p tu m ligau erit?). Ž al tu d i ta v ir n e s p re m in ja v p ra ša n ja . N astal je predolgo potem , ko je bil Gubec v resnici v Zagrebu od banskega sodišča razglašen za »kmečkega kralja« in kot tak usmrčen, d a bi sporočilo m oglo v e lja ti za sam o­ stojno, ra zen če bi sam o dokazovalo svojo sam osto jn ost s k a k o podrobnostjo. S am n aslov »kralj« ob G ubčevem im e­ n u te d a j to gotovo ni, k a jti 15. f e b ru a rja je to za h r v a ­ ško p lem stv o p ostalo sv o jev rstn o zgodovinsko dejstvo. P ra v v d ru g ih o koliščinah om em be » k ra lja G ubca« p a je n o r­ čava obtožnica p le m stv a v a ra ž d in sk e ž u p a n ije č u d n a in n e raz u m ljiv a. K aj n a j po m eni v o lite v po »pevcu ob k ita ­ ri« (ali »tam bu rašu« , k o t to p re d sta v lja A dam ček) ali dvig iz ta k šn e g a »pevca« v km ečkeg a k r a lja (besedilo je mogoče u m e ti n a oba načina)? B esedilo p o stan e ja sn o šele, če je a v to r te la tin šč in e m islil nem šk i ali p a — k a r je v e r je t­ nejše, ker je nem ški izraz slabo razumljen — u p o ra b il k ak o nem ško poročilo o tem : p o dlag a nesm iseln eg a »pevca ob k ita ri« m o re b iti n a m re č le n em šk i izraz za » ra zg ra­ jača, n em irn eža, upo rn ik a« isl., »Layrman« (d an ašn ji L ä r­ m er), ki g a je res p ra v v p ism u iz V ara ž d in a u p o ra b il za u p o rn ik e p o v e ljn ik slav o n sk e k r a jin e V id H alleck (14. П . ) , srečam o g a p a v istem p o m en u n e k a jk r a t tu d i d ru g je v o h ra n je n ih a k tih .109 S ta k šn im nesporazum om , k i d okazu­ je literarno tra d ic ijo sporočila, p a p o sta ja o rig in a ln o st no ­ v eg a sporočila sk ra jn je dv o m ljiv a in n e o d te h ta tistih d i­ r e k tn ih izpovedi u je tn ik o v , k i jih n ik a k o r n i m ogoče z d ru ­ žiti z D raškovičevo trd itv ijo in k i so v p liv a le n a d v orn i v o jn i svet, da je zav rgel to D raško vičev o sporočilo. A li n i za p reso jo n a v e d e n e p rito ž b e p lem ičev p ro ti K eg levicu pom em bno tu d i ra v n a n je A n to n a V ram ca, k i je ob p re i­ sk a v i te g a sp o ra im el tu d i to pism o v sv o jih ro k ah , p a v e d a r v svoji k ro n ik i m olči o tem , kdo je b il g la v n i v od i­ telj up orn iko v, m ed tem k o je p r i u p o ru le ta 1514 om enil,

d a je b il »pred k m e t i . . . n e k i J u r a j Z ekel (= D o ža) K a p i­ tan«. G lede u p o ra le ta 1573, k i ga je dobro poznal in im el še v istem le tu o p ra v iti n a S u sjed g rad u , p a sporoča sa­ mo, d a so »km eti n a S zlouenieh v z ta li i zdignulizuze bili p ro ti szuoie Gozpode, i P le m en itim liudem «, a n je »poszekosse, obeszisse, p o m orisse i O ztale n a p o k o rn o zt dopelasse«.110 T orej n ič vsaj o en em sam em vo d itelju , p ra v ta ­ ko nič o »km ečkem kralju « ! L e to p a je z d ru žljiv o tu d i z u p o rn išk im i izpovedm i, ki v se b re z izjem e p osredno zav račajo D raškovicevo trd ite v . V si š tir je u je tn ik i, k i so gotovo p rip a d a li v o d stv u u p o ra (G regorič, F istrič , S v ra č in G ušetič) so izpovedali, da je stalo n a čelu p u n ta rje v sk u p n o vodstvo tr e h (Gubec, P a sanec, M ogaic), š tirih (še G regorič) a li še v ečjeg a štev ila lju d i.111 G regorič, F istrič in G ušetic dvig ajo sicer trojico S tu b ičan o v k o t sk u p in o ali v časih tu d i G ubca osebno n a d G regoriča, to d a ta ra z lik a je b ila spričo izvo litv e G reg o ri­ ča za vrhovnega poveljnika vseh puntarjev (ne le vojske, k i je šla n a Š tajersko!) ta k o m alo občutna, da pogosto o m en jajo k o t p rv e g a u p o rn ik a Ilijo G regoriča, n e p a G ub ­ ca (včasih F istrič, v L ju b lja n i tu d i D rvodelic in B artolič; ta k š n e izpovedi so gotovo p re v la d o v a le p r i zaslišev an jih v G rad cu — p lu rim i eo ru m sim u l confessi su n t, quod in e a seditione E lias G reg o ritsch su p rem u s fu e rit d u x — , pa tu d i po zag reb šk em zasliše v an ju S tub ičan o v je ostalo d v o r­ n e m u v o jn em u s v e tu nejasno, kdo m ed štirim i p rv im i je b il »p rav i in prv i« voditelj up o rn ik o v ).112 V sa ta podoba je povsem n e z d ru ž ljiv a s podm eno, d a bi b ili p u n ta r ji » k ra­ lja« bodisi že izvolili, bodisi da b i im eli ta k še n nam en. I liju G reg oriču in G ušeticu so ob z aslišev an ju 4. m a ja n a ra v n o s t p re d sta v ili trd ite v , da so to sto rili (»kdo je bil G ubec beg, k i so ga postavili [oz. oklicali] za kralja«). G reg o rič je to trd ite v in ta k šn o p u n ta rs k o n am e ro d v a ­ k r a t odločno zanikal, č e p ra v bi ga m ogel d ru g a če n odgo110 A. V ra m ec , Kronika, izd. V. K laič, MSHSM X X X I, 1908, str. IX—XV o Vram čevem življenju v letih okrog upora, 53 o uporu leta 1514, 63 o uporu leta 1573. 111 Rački, str. 290 sl., 295, 299—300, 302; Situla 13, 1973, str. 143—147. 112 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 35; Rački, str. 266, 251, 252.

v o r po p re jšn je m p riz n a n ju , d a je b il on določen za »pr­ veg a in n a jv išje g a poveljnika«, k v ečjem u ra z b re m e n iti in te g a z a n ik a n ja n i m ogoče izen ačev ati z n jeg ovim z a n ik a ­ n je m n a tista v p ra ša n ja , k i b i o b re m e n je v a la n je g a sam e­ ga. G ušetič se p o sta v lje n e trd itv e n i u p a l z a n ik a ti n a ra v ­ nost, p ač p a jo je z a n ik al posredno: d e ja l je, d a je sicer »res m ed lju d m i slišal, d a g a hočejo n a p ra v iti za k ra lja ; to p a se n i izvedlo«, in tak o j n a n a sle d n je v p ra ša n je dodal odgovor, ki je b il tu d i s ta k šn o km ečko n a m e ro v popol­ n em n a sp ro tju , n a m re č d a »on n i slišal n ič drug ega, k a k o r d a so m ed lju d m i govorili, d a se hočejo p o d a ti tak o j . . . v p oslu šno st cesarsk em u v e liča n stv u in n a d v o jv o d sk em u do­ s to ja n stv u « .113 N e k a te re p oteze u p o rn išk e g a n a č rta so tako tesn o po­ vezan e z z a h te v a m i u p o rn ik o v v s ta re jš ih k m ečk ih u p o rih v slo v en sk ih deželah, d a že sam e p ričajo o po vezovan ju k m e to v n a obeh s tra n e h m e je p re d začetkom širo k eg a u po­ ra. Če je poleg teg a G regorič že p re d preho do m čez Sotlo vedel, da hoče v V ra n sk e m o b ra č u n a ti s ta m o šn jim m itn i­ č a rje m Č ad in g erjem (in m o rd a tu d i z župnikom iz L oke p r i Z idan em m ostu), d o k azu je to še m nogo p o d ro b n ejše povezovanje, k o t sm o si doslej u p a li m isliti. Že le ta 1515 so slovenski u p o rn ik i z a h te v a li o b last za svojo km ečko zvezo, k i n a j b i odločala o dav kih . P r a v ta ­ ko so se b o je v a li p ro ti m itnicam , p riz n a v a li p o tre b o ja v n ih d a ja te v te r en ak o upali, da cesar n e bo posegel v boj n a s tra n i p lem stv a. Ze ko ro šk i u p o rn ik i le ta 1478 so p ra v ta ­ ko h o te li ra z k le n iti zvezo m ed c e rk v ijo in g raščak i, n a ­ sp ro to v a li so duhovnikom , k i se n iso h o teli p rid ru ž iti km ečk i zvezi in so o stali n a s tra n i plem stv a. P o n em ški k m ečk i v o jsk i so m o rd a u p o rn ik i to k r a t p rev zeli im e »bratstvo«, po ogrskih u p o rn ik ih iz le ta 1514 so po nekod p rev zeli im e »križarji«; v e n d a r k aže u p o rn išk i p ro g ra m 1573 m nogo te sn e jše v ezi s p ro g ra m i slo vensk ih u p o rn i­ kov k o t z D oževim n a č rto m (zlasti s pom enom b o ja za svobodo trg o v a n ja , k i g a v D oževem p ro g ra m u sploh n i bilo!). D elno nove po teze v p ro g ra m u u p o ra le ta 1573 po­ 113 in 16).

Rački, str. 291 (točka 11), 295 (točka 2), 300 (točki 14

m e n ita m očnejši p o u d a re k v b o ju za svobodo km ečkega trg o v a n ja (n a jp rej 1570 v u p o ru p ro ti v in sk em u dacu na D olenjskem in v P az in sk i knežiji, n a to ju n ija 1572 v u p o ru n a sejm u v L aškem ) in ja sn e jša fo rm u lac ija stališča do duhovnikov, b istv en o n o v a p oteza v u p o rn išk e m n a č rtu pa je, da so se u p o rn ik i to k r a t osvobodili deželnih m e ja kot m eje, do k a te re so o rg a n iz ira li svoje u p o rn išk o »bratstvo«. Le z a ra d i te g a je m ogel n a s ta ti ta k o ja se n in širo k vo jaški n a č rt. P od lag a za ta v e lik i vzpon u p o rn išk eg a p ro g ra m a je v se k a k o r izraz ta k ra tn e g a d e ja n sk e g a življenja, k i je p r i­ tisn ilo k m e te z vso svojo n eznansk o težo. P oleg m očne udeležb e k m eto v v p odeželskem trg o v a n ju so zm an jšala po m en d eželnih m e ja z la sti b re m e n a , k i so jih n a obeh stra n e h m eje m o ra li n o siti za o bram bo p ro ti T u rk o m — tu d i slovenski k m e tje včasih celo v v o ja šk ih o dd elkih ob m eji. P r a v te dolžnosti so — posebej n a H rv a šk e m — trg a le k m e te od n jih o v e zem lje v časih za po več m esecev in le t te r ta k o o slab ile za k m ečk e u p o re ob ičajno poveza­ n o st u p o rn išk ih oddelkov z dom ačim okolišem . P ri te m je pom agal tu d i le tn i čas — k lju b n eu god no sti za širo k e po­ hode. U por so im eli v n a č rtu m en d a za pod konec fe b ru ­ a rja , začeli p a so ga konec ja n u a rja ; oboje sp ad a v le tn i čas, v k a te re m k m e to v še n e vežejo n a dom n u jn a p o lj­ sk a o pravila. P o u d a re k b o ja za svobodo trg o v a n ja so po­ vzročile n jego ve ovire, ki so ra sle v z a d n jih d ese tle tjih — ta k o v ra z m e rju z g ra šč a k i k a k o r z nov im i m itn in am i. P ra v gotovo p a so zg rešene tr d itv e n e k d a n je g a zgodovino­ p is ja — v id n e v n e k i ob lik i tu d i še v B rom lej evem p o u ­ d a rja n ju »gorečega p atrio tizm a« — d a b i b ila n a širino u p o rn išk e g a p ro g ra m a v p liv a la n e k a k šn a n a ro d n a zavest. P ro b le m i in p o litičn e k o n cepcije te v rste so b ili te d a n je ­ m u k m ečkem u m išlje n ju še tu ji. V p ro g ram u , k o lik o r n am je zn an po u p o rn išk ih izpovedih, tu d i n i n a jti v p liv o v p ro ­ te sta n tsk e g a g ib an ja, k i so ga včasih isk ali v n je m (o tem gl. 6. poglavje). P a č pa tu d i dejstv o, da je N ikolaj Istv a n ffi n ek aj de­ se tletij po u p o ru do dal (A m brožu) G ubcu, čig ar p ra v e g a im en a n i našel v v irih , im e »M atija« gotovo po le g e n d a r­ n em » K ra lju M atjažu« (k ajk av sk em » K ra lju M atiji«), spo­

ro ča v e rje tn o tu d i n e k aj o resn ič n ih km ečk ih u p a n jih te­ g a časa. Doslej sm o že vedeli, d a so p e li pesm i o K ra lju M a tja ž u S lovenci n a s k ra jn e m zaho du slovenskega ozem ­ lja že sred i 16. sto le tja (poročilo M. A. N ic o lettija o Tol­ m in cih iz le ta 1571). Istv a n ffije v a povezava p a kaže, d a gre že te d aj za le g e n d a rn e g a k ra lja , ki n a j b i b il lju d s tv o rešil iz n jeg o v ih težav. P r a v ta le g en d a b i m ogla b iti e d in a re s ­ n ič n a p o d laga D rašk ov ičev e m isli, n a k a k n a čin n a j se re ši g lav n eg a u p o rn išk e g a v o d itelja. P r a v z a ra d i te g a je za G ubca u p ra v ič e n o im e »km ečki K ra lj M atjaž — A m brož G ubec«, k i povezuje zgodovinsko resnico zagorskega ko­ č a rja in v in o g ra d n ik a z njegovo leg en d arn o stjo . Organizacijske priprave in vodstvo upora. — Široki p u n ta rs k i p ro g ra m in v o ja šk i n a č rt je z a h te v a l tu d i o rg a­ nizacijsko delo in p rip ra v e za u p o r — n a jp re j n a obeh zag orskih gospostvih, n a k a te rih je v senci hening ov ske v rn itv e sk u šal tu d i T a h i vnovič u v e lja v iti sv oje »plem iške p ra v ic e in svoboščine«, n a to v sosedstvu, k i so ga zajeli v v a rs tv u lo k aln eg a u p ira n ja ra z v ija jo č i se n a č rti široke v s ta je p ro ti p lem stvu . »P odložniki gospoda T a h ija, p rip a ­ dajoči S u sjeg rad u , so se okrog Z ag reb a z b ira li celo leto, se sk riv a li po gozdovih in p rip ra v lja li n a vojsko, s p re t­ vezo, da nočejo več p riz n a v a ti svo jeg a gospoda, k e r je zlo­ ra b lja l n jih o v e žene in h č e re in n je stisk a l p ro ti p ra v ič ­ nosti; . . . p u stili so jim ta k o dolgo p o g a n ja ti ko renin e, ta ­ ko so s te m slab im ra v n a n je m dobili v elik o p riv ržen cev m ed km ečko g m ajno in so p o stav ili po veljnik a, im en o v a­ n eg a Ilija (Helias), k i je ro je n k m e t pod b re žišk im go­ spostvom « (G raffen stein er, okr. 20. II. 1573). P o g la v itn i nosilec u p o ra so bili sev ed a km ečk i pod­ ložniki, k i so n a m p o sta li po nov em g ra d iv u o su sje g ra d skem in stu b išk em gospostvu, k i ga je o d k ril Josip A d am ­ ček,114 precej o p rijem ljiv ejši, zlasti tisti iz stu b išk eg a iz­ hod išča lo k a ln eg a u p o ra, m e d te m ko bom o m a rsik a te re g a 114 Urbar za stubiški del gospostva iz leta 1567 in popis heningovske polovice gospostva ob razdelitvi leta 1574; A d a m ­ ček je porabljal poleg tega tudi še neobjavljene desetinske po­ pise; leta 1970 je našel v Budim pešti še urbar za susjedgradski del gospostva iz časa pred uporom (1567, s popravki iz leta 1569), ki še ni objavljen in doslej ni bil uporabljen.

su sjed g ra d sk e g a p odložnika spoznali podobno šele po obde­ la v i in o b jav i le ta 1970 v B u d im p ešti o d k rite g a u rb a rja te g a gospostva iz časa nepo sred no p re d uporom . N enav ad n o p re se n e č e n je so p rip ra v ili novi v iri že v zvezi z osrednjo p ostavo u p o ra, Gubcem, k i je b il dom a na stu b išk em gospostvu. »On je iz S tubice, tu d i podložnik T a­ hija,« je izpovedal G regorič in to p rič e v a n je p o trju je jo tu d i v sa d ru g a po ročila o njem . Sodobni v iri ga im e n u je ­ jo okrog p e tn a js tk ra t, a n ik d a r z im enom , m a rv e č le »Gu­ bec Beg« ali »Gubec«. Im e »M atija« se je združilo s tem priim k o m šele v Istv a n ffije v e m opisu u p o ra in odtlej je — zlasti od sre d e p re jšn je g a sto le tja n a p re j — p ostal »Ma­ tija Gubec« e n a izm ed v e lik ih le g e n d a rn ih p o stav h rv a šk e in sloven ske zgodovine. Po p rid e v k u »beg«, k i ga je nosil n a jb rž že p re d uporom , smo sodili n a n jeg o v u gled m ed km eti, k te m u p a se je p rid ru ž ila še bolj govorica k a k o r »izročilo«, n a j bi b il »Špan« (vaški načelnik) v B istri (to­ re j v sev ern em d elu su sje g ra d sk e g a gospostva!). K o pa je A dam ček p re g le d a l popis c e rk v e n e d esetin e stu b išk eg a g ospostva za leto 1560, u r b a r iz le ta 1567 te r popis h en in g o v sk eg a deleža obeh gospostev ob n ju n i d e­ litv i le ta 1574, je p rv ič osupnil: v te h p opisih stu b išk ih podložnikov n i n a šel n o beneg a Matije G ubca, m arv eč 1560 le g ru n ta r ja G re g o rja in k o ča rja A m broža G ubca v vasi H ižakovec jugovzho dn o od D o ln je S tubice, le ta 1567 v isti vasi še k o č a rja A m broža G ub ca z d vem a oralom a krčevine, n a gorici S tu b ičica ju žn o od D olnje S tu b ice p a A m brožev v in o g ra d te r še M a rk a G ubca, k i je im el le vinog rad . V p ra­ ša n je M atije G ubca je to k ra t še sk u šal re šiti z dejstvom , d a se G re g o rje v g ru n t leta 1567 n e om en ja pod tem p ri­ im kom : »obstoji to re j m ožnost, d a je im el v eliko posest G re g o rja G ubca 1. 1567 tr e tji č lan d ru ž in e G ubec, k i za­ ra d i n e z n an ih v zrok ov n i zap isan v u rb a rju « .115 P ri isk a n ju v iro v o u p o ru p a je že čez d v e le ti trčil n a n ov vir, k i ga je prisilil, da vse v p ra š a n je »M atije« G ubca vnovič prem isli. K o je sk u p in a p lem ičev v a ra ž d in ­ sk e ž u p a n ije po u p o ru d n e 1. m arca 1573 p re isk o v a la u p o r zoper M ihaela K o n jsk eg a (zeta U ršu le T euffenbach!) in

n a p a d n a njegov g ra d Selnico (K onjščino), niso »im eli u p o rn ik i n ič drug ega, k a r b i odgovorili, k o t d a so b ili v ta u p o r zoper svojega gospoda po g n an i in p riv lečen i po zapeljevanju in grožnjah zločinskega človeka Ambroža Gubca in Iv a n a Pasanca« (per seduccionem et m in as scele r a ti h o m inis A m brosii G hw bez e t Jo a n n is Pazanez). Po ob lik i te izjav e je b il pom en A m broža G ubca za ra z š irja ­ n je u p o ra n a g ospostvu S elnica še v ečji k o t P a sa n č e v in v e n d a r je b il P a san ec eden izm ed tro jic e S tubičanov, ki so sta li n a čelu vsega u p o ra ; p ra v G ubec in P a san ec s ta po G re­ go ričev i izpovedi n a nočnem av gusto v sk em zb o ro v a n ju za­ čela p rip ra v e za široko v sta jo in o b ra t lokaln ega u p ira n ja v novo sm e r — tu d i tu sta d elov ala v podobnem sm islu k a k o r p r i seln išk ih k m etih . N a jd b a teg a v ira je A d am čka n a g n i­ la p rv ič k p re tre s u v p ra ša n ja , ali n i »Gubec beg« v resnici A m brož, m ed tem k o m u je d a l im e »M atija« Istv a n ffi po leg e n d i o »dobrem k r a lju M atijašu, o km ečkem k r a lju M a­ tiji« ; v e n d a r se je v zd ržal odgovora, češ da je — k e r ne razpolagam o z za slišan ji stu b išk ih u je tn ik o v v Z a g reb u — »težko s p re je ti končni sklep, d a se je v o d ja u p o ra im eno­ v a l A m b ro ž G ubec, n e p a M atija«.118 L eto po zn eje p a se je — b rez n o vih v irov, to d a o po gu m ljen po odm evu te h o d k ritij — p rv ič n a g n il k dom nevi, da je bil voditelj u p o r­ n ik o v A m brož G ubec, m ed tem ko m u je n a d el im e M atija šele Istv a n ffi, k e r g lav n eg a u p o rn išk e g a v o d ite lja n i ho tel p u s titi b re z im ena, v v irih p a im en a n i bilo, po leg end i o K r a lju M atjažu, k i se je v tr e h d e se tle tjih po u p o ru že sto p ila tu d i z dogodki v elik eg a u p o ra 1573.117 Še v istem le tu je našel po trd ilo za ta k o rak . V izvlečku zasliševanj u je tn ik o v iz b o ja p ri Š e m p e tru pod K un šperko m , zasliša­ n ih v G radcu, so n a v e d e n a im e n a d e v e tn a jstih u p o rn išk ih vo diteljev , m ed n jim i tu d i vseh treh članov vrhovnega vodstva upora iz Stubice, P asan ca, G ubca in M ogaica. Tu je prvič (in doslej edinkrat) v virih te vrste o širok em upo­ r u navedeno tudi Gubčevo im e — »Ambrosius Gubecz«.118 116 J. A d a m č e k , AV 10, str. 76—77; Seljačka buna, str. 177 (faksimile). 117 J. A d a m č e k , Radovi FF, str. 89—91; Seljačka buna, str. 121 sl. 118 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 35.

V oditelj u p o rn ik o v je k o t k o ča r in v in o g ra d n ik iz h a jal iz re v n e jše g a d ela vaščanov. N jegovo m esto n a čelu u p o ra je to rej gotovo p re d v se m r e z u lta t njeg o v ih osebnih la stn o ­ sti — podobno k o t bom o v id eli to tu d i p r i d ru g e m v eli­ kem p u n ta rsk e m v o d ite lju Iliji G regoriču. P re d v se m z a ra ­ di obeh om em b A m b roža G ubca v zvezi z u po rom danes n je g o v a d o g n an ja sp rejem am o sk o raj b rez rezerv e, te m ­ bolj, k e r sta b ila le ta 1574 v in o g ra d a A m broža in M ark a G ubca opu stela; da n e m o rem reči »brez p rid ržk a« , je vzrok le dejstvo, d a je b il le ta 1574 v H ižakovcu k o t »kočar« po­ p isan » Ja m b re k G w bez«,119 ki je bil la h k o seveda A m bro ­ žev so ro dn ik (sin?), saj b i b ilo sp ričo vloge A m broža v u p o ru in k azni u p o rn ik o v n a sp lo h in n a seln išk em gospo­ stv u še posebej (p rvi k a p ita n je b il ra z č e tv e rjen , d ru g i n a b it n a kol, v si po dložniki K onskega, k i so se udeležili n a p a d a n a grad, p a so b ili obsojeni n a sm rt) s k ra jn je n e ­ v e rje tn o , da b i m ogel o sta ti živ n a svojem posestvu, tu d i če n e b i o b v e lja la — danes n a jv e rje tn e jš a — A dam čkova dom neva, da je b il p ra v A m brož G ubec u sm rčen v Z a g re ­ b u 15. fe b ru a rja 1573. Ivan Pasanec je im el k m e tijo v V in tero v cu severo­ vzhodno od D olnje S tu b ice in poleg te g a v in o g rad sre d n je v elik o sti (obenem s tre m i d ru g im i P asa n c i — izm ed k a ­ te r ih je b il 1560 im en ovan le Ivan, k a r bi k azalo n a p r ­ v o tn o povezano st v se h štirih — p a so im eli v in o g ra d e z le t­ n im p rid elk o m čez 100 v e d e r vina). T u di Ivan Mogaič (ali M agaič), p osestn ik polovične o bičajn e k m e tije v O ro slav ju (severno od S tu b išk ih Toplic) in v in o g ra d a je sp ad al k a k o r P asan ec m ed u g le d n e jše km ete, saj je o p ra v lja l le ta 1567 dolžnost k m ečk eg a so dn ik a v »spodnjem v ašk em sodišču«, tj. v večjem , zah od nem d e lu stu b išk eg a gospostva.120 M ed pom em bn ejšim i u p o rn išk im i v o d ite lji n a stu b iškem d elu gospostva se o m enjajo še hižakov ski k m et Ma­ tija Mikulec te r Urban Kranjec (oba k o t » p rava začetni­ ka« upora) iz O roslavja, p o sestn ik polovice g r u n ta in tre h vinogradov, k i se je u deleževal b oja p ro ti T a h iju že 1565 119 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 134. 120 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 69, 70, 99, 102, 145, 188; 46, 97, 132, 187.

in 1567, p a je z a ra d i te g a v in o g ra d e izgubil. Iz O roslavja je bil g r u n ta r s tre m i v in o g rad i Tom až Zodecz, T ah ije v n a d z o rn ik n a d o ln je stu b išk e m gospostvu, k i je k lju b te m u p rič a l p ro ti T a h iju že p ri ju lijsk i p re isk a v i 1567 in bil n a to m ed p rv im i p ri u p o ru zo p er p reved bo cerk v en e d e­ se tin e v n a tu ro n a istem gospostvu.121 S estav a v o d iln ih u p o rn ik o v n a su sje g rad sk em delu go­ sp ostva n a m je g lede im en z n a n a b o lje (večina u je tn ik o v , za k a te re so se n a m o h ra n ili zap isn ik i zasliševanj, je b ila od tod, m ed tem ko so zag reb šk i zap isn ik i zasliševanj u je t­ n ik o v iz stu b išk e b itk e izginili ta k o v Z ag reb u k o t n a D u­ n a ju ),122 glede gospo darsk ega položaja n e k aj slabše, v e n d a r p a se že zdaj kaže zn ačiln a razlik a. M edtem ko so sta li na stu b išk e m g ospostvu v p rv i v rs ti u p o rn ik o v le k m e tje (po v in o g ra d n ištv u zvezani p ač tu d i s km ečk im trgo vanjem ), je izviralo vodstvo u p o rn ik o v n a su se d g ra jsk e m delu go­ sp o stv a iz dv eh sk u p in — iz p re d ija lc ev ali »svobodnja­ kov«, k i so za gospoda o p ra v lja li vojaško ali drug ačn o službo n a g ra d u in v K aniži, te r iz p rem o žn ejših km etov, k i so vsaj po v in o g ra d n ištv u zvezan i tu d i s km ečkim trg o ­ vanjem . M ed u p o rn išk im i v o d ite lji n a jb o lj zn an a oseba je Ilija Gregorič.123 D om a je b il s fra n k o p an sk e g a gospostva R ib ­ n ik n a desnem b re g u K olpe m ed M etliko in K arlo vcem (rojen okrog 1520). Č ep rav je b il »podložnik S tje p a n a F ran k o p an a« , se je v e n d a r m o ral n a to m u d iti n a D o lenj­ skem , k a jti »T u rk i so g a u jeli, ko so ta b o rili in p le n ili n a Š e n tje rn e jsk e m polju« ob K rk i (1545). Ko se m u je p o sre­ čilo zbežati, se je n ase lil k m a lu po 1550 v sučiji B rdovec n a su sjed g rad sk em gospostvu, po vsem videzu v M a riji G orici ali v n ep o sre d n i okolici teg a k ra ja s fra n č išk a n sk im sam ostanom , še p re d e n so se n a gospostvo v rn ili H e n in ­ govci. T am je im el »hišo in km etijo, v in o g ra d e in njive, k o n je in živino«, k a r je cenil n a v re d n o st okrog 200 d u ­ k a to v (toliko je v eljalo 33 volov ali 400 p ita n ih svinj). 121 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 44, 49, 91, 94, 95, 103, 131, 140, 179, 185, 187, 188, 212, 233, 252. 122 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 459—464. 123 Rački, str. 289—90, 295, 264, 266, 274, 302; B. G rafenauer, EJ 3, 1958, str. 620; J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 179.

V e n d a r je služil v e lik d el časa, ko je b il L enkovič po ­ v e ljn ik n a H rv a šk i k ra jin i (do 1557, n a to do 1567 v rh o v n i p o v e ljn ik obeh K ra jin južn o od D rave), k o t vojak, po n e povsem ja sn i izpovedi njego vega b r a ta S im on a p a se je u k v a rja l tu d i s trg o v a n je m . O ženil se je z deklo O zvalda G ö riach erja, g ra šč a k a n a Pišecah, s k a te rim je o h ran il to lik o dobro zn an stvo , d a g a je k lic a l za »očeta«. Ob v p a d u n a tu ršk o ozem lje, k a m o r ga je po slala T a h ije v a žena 1568 »na rop an je« , so T u rk i vso četo ujeli, ocenili n a 100 d u k a to v in o d p eljali »proti K onstan tin o p lu « ; n je g a so za­ ra d i bolezni p u stili (na poti ali v C arigrad u?) in le d ru g e o d p e lja li n ap re j. K e r se m u je tu d i sedaj posrečilo pobeg­ n iti, se ga je p rije l p rid e v e k »Prebeg«. T a h i m u je vzel prem oženje, č ep ra v je po vsem videzu n e k a j še o h ra n il (vsaj hišo); v se k a k o r p a se je odslej v e č k ra t m ud il p ri fra n č išk a n ih n a M a riji G orici. T u d i G reg oriča n a vidno m esto n i več dvigalo p red v se m prem oženje, k i ga je v e­ činom a izgubil, m a rv e č v o ja šk a sp retn o st, ki si jo je p ri­ dobil m ed vojašk o službo in k i m u je p rin e sla n ovi p riim e k »Prebeg«. U deležbe v b o ju p ro ti T a h iju je b il obtožen že v zvezi z dogodki le ta 1565 (Ilya d ictu s de Z enthgorycza), p a v e n d a r je zanim ivo, d a so Ilijo vzeli za p o v e ljn ik a šele potem , ko se te nalog e n i h o tel o p rije ti »Pavel Jagodič, . . . b o g a t m ož iz B rdovca«, k o t je tr d il G regorič sam . P oleg G reg oriča so ra z p o lag ali m ed vod ilnim i u p o rn ik i n a su sje d g ra d sk e m gospostvu z v ečjim i v o jašk im i sk u š­ n ja m i še n e k a te ri p re d ia lc i (tj. m ali p lem iški v azali ali p riv ile g ira n i k m e tje z dolžnostjo v o ja šk e službe v gospo­ dovem »b anderiju«, zasebn em v ojašk em oddelku; za h ening ov skega go spo do vanja je bilo vsaj 27 d ru ž in p re d ia lcev, v se v zah od nem d elu sodišč B rdo vec in P u šč a ob Sotli, do 1568 se je znižalo število n a 17, a T a h i je p o ra b il skoraj vse za vo jašk o službo v K aniži) in »svobodnjaki« (km etje, k i so b ili osvobojeni d ela b rem en, zlasti tlak e, za o p ra v ­ lja n je ra z n ih služb n a gradu), k i so o p ra v lja li n a S usjed g ra d u tu d i v o ja šk e nalog e (na stu b išk em g ospostvu jih je bilo 1567 k a r 29, n a su sjed g rad sk em p a jih je T ah i »osvobodil« za ta k šn e naloge do 1572 sk up no 27).124

P lem išk a v aza ln a d ru ž in a so b ili Gušetici, izm ed k a ­ te r ih sta b ila dva m ed u p o rn išk im i p o v e ljn ik i — Mihajlo, k i je služil T a h iju k o t v o ja k osem le t v K aniži, n e da bi do bil k a k v in a r plače, te r Gregor, ki m u je služil »kot p lem išk a oseba« s tre m i konji. P re d ia lc a sta b ila tu d i Ma­ tija Fistrič iz p uščan sk eg a T rste n ik a , prem o žen k m et, ki se je ud eležil že b o ja p ro ti T a h iju le ta 1565, te r Ivan Svrač »iz Pušče« s posestjo v vasi Žliebec in z v elik im vino ­ grad o m ; oba s ta sodelovala v od po slan stv ih k c e sa rju le ta 1572, v e n d a r sta se štela p ri zasliše v a n ju za G re g o rija n čeva in n e za T a h ije v a podložnika. N ikola Kupinič, k i je b il v u p o ru p o v e ljn ik oddelka, k i n aj b i šel od K ršk eg a p ro ti Ž u m b erk u , se im e n u je »pobegli T a h ije v podložnik« in je n a jb rž iz B rdovca, k je r je im el Iv a n K u p in ič km etijo in d v a v in o g rad a; N ikola K u p in ič sicer n i bil predialec, p ač p a je b il le ta 1569 m ed T a h ije v im i oboroženim i hlapci, k i so ko m isiji k a p to la 16. ja n u a r ja p re p re č ili preiskavo, z a h te v a n o po G rd a k u (m ed te m i h lap ci se im e n u je tu d i G reg o r G ušetič); po zneje pa je služil T a h iju n a Š ta te n ­ berg u , m o rd a celo k o t o sk rb n ik ali p o v e ljn ik g ra jsk ih stra ž a rje v . M ed v id n ejšim i u je tim i p u n ta rji sta b ila n e k d a j v T ah ije v i službi tu d i Šajnovič in Drvodelic.123 P oleg te h je b ila m ed v od iln im i u p o rn ik i še sk u p in a p re m o žn ejših km etov. Matija M iličevič je b il k m e t iz Če­ rin e (v su čiji Pušča), član ta jn e g a sv eta še p re d začetkom u p o ra Ivan Turkovič je bil iz Z aprešiča, k je r sta im ela k m e tiji d v a T urk ov iča, e d en izm ed n jiju (M ihajlo) je bil le ta 1567 km ečk i so d n ik v sučiji; p ra v te d aj je b il sodnik v P u šči u p o rn išk i o rg a n iz a to r Luka Kruhopek, Jakob Fra­ trie p a je im el cel g ru n t v S tu p n ik u . Iz iste d ru žb en e s k u ­ pin e v aščan o v je iz v ira l n a jb rž e tu d i poznejši G regoričev pisar, Ladislav Termčič (M ate T erm čič je im el k m e tijo v Z g o rn jem L ad uču in v e lik v in o g rad v bližini). M ed u p o r­ n ik i s su sjed g ra d sk eg a gospostva sta om en jen a tu d i Nikola Bartolič, k ovačev sin (n em ara tu d i izučen m esar, k i ga je k o t ta k šn e g a T ah i vzel 1566 s seboj v K anižo) iz B rdo vca 125 J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 112, 113, 155, 157, 185, 261, 303; Radovi FF 6, str. 92—93; Rački, str. 254, 299, 251, 252; J. A d a m ­ ček, AV 11-12, str. 35.

a li Z aprešiča, te r m esar in v sek ak o r tu d i trg ov ec z živino Ivan Grbac.126 Pod ob en je b il tu d i iz v ir v o d iln ih u p o rn ik o v n a d ru g i s tra n i Sotle. N a š ta te n b e ršk e m gospostvu sta b ila m ed v o d itelji u p o ra b r a ta Nikolaj in Lovrenc Kopriva, ki sta oba služila T a h iju k o t v o ja k a in jim a je ostal n a dolgu n ju n o plačo. U p o rn ik e iz K u n šp e rk a in B istrišk e doline je vodil k lju č a v n ič a r in k m e t Pavel Šterc, m ed vo ditelji sta b ila ž u p a n a iz G regorovč (G regorsdorf m ed sta ro in novo Sotlo — Benedikt Tauffer) in iz Jereslav cev , p a tu d i g o rn ik (B ergm eister •—- zasto p n ik gospoščine n a d gorico — to n i » fod inaru m m agister«, k o t je n apačn o p rev edeno v latinščino) Lovrenc Krošl, podobno k o t »sogornik« (P ergkhgenoss je so gornik v v in sk i gorici, n e »rudar«; tu d i po datek, d a je T h u rn u je l tr i u p o rn ik e »in m ein P e rk h re c h t« p om en i »v m oji gorici« in n e »rudniku«, kot p re v a ja A dam ček) Skomin »iz M arnič« (? M irn i dol p ri B lanci — »M arinstal«), p a tu d i v K o m p oljah je p rip ra v il b ro d o v e za p u n ta rje , k i n a j b i šli v Radeče, svibenski »k ram ar« (Freg = P h ra eg ).127 Z a v p liv izročila slo venskih k m ečkih u p o ro v n a pro­ g ra m široke v sta je ob vsem te m n i zanim ivo le to, da je F r a tr ič iz Ja s tre b a rs k e g a v edel zanje, m arv eč da je več v o d iln ih h rv a ts k ih p u n ta rje v zvezan ih s slovenskim i k ra ji, v k a te rih so b ila ta izročila v 16. sto le tju gotovo živa: G regorič se je vsaj n ekaj časa m u d il ob K rki, oženil se je n a P išecah in im el zvezo z graščak o m n a te m g ra d u ; D rvodelič in T urk o v ič sta b ila p o rod u m en d a s K očevskega, A n d re j V lačic ro je n v D rn ovem p r i K ršk em , K up in ič pa je b il k ra tk o p re d u p o ro m v službi n a Š ta te n b e rg u . P ra v ob S o tli se n a obeh s tra n e h v rs te k ra ji, od k o d er je v rsta vo d ite lje v v u p o ru : n a vzhodu Zliebec (Svrač), Č erin a (Mi­ ličevič), K ra j (G ušetiči), M a rija G orica (G regorič) — na zahodu K u n šp e rk (Šterc), G regorovče (T üffer in K rošl), Je re sla v c i (župan) in R akovec (W inkler k o t p o d p o rn ik gi­ b a n ja vsaj p ro ti T ahiju). Zveza z up o ro m v L aškem (z 126 J. Adamček, Radovi FF 6, str. 93; AV 7-8, str. 211. 127 J. Adamček, AV 11-12, str. 36; Seljačka buna, 1968, str. 123, 165; Rački, str. 209, 257.

G reg oričev im n ačrtom , da g re »nad Č adingerja« v V ra n ­ skem ) kaže, d a so šle te vezi že p re d up o ro m že daleč n a p re j in d a je bilo m a rsik a j p rip ra v lje n o in povezano precej po drobneje, k a k o r kažejo skopi zap isn ik i zasliše­ v a n j.128 K ončno še vedno ni rešen o v p ra ša n je , k d a j je prišlo do o b ra ta , ki je p rite g n il v u p o r lju d i, k i so n ek d aj služili T a h iju . T a o b ra t b i težko povezali z lo k aln im uporom , m ed k a te rim so vsaj posam ezniki m ed te m i lju d m i še ved no o p ra v lja li svojo službo n a g rad u . P o G regoričevem p rič e v a n ju o o b ra tu u p o ra a v g u sta 1572 b i to re j m ogli p o sta v iti tu d i n jih o v p re h o d n a km ečko s tr a n pred v sem v je sen 1572, v čas, ko je u p o rn išk o vodstvo določilo »ka­ pitan e« . P ra v n a ta čas m e ri re s G allovo poročilo, d a so se n e k a te ri poznejši u p o rn išk i v o d ite lji »še v je se n i p u lili za p oveljstva«, da je b il D rvodelič p ra v odtlej že določen za » kapitana«, M ikula B a rto lič in A n d rej V lačič p a za » d e se ta rja ali četovodja«. Če dodam o k te m u d ejstvo, da je Iv a n G ladki, p oznejši G reg oričev obveščevalec n a S u sje d g ra d u , še 24. m a ja 1572 n a p a d e l km ete, k i so h o teli ob d elo v ati v r t in v in o g ra d za k om o rsk ega p re d sta v n ik a , tu d i to p o trju je zgornjo slu tn jo o š irje n ju k ro g a u p o r­ n ik o v šele v času, ko so se u p o rn išk i n a č rti ra z te z ali že čez m e je sam o T a h ije v ih gospostev.129 U p o rn ik i so se n a m re č gotovo sk u šali p o v ezati tu d i z m eščan i in u ra d n ik i po graščinah. N a u p o r n a š ta te n b e ršk e m gospostvu je m očno v p liv a l M a rtin R osnagel iz S lov ensk e B istrice, k i p a je b il p re d 1570 n e k aj časa tu d i T a h ije v g ra js k i u p ra v n ik n a Š ta te n b e rg u .130 P reb iv a lc e m B režic so u p o rn ik i p o n u ja li sk le n ite v » bratstva« , p re b i­ valci K ršk e g a so se z u p o rn ik i zelo h itro pogodili za p re ­ voz p re k S av e in so jim tu d i sicer d a ja li pomoč. P re b i­ valci m alih, n a p o l p o lje d e lsk ih trg o v P o dsred a, P ilšta n j in P la n in a so se večinom a p rid ru ž ili u p o rn išk i v o jsk i pod Š terc e m te r se dali »zapriseči v b ra tstv o « — nič m an j k a ­ k o r k m e tje iz ok oliških vasi. P re b iv a lc i R adeč p a so se 128 R ački, str. 253, 262. 129 Situla 13, 1973, str. 156 (»beueilch« — ne »beurlich«, kot je pri R a čk em , str. 265); J. A d a m č e k , AV 7-8, str. 288. 130 J. K o ro pec, Štatenberg, str. 42.

n a poziv u porniko m , k i so jim po slali p e te lin je pero, k a r sam i v zdign ili in g ra jsk e m u u p ra v ite lju n a ra v n o st odgo­ v a rja li, da » u po rnik i n e z a h tev ajo nič slabega«. N a H rv a šk e m so b ile zveze te v rste — ko lik o r so zn a­ n e — precej šibkejše. Le n e k a te ri Z a g reb čan i so p re d le­ to m 1567 po so jali T a h ije v im km eto m d e n ar, da so mogli z n jim u stre č i T ah ije v im zah tev am . T oliko te sn e je p a so b ili tu podložniki povezani z g ra jsk im i u ra d n ik i — ne sam o z a ra d i n jih o v e g a n ezado vo ljstva, k e r jim g raščak i niso v re d u izplačevali zaslužka, m arv eč pač tu d i zarad i tega, k e r so v p re c e jšn ji m e ri iz v ira li iz vasi ko t »svo­ bod njaki« in so b ili n a g ra je n i z d o d elitv ijo k m ečkega g ru n ta v h asn o v an je. Po G reg oričevi izpovedi je b il »m oj­ ster, začetn ik in podpihovalec vsega te g a upo ra« d vo rni so d n ik v S u sje d g ra d u Iv a n H o rv a t (m orda m e ri n a n j tu d i ne k o sporočilo, k i p rip o v e d u je o d veh v o d ite ljih u po ra, p rv i je Schiavone, c h iam ato P reb ech , d ru g i p a C rovato),131 k i je »pobegnil iz g rad u , z b ira l d e n a r in izd elal ves red« (alle O rd u n g gethon). N a S u sje d g ra d u je im el G regorič m e n d a tu d i še d ru g e g a človeka, »n ajv išjeg a g ra jsk e g a grofa« ( = p o v e ljn ik a hlapcev) Iv a n a G ladkega, »ki je z Ilijo sk lenil b ra ts tv o in Iliju zagotovil, d a m u bo sporočil vse, k a r bo zvedel v g ra d u S u sjed gradu «. P odobno je bil soudeležen tu d i o sk rb n ik g ra d u L egrad, ko so u p o rn i k m e t­ je sre d i le ta 1572 zavzeli ta g rad. N ajza n im iv e jše p a je, d a je sp o d b u jal u p o rn ik e tu d i v rh o v n i u p ra v n ik trid e se tn išk ih postaj n a H rvašk em , K rišto f W in k ler iz N edelišča, to rej u ra d n ik d v o rn e kom o­ re, k i je im el v n e p o sred n em sosedstvu u p o rn e g a su sjed g ra d sk e g a g ospostva n a desnem b re g u S o tle tu d i m ajh n o gospostvo R akovec. V spo r s T a h ijem je p riše l v sek ak o r že p e t le t p o p rej, k e r se n i s trin ja l s T ah ijev im i tež n ja m i po u sm e ritv i vse trg o v in e p ro ti zahodu le ob njeg o v i m it­ nici pod S u sjedg radom . P r a v nič p a n e vem o, k ako so se p le tle poznejše zveze m ed n jim in u p o rn ik i, čep ra v je

131 Rački, str. 221 (J. A d a m č e k , Radovi FF 6, str. 90, m isli da gre pri tem za Gubca — toda zakaj naj bi bil on, doma iz Zagorja, »Hrvat«, Gregorič, doma iz gospostva Ribnik pod K ol­ po, kamor se je v 16. stoletju že razširilo »hrvatsko« ime, pa »Slavonec«?!).

r

n jih o v obstoj nedvom en. N e k a te ri u p o rn išk i v o d ite lji tr d i­ jo, da g a »je tre b a v p ra š a ti p re j k a k o r vse druge, kdo jim je d a l n asv et, naj se zb e re jo in k a m naj gredo«. Zvezo m e d n jim in u p o rn ik i n aj bi vzd ržev al n e k i plem ič G regor G rbič, k i je im el d v orec b lizu W in k lerja. V sek ak o r se je W in k le r tu d i še po ko ncu u p o ra zavzem al p ri cesa rju za to, d a n aj bo izpuščen ed en izm ed (po vsem v idezu v Z a­ grebu) u je tih u p o rn išk ih v o d ite lje v (G regor G ušetic, 1574). V ta o k v ir sp ad a jo tu d i G reg oričev i stik i z O zvaldom Göria c h e rje m n a Pišecah, k a te re m u je G rego rič še po km eč­ k em porazu, bežeč p ro ti tu rš k i m eji, p rip o ro čil v sk rb sv oje o tro k e.132 S ta k šn im i p rim e ri je m ogla b iti zvezana tu d i — gotovo n e u te m e lje n a — govorica m ed u p o rn ik i, d a so »vsi plem iči iz S av in jsk eg a okoliša d rž a li z njim i« (A ber w ie e r geh ört, so h a b e n die E d e lle u t von S an eck h a lle m it In e n g eh a llten ; A dam ček m isli, d a je »Saneckh« Z abok, p a to je n a jb rž napačno : n e le da je bil isteg a dne p r i istih zaslišev alcih Z abok jasn o z a p isan k o t »Sabackh«, m a rv e č se z g o rn ja izja v a n a d a lju je z izpovedjo, d a so z Bizeljskega g ra d u — »von Visel« — dali orožje »proti K lanjcu« ),133 k o t je izp ov ed al S v rač (23. II. 1573 v L ju b ­ ljani). V ta o k v ir sp ad a tu d i p ov ezava ko m o rsk ih p re d sta v ­ n ik o v n a S u sje d g ra d u in v S tu b ic i s k m e ti p ro ti T ah iju . P o m e m b n a je b ila tu d i zveza z n e k a te rim i žu pn ik i, k i so b ili s T a h ijem s p rti z a ra d i n jeg ov eg a n asiln e g a p risv a ja ­ n ja c erk v e n ih zem ljišč in p odložnih km etov. B oja s T a­ h ije m se je že 1565 udeležil ž u p n ik v S te n je v c u M ihajlo B učič (poznejši p ro te sta n t), k i se je n a to m o ral u m a k n iti v M edžim urje. Z la sti v te sn i povezavi z u p o rn ik i je b il ž u p n ik Iv a n B abič iz B rdovca, k i je sp a d a l n e k a j časa celo k ožjem u u p o rn išk e m u v o d stv u in ga je G regorič štel za član a u p o rn išk e g a sv e ta v B rdovcu. S v oje župnišče je d al n a razpolago za n ek a k o u p o rn išk o pisarno, u p o rn išk e p rito ž b e in p ro šn je n a c e sa rja p a jim je sam pisal. Ob d a n a šn je m p o z n a n ju p osto pnega d v ig a n ja u p o ra n a obeh zago rsk ih g ospostvih in n jeg o v eg a p re h o d a k 132 Rački, str. 292. 133 Rački, str. 266, 268; Situla 13, 1973, str. 144, 146; J. A d a m ­ ček, Seljačka buna, 1968, str. 125.

dvojni usmerjenosti po a v g u stu 1572 —• k a r so n a m vse o d p rli po A dam čk u o d k riti pom em bn i novi v iri — je vse to la ž je razu m eti, k o t je b ilo dotlej, d o k le r smo sodili, da sta b ila od p o le tja 1572 S u sjed g ra d in S tu b ica že osvo­ bo je n a T ah ije v e g a g osp od ov an ja in da se je tu že o dk rito p rip ra v lja la širo k a v s ta ja k o t ed ina sm e r u p ira n ja . P ri p le m išk ih zav eznikih (m orda tu d i p r i Iv a n u G ladkem ) g re pač za p re p rič a n je , d a p o d p ira jo le u p o r zoper T a h ija v lo­ k a ln ih m e ja h n je g o v ih gospostev, k e r so jim k m e tje novo gib an je, k i se je ra z v ija lo sk rito pod sta rim , do k ra ja uspešno p rik riv a li. V te m sm islu je lah k o ra z u m e ti W in­ k le r j evo vlogo, p a tu d i govorice o sp o d n je šta je rsk e m p lem ­ stvu, ki je od 1572 n a p re j n e k a jk r a t o stro n asto p ilo p ro ti T a h iju k o t gospodu n a Š ta te n b e rg u in tu d i n a S u sje d g rad u in D o ln ji Stubici, ta k o d a je celo n a d v o jv o d a K a re l 1573 M a k sim ilijan u II. predložil, n a j T a h iju obe zagorski go­ spostvi p rep ro sto odvzam e-184 E dino B abič bi bil m ogel sp ri­ čo sv o jih ožjih stik o v z v od iln im i lju d m i v p rip ra v a h na u p o r v e n d a rle vsaj s lu titi tu d i novo sm er, čep rav n i no­ b en eg a p o d atk a, k i b i k azal n a njegovo sod elo vanje z u p o rn ik i tu d i v obdo bju širo k e v sta je h rv a šk ih in sloven­ sk ih km etov. P r a v gotovo v e lja jo te m eje za u p ornišk o izko riščan je m edsebo jn ih spo rov m ed fev dalci sam im i. To n e v e lja le za sp o r m ed T a h ije m in H eningovci (Š tefan G rego rijan ec je p o d p ira l u p o rn ik e do iz b ru h a širo k e v s ta je in je m ed p rip ra v lja n je m n a u p o r dal celo d e n a r za n a k u p sm odni­ ka), m arv eč tu d i za spo r m ed K eglevičem in S ek elijem te r m alim i zag orskim i p lem iči (»šljivari«), K eg lev iču n a ­ s p ro tn a s tra n je m ed u po rom sam a p ošiljala svoje podlož­ n ik e u p o rn ik o m n a pomoč, k a k plem ič p a je celo sam sode­ lo v a l m ed u p o rn ik i (tako m o rd a G a šp e r B endekovič m ed c e sa rg ra d sk im i p u n ta r ji te r V ink o Lepoič —- z m a jh n im gospostvom v G ub ašev u p ri Z ab oku — k i je bil zara d i ud eležbe v u p o ru z a p rt še se p te m b ra 1574).135 V d ru g a č e n o k v ir — s tra h u p re d p u n ta rji — spad a seveda dejstvo, d a so tu d i ob p oh od u u p o rn išk e v ojske 134 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 440. 135 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 125; Rački, str. 268, 320.

r v šta je rsk e m P o sa v ju in ob B istrici n e k a te ri gospodje G regoričevo vojsko k a r dobro sp re je m a li (na B izeljskem , v P išecah, sto lp u »zu S chriebschkj« a li »Schrim bschkhy« •— n a jb rž p r i S re m ic u -S c h ry m e tz p re d R a jh en b u rg o m — , v R a jh e n b u rg u , Sevnici, p r i K lo b n e ric i n a Lisci, v J u rk lo š tru in p r i P ilš ta n ju v tr g u in obeh ta m k a jšn jih grad o v ih te r še kje). S h ra n o in n e k a te ri (npr. T a tte n b a c h o v o sk rb ­ n ik n a B izeljskem ) tu d i z d e n a rje m ali celo sm odnikom in oro žjem so se pač o d k u p o v ali od upo rn ik o v , k i so vse to sp re je m a li k o t p riz n a n je sv oje oblasti n a d graščinam i. N e­ k a gospa jih je k a r prosila, n a j n iče sar n e n a re d ijo m ožu, če ga bodo k je srečali. Z la sti po m em bno je b ilo v u p o rn išk ih n a č rtih u p a n je , d a se jim bo posrečilo sk le n iti zvezo z U skoki v Z u m b e rk u in B eli K ra jin i. M ed p o g la v itn e n a m e n e G regoričevega vo ja šk e g a n a č rta je sp ad alo tu d i to, da p rid o b i za u po r ta p o lv o jašk i elem ent. Ze v p rv ih d n eh u p o ra so jim po­ slali ta k šn a v abila, ta k o G regorič iz V idm a p r i K ršk e m pism o, k i m u ga je n a p isa l sin ta m k a jš n je g a žu p n ik a (po U skoku N ožini iz S to jd ra g e v Z um b erk u , s k a te rim je b il v stik ih že poprej), k a k o r tu d i u p o rn ik i iz okolice O kiča. T u d i G rego ričev v o jašk i n a č rt glede pohoda čez D olenjsko je b il n a m e rje n p re d v se m n a p rid ru ž ite v žu m b eršk ih U skokov. N ev a rn o st te g a n a č rta so dobro opazili tu d i p le ­ m iči, k i so tak o j n a p ra v ili vse, d a b i p re p re č ili njegovo u resn ičen je. P r a v v tem , d a je ra č u n a l n a pom oč U sko­ kov, je b ila tu d i en a izm ed p o g la v itn ih s tv a rn ih n a p a k G rego ričev ega v o jašk eg a n a č rta . U skoki so n a ozem lju, k je r so se n ase lili (strn je n o v Z u m b e rk u te r v B eli K ra jin i okrog M arindola), v resn ici dosegli o d p rav o p od lo žn ištv a in p re jš n jih zem ljišk ih go­ spostev. B ili so v n e k e m sm islu »svobodni«, tj. p o d re je n i n e p o sred n o deželnem u k nezu. To se je kazalo tu d i v tem , d a so b ili osvobojeni vseh fe v d a ln ih d a ja te v ra z en enega g o ld in a rja n a leto, k i so ga m o ra li p la č e v a ti k ra n jsk e m u vicedom skem u u ra d u . O d podložnega v ašk eg a p re b iv a l­ stv a so jih ločile tu d i sicer še n e k a te re p o seb ne p rav ice (posest jim je b ila p o d elje n a s posebnim fev d n im pism om , osvobojeni so bili poleg d a ja te v in tla k e tu d i carine, ko­

lik o r so u v a ža li za sv oje potrebe). P ra v ta izjem ni, s p r i­ v ile g ije m p rid o b lje n i položaj jih je ta k r a t povezoval tes­ n e je s plem išk im k a k o r s podložniškim razredo m . S e te s­ n e je so b ili povezani nep o sred n o s fevd alno d ržavn o o r­ ganizacijo. S red i 16. sto le tja so b ili n a m re č d eln o v člen jen i v cesarsko n a je m n išk o vojsko. S k o raj 1000 žu m b eršk ih U skokov je p re jem a lo v m irn e m času poleg svojega zem ­ ljišč a tu d i še m alo čak a ln in o za to, da so b ili vselej p r i­ p ra v lje n i n a boj, m ed b o jn im pohodom ali ob službi v ob­ m e jn ih trd n ja v a h p a so tr i d n i po svojem n a sto p u dobivali en ak o plačo k a k o r vsi n a je m n išk i vo jak i. Res so zaostank i v te h izp lačilih p ovzročali včasih tu d i p ri n jih n ezado vo lj­ stv o in so zadreg o o b lasti ra d i izk o ristili za p ritisk , d a je svoje dolgove p o ra v n a la . T a značaj izjem n ega uskoškega položaja v 16. sto le tju se je jasn o k azal tu d i v v sem n jih o v em ra z m e rju do km eto v v o b m e jn ih d e lih K ra n jsk e in H rvašk e. Im eli so jih za n ižje od sebe in so jih v e č k ra t tu d i n a p a d a li in plenili, še v e č k ra t p a p rih a ja li z n jim i v n av z k riž je zara d i paše svo je živine. Z ato so živeli z n jim i včasih v v elikem n a sp ro tju . K o lik o r so se p rito ž e v a li deželnem u knezu, so se p rito ž e v a li le z a ra d i n e re d n e g a p re je m a n ja plače ali k e r so fe v d alci d ru g a č e k ršili n jih o v e prav ice. P ro sili p a so p re d v se m za d o d elitev nov ega zem ljišča. N jihovo ra z m e rje do fev d alcev in sp o ri z n jim i so b ili bistveno d ru g ač n e g a z n a č a ja k a k o r p ri podložnih k m etih . Z a ra d i te g a so m o ra li tu d i le ta 1573 plem iči o b lju b iti sam o to, da jim bodo izp lačali zaostalo plačo, in tak o j so jim U skoki po m ag ali p ro ti up orn ik o m . S pričo te g a n ik a k o r n i sam o izraz n a k lju č n e g a položaja, d a so p ra v U skoki — enako k a k o r to k r a t —■ zadu šili poslej vse večje km ečk e u po re v slov en skih deželah. G reg oričev i stik i z U skoki izv irajo n a jb rž p re d v se m iz n jeg o v e v o jašk e službe v o bm ejnih trd n ja v a h in m o rd a tu d i iz trg o v a n ja (v zvezi z usko škim tihotapstv om ), k a jti U skoki so b ili n a se lje n i v bližin i n je ­ govega ro jstn e g a k r a ja šele k ra tk o p re d n jego vim p rv im p adcem v tu ršk o u je tn iš tv o (1535 v Ž u m b erk u , u sta lite v p riv ile g ije v 1538). N jegovo z a u p a n je v te stik e p a se je izkazalo k o t n e u tem eljen o . S tv a rn e ra z lik e m ed km ečkim i podložniki in U skoki, ki jih je podcenjeval, so bile m nogo

pom em b nejše v o dločanju te g a p astirsk o -k m e č k o -v o ja šk e­ g a p re b iv a lstv a . N en av ad n o n o tra n jo z relo st u p o rn išk e g a g ib a n ja in po d ro b n o st p rip ra v za n je g o v v n a n ji iz b ru h m o re razložiti le dejstv o, d a je n je g o v a o rg an izacija v sred išču u p o ra p očasi in dolgo zorela. N jen i zač e tk i segajo p ra v z a p ra v v le to 1565, ko so k m e tje d v a k ra t p re m a g a li fevdalce, e n k r a t celo b ansko vojsko. O dtlej se je sicer počasi, pa v e n d a r n e p re trg a n o ra z v ija la n e to lik o v senci spo ra m ed T a h ije m in H eningovci, k o lik o r spričo p o vezov anja s p re d ­ sta v n ik i o g rsk e k ra lje v s k e kom o re n a obeh gospostvih. Ob pre lo m u le t 1571/72 je g ib a n je — še ved n o povezano s H erlenov ičem — v e n d a rle stopilo n a la s tn e noge in začelo postopno ra z v ija ti svoj la s tn i p ro g ra m in trd n e jš o o rg a n i­ zacijo. N a to p re u s m e rja n je so b re z dvom a v p liv a li ud arci, k i so podložnike p riz a d e v a li k lju b povezavi s k om orskim i p re d s ta v n ik i — n eu sp e h izpovedi p ri obeh p re isk a v a h k ra lje v ih k o m isa rje v (1567, 1572), p rito ž b p re d zag rebšk im k a p itlje m (vloženih 1572 sk u p aj s H erlenovičem ), gotovo p a zlasti ta k o v id en u d a re c n jih o v im n aporom , k o t sta bila izročitev k o m orskega dela gospostva T a h iju (1569) in v no­ v ič n a o k re p ite v n jeg o v e o b lasti vsaj n a obeh g ra d o v ih kot r e z u lta t d ela k om isije v poznem p o le tju le ta 1572. H erlenovic, W in k le r in tu d i G rego rijan ec, ki je v z d r­ žev al z u p o rn im i k m e ti stik e za H eningovce, se te g a po v sem v id ezu niso zavedali, to d a v poznem p o le tju 1572 je je d ro u p o rn išk e g a g ib a n ja d e jan sk o že u šlo iz p re jšn je g a lo k a ln e g a okv ira. N iti p ro g ra m širo k e v sta je , n iti n je n vo­ ja šk i n a č rt, n iti širo k a in p o d ro b n a o rganizacija niso n a ­ sta li nepo sred n o p re d p reh o d o m k o d p rte m u up oru . V te h n a č rtih o p rih o d n o sti sev eda n i bilo več p ro sto ra za T ahija, k e r g a n i bilo za g ra šč a k e nasploh. Če iščem o z u n a n ji o k v ir te g a zad n je g a kako v o stn eg a vzp on a km ečk eg a g ib an ja, gotovo n e sm em o sp reg le d a ti n o v ih razm er, o d k ar je M ak sim ilijan II. — vsaj v m a ju 1572 — s sv ojim posegom zav a ro v a l k ra je v n i u p o r p re d plem išk im nap ad om . D raškovič je v pism u c e sa rju po za­ d u šitv i u p o ra (15. II.) trd il, d a ga je v p re jšn je m le tu več­ k r a t o p o zarjal n a u p o r su sje d g ra d sk ih in stu b išk ih podlož­ n ik o v te r n a n e v a rn o s t širo k e v staje, k i m o re z ra sti iz n je ­

ga. P o n jego vem te d a j izražen em m n e n ju »ni bilo mogoče p r i k m e tih nič doseči z m irn im o b ra v n a v a n je m k o m isar­ jev. T oda k e r je vzelo v aše v eličanstvo ves sp o r v svoje ro k e in se po gajalo po sv o jih k om isarjih, se n i spodobilo, da b i se m ešal v to p ro ti v o lji V ašega V eličanstva«. K o je prišlo do km ečk ih p rošenj do c e sa rja in do začasnega d eln eg a uspeha, se je o rg an izacija u trd ila ; o d k a r jih je p riz a d e la v rn ite v T ah ija, so se m e je k ra je v n e g a u p o ra za­ čele izg u b ljati, k e r je bilo boj po vsem v idezu m ogoče dob o je v a ti le v širših okv irih. To p a je bila ko nčna pobud a za n a p re d o v a n je org an izacije čez m e je obeh gospostev in za končno d o z o rev an je p ro g ra m a širok e v staje, k a r je za­ h te v a lo u p o šte v a n je te m e ljn ih sm eri podložniškega neza­ d o v o ljstv a n a vsem ozem lju, k a te ro n a j b i v s ta ja zajela. V rhovno v odstvo u p o ra so se sta v lja li tr ije k m e tje iz S tubice: A m brož G ubec, Iv a n P a san ec in Iv a n Mogaič. To je b re z dvom a re s zvezano z dejstvom , da je u p orn iško g ib a n je p rv o tn o izšlo iz teg a dela T a h ije v ih gospostev. S k u p aj z Ilijo G rego ričem k o t tožilcem so ti t r ije se sta v ­ lja li tu d i v rh o v n o sodišče up o rn ik o v , in samo to je bila S v ra č e v a u te m e ljite v sodbe, d a so oni tr ije »več k o t Ilija«, k e r G rego rič n i m ogel n ik o g a r sa m k azno vati. Težišče oblasti je bilo v » b ratstv u « gotovo p r i stu b išk i tro jici, zato p a je bilo vrhovno vojaško poveljstvo n a d vsem uporom p ra v ta k o gotovo zaupano G regoriču. A d am ček m eni, da v e lja to le za n je g o v odd elek p u n ta rs k e vojske, to d a glede te vloge Ilije G rego riča so v se izpovedi u p o rn ik o v povsem soglasne; tu d i S v ra č g a g lede v o ja šk e u re d itv e p o sta v lja popolnom a jasn o n a p rv o m esto (»Ilija je b il n a jv išji po­ v e ljn ik vseh«). P re d v se m p a je pom em bno, d a je to izpo­ v e d al tu d i G regorič sam , čep ra v m u je to p riz n a n je moglo ob zasliše v a n ju n a D u n a ju sam o ško do vati.138 Poleg Ilije so p o v eljev ali sam osto jnim oddelkom m ed up o ro m vsaj še P a sa n e c (južno od S ave n a H rvaškem ), G ubec (v S tu bici in severno od nje), K u p in ič (južno od S av e n a K ran jsk em ) in Š te rc (v do lin i B istric e n a K ozjanskem ). Po G regoriče­ v ih p o d a tk ih se je d elila u p o rn išk a v o jsk a ob iz b ru h u ši­ ro k e g a u p o ra v celem n a šest oddelkov, m ed k a te rim i sta 136 Rački, str. 268, 290; Situla 13, 1973, str. 146.

im ela n a j večji pom en v se k a k o r G reg oričev (zarad i n a jširše nalo g e in obsega ozem lja, k i naj b i ga pohod zajel) te r G ubčev (d ržati je m o ra l izhodišče u p o ra in g a ra z širiti p ro ti severu). Bolj ali m an j v celoti n a m je z n a n a p o d ro b ­ n e jša o rg an izacija le za su sjed g ra d sk o izhodišče u po ra, od d ru g o d so n a m z n an i le posam ezni drobci. N a su sje d g ra d sk e m gospostvu je b ilo določenih po av g u sto v sk em zb oru vo dstvo u p o ra — G regorič o m en ja v zvezi s tem posebej G ubca, P asan ca in F istrič a — še e n a jst do p e tn a js t »poglavarjev« (capitanei, H a u p tm a n n — »stot­ nik«?; število je lahk o različno po različn em u p o šte v a n ju G rego ričeve in S v račev e izpovedi),137 k i so b ili vsaj veči­ no m a gotovo ra z p o re je n i po v a šk ih sodiščih: v B rd ov cu M ih ajlo G ušetič, P e te r Š ajno vič in N ikola K upinič, v P u šči Š an talič, M a tija M iličevič in m o rd a Iv a n S v rač in M a tija F istrič, v Z a p re šič u Iv a n T u rk o v ič in m o rd a G re­ go r Zetič, v P o d g o rju J u rk o Z orko in Iv a n S trelac, v S ten je v cu Iv a n K o rd o v an (ali K ortovan), v S tu p n ik u Ja k o b F r a tr ič in G reg o r Sodič, v N o v ak ih J u r ij K ovač. N e k a ­ te r a po ročila o m en jajo poleg »poglavarjev« tu d i »deset­ n ik e ali vo d n ik e čet« (Z echner od er R otm eister). T ud i to kaže, da so u p o rn ik i p r i p rip ra v a h za u p o r p o ra b ili vse sv oje sku šn je, k i so si jih p rid o b ili k o t v o ja k i v občasni slu žbi n a m eji. P o d obn a je b ila o rg an izacija u p o rn ik o v tu d i drugod. N a selnišk em gospostvu so u p o rn ik i »izbrali izm ed sebe« dv a »poglavarja« in več »desetarjev« (decurioni); »pogla­ v a rji« se o m en jajo tu d i n a k ra p in sk e m gospostvu te r m ed u je tn ik i po b itk i p r i S tubici. P r a v ta k o so vodili že od z a četk a širo k eg a u p o ra » poglavarji« u p o rn ik e iz K u n šp e rk a (P av el Š terc, F ilip K ukeč), B izeljsk eg a (Filip F iše rič iz Videž) in Pišec (K arel P u sta k , pozn eje r a jh e n b u rš k i pod­ ložnik P e te r Z u p a n iz D edn e vasi), »p u n tarji« (G rego ri­ čeva v o jsk a ali dom ači km etje?) p a so jih p o sta v lja li tu d i še pozneje, k o t so g o m ik a S k o m in a iz T ih eg a d o la in G aš­ p e rja M a rtu n a iz J u rk lo š tr a .138 137 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 105—109. 138 J. A d a m č e k , AV 10, str. 77; Rački, str. 314, 211—2, 257; J. K o ropec, K rškobizeljsko gospostvo, ČZN n. v., 7, 1971, str. 34.

P om en dom ačega okoliša (razd elitv e v zem ljišk a go­ sp ostva ali le -te h v m an jše enote), k i se kaže v vlogi v a ­ šk ih sodišč (sučij) z ag o rsk ih gospostev p ri v o ja šk i o rg a­ nizaciji, se kaže p r i u p o ru tu d i sicer. G otovo n i n a k lju čje, da so im eli n a S u sje d g ra d u m a ja 1572 ob p o sku su T ah ije v ih lju d i, d a z a tro te d a n ji lo k a ln i u po r, z a p rte p ra v vašk e sod nike štirih sodišč (B rdovca, Sten jev ca, P o d g o rja in Z ap rešiča).139 Ž e h itr i in širo k i odm ev p rv ih začetkov širo kega u p o ­ r a n a okrog d ese tih g ospostvih n a obeh b reg o v ih S otle in S ave dokazuje, d a u p o rn ik i po avg usto vsk em p relo m u niso o m ejev ali svojega d ela le n a T a h ije v i gospostvi, m arveč so se tru d ili za ra z š irje n je svo jeg a » b ratstva« čez n ju n e m eje. T ako se poroča za t r i u p o rn ik e — B artoliča, V lačica in D rvodeliča — d a že je se n i 1572 niso im eli časa za obde­ lo v a n je svo jeg a polja, k e r so im eli o p ra v k a s p rip ra v a m i n a up or. S icer so re s trd ili sk o raj vsi u je ti p u n ta rji, da so jih k v sto p u v »bratstvo« p risilili in p ra v ta k o k prisegi, k i so jo p a n a to m o ra li d rž a ti z a ra d i n je n e teže. Posam ez­ n i ta k š n i p rim e ri so se gotovo tu d i res dogajali. P ovečini p a je bilo v e n d a rle d rugače. K o se je začel u por, so se k m e tje k a r z g rin ja li n a kup, iz red n o h itro in še p re d e n je p rišla do n jih u p o rn išk a v ojska. S težavo so jo p ričako vali, d a b i se zd ružili z njo, in m a rs ik je so sam i p re šli k a r k d e ja n je m (prim . spodaj v rsto sam o sto jn ih u p o rn išk ih n a ­ stopov, ločenih od poh oda G rego ričev e vojske, v slovenskih deželah!). Z e m ljišk i gospodje v e č k ra t trd ijo , d a so izgubili vse »moštvo« in d a so jim o stali zvesti le tisti km etje, ki so jih m ogli s p ra v iti za g ra jsk o obzidje, tj. v svoje roke. Iz teg a časa izv ira opis, k ak o so n a b ira li u p o rn ik e po sloven skih k ra jih . U p o rn išk i v n a n ji zn ak je b il zim zelen ali b rš lja n za klobukom . V vas, k i so jo u p o rn ik i poklicali k sodelovanju, so p oslali p e te lin je p ero k o t z n ak b o jev i­ tosti. Ob sp re je m u v »bratstvo« so v sak eg a u p o rn ik a za­ p risegli. N a K ra n jsk e m so z a č rta li ob te m n a tla v elik krog. K d o r je p risto p il k »b ratstv u«, je stopil z desno nogo v a n j in p risegel pokorščino u p o rn išk im poveljniko m . G re­ go ričeva v o jsk a je z a h te v a la že dom a in p ra v tak o v slo­

v e n sk ih k ra jih , k a m o r je p rišla, d a m o ra d a ti v vaseh, trg ih in m estecih, k i so sto p ili v »bratstvo«, v sak a hiša po en eg a m oža za vojsko, » go spo darja ali dobrega, m očnega hlapca«. Vse to je bilo plod dolgih in s k rb n ih org an izacijsk ih p rip ra v . T ako širo k odm ev p a so im eli le zara d i položaja podložnikov v vseh k ra jih , k i jih je v začetk u le ta 1573 zalil v a l k m ečke v staje, in zato, k e r je p ro g ra m u p o rn i­ kov zd ru žil n jih o v e g la v n e sk u p n e te ž n je v b o ju zoper graščinsko go spo darstv o in n a n je m slonečo organizacijo ja v n e oblasti. Š iro k i u p o r h rv a šk ih in slovenskih km etov. — V zad ­ n jih m esecih le ta 1572 so n a z n a n ja li bližajoči se širo ki u p o r že no vi p o ja v i k ra je v n ih uporov. K onec ju lija ali v p rv ih d n e h a v g u sta so se u p rli ob sod elo v an ju z o sk rb n i­ kom podložniki m aleg a gospostva L u d b reg , zavzeli g ra d in p re te p li go spodaričinega b ra ta . T o k ra t je sabo r m ogel poseči v dogodke in je sk len il u p o rn ik e kazno vati. Z ačetek v sta je konec ja n u a r ja 1573 k a ž e že sam , da so b ili že po­ p re j zavezani z u p o rn išk o p riseg o p ro ti zem ljiškim gospo­ dom v saj še k m e tje n a E rd e d ijev e m gospostvu C esargrad . S am o lastn o š irje n je p osestev gospostva Okič, k i si ga je dovolila E rd e d ije v a v d o v a B a rb a ra (Alapi), p a je p re d sred o ja n u a r ja pom agalo p r ip r a v lja ti iz b ru h u p o ra tu d i ju žn o od G orjancev. T u d i h itr i in širok i odm ev u p o ra do Istre , G o re n jsk e g a in M e d jim u rja priča, d a splošni u p o r n i b il več daleč in d a so o rg an izacijsk e p rip ra v e zajele veliko širše po d ro čje k a k o r po zn ejši boji. J a n u a r ja n aj b i v sam em žarišču u p o ra u re d ila ra z m e ­ re n ova c e sa rje v a k o m isija pod vodstvom vesprim sk eg a škofa Š te fa n a F ey erko vica. V sm islu c e sa rjev eg a od­ govora n a zahtevo o k to b rsk e g a se sta n k a ogrskega d rž a v ­ n eg a zb ora n a j b i p o m irila po T a h ije v e m sep tem b rsk em p ro te stu zop er »nasilno« v p e lja v o U ršu lin ih zetov te r po n jego vem o b n a v lja n ju p rito ž b e z a ra d i r a v n a n ja z n jegovo d ru žin o le ta 1565 vnovič v celoti o d p rt spor m ed T ah ijem in H eningovci, h k r a ti p a n a j bi — v sm islu T a h ije v e ob­ veznice pač s podložniško p riv o litv ijo n a pokorščino T a ­ h iju k o t so g osp od arju S u sje d g ra d a in D olnje S tu b ice —

ra z re šila tu d i spo r m ed n jim in podložniki in po m irila podložniški upor. O n je n ih n alo g ah in z a tik a n ju p ri n ji­ hovem iz p o ln je v an ju p rič a tu d i p ra v v tem času oživljeno do pisov an je og rsk e k ra lje v sk e ko m o re o te h v p ra ša n jih . Ze k m a lu po sre d i ja n u a rja je m o ra la »odgovoriti cesarju glede T eu ffen b ach o v i vd o v i p rip a d a jo č e polovice« obeh gospostev (23. I.), le n e k aj d n i k a sn e je pa je p o slala na dv o r H erlen ov ičevo poročilo »o p rito ž b a h k m e to v g rado v S u sje d g rad in S tubica« (28. I.). O boje gotovo priča, da je kom isija, k i je p rišla n a S u sje d g ra d gotovo po 3. ja ­ n u a rju , v e rje tn o b lizu sred i m eseca, že ob začetk u svojega d ela zad ela n a n e p rič a k o v a n e težave.140 V obeh v p ra š a n jih je n a le te la n a trd o v ra tn o n asp ro to ­ v a n je — v p rv e m p r i T ah iju , v d ru g e m p ri km etih . F e y e rkovič, k i se m u je izp o ln itev obeh n alo g — celo p o m irjen je obeh gospodov, k i se je zdelo av g u sta že u resničeno — že dru g ič z a ta k n ila in k i očitno n i v id el n obene m ožnosti, d a po m iri k m e te z m islijo n a p riz n a n je T ah ije v e ob lasti n a d njim i, je p osk usil oboje re šiti po d ru g i poti. »Skoraj v istem času«, v k a te re m je p riš la k o m isija n a S u sjed g rad » zaradi n a sp ro tij, k i jih im a T ah i s sv ojim i km eti«, je sklical D raškovič h rv a šk o sla v o n sk i sab o r v Z a g reb (v n e ­ deljo, 18. I. 1573). F e y erk o v ic je v n a sp ro tju s »cesarjevim navodilom , v k a te re m je bilo u kazano, n aj ra z p ra v lja n a S u sje d g ra d u m ed T a h ije m in k m eti sam in n jego vi to v a ­ riši, p ren esel o b ra v n a v a n je n a se sta n ek deželanov« (sabor), ta m p a se je d al » sp retn o sti n e k a te rih z la h k a o b rn iti in z ap eljati, k a m o r je n jim ugajalo«. V z a p isn ik u o sesta n ­ k u sa b o ra je sicer o h ra n je n a le sled o p rv i nalogi kom isije (p red saborom sta se pač o b ra v n a v a li obe!), tj. o sp oru m ed T a h ije m in H eningovci glede dela, ki ga je o p ra v ila k o m i­ sija že a v g u sta in p ro ti k a te re m u je T a h i p ro te s tira l sep­ te m b ra , bilo p a je n ačeto tu d i n a ogrskem d rž a v n e m zboru. T a h i je n a m re č ob te m v novič p ro te stira l, d a je b ila »Hen in g o v a v d o v a z n je n im i po k ra lje v ih k o m isa rjih in km eč­ k i v o jn i nasiln o u v e d e n a v g ra d S u sje d g ra d in k a ste l D olnja S tubica«; oboje je povezal p ač z a ra d i tega, k e r sta b ili obe v p ra š a n ji ob tej p rilo žn o sti o b ra v n a v a n i, saj je bilo izpolni­

te v cesarjeve, te d aj že poldrugo leto stare pogodbe s H eningovci iz začetka 1571 av g u sta 1572 d ru g a č e težko ra z la ­ g a ti z uporom , k a te re g a z a č etek je sam p o sta v lja l v po­ mlad leta 1572. G re g o rijan ec g a je z av rn il, da »so jim bila v rn je n a n jih o v a dedna posestva po sv etem cesarskem in k ra lje v s k e m veličanstvu«. S ab o r v sp o ru očitno n i zavzel n ik a k e g a stališča, p ač p a je sk len il z u ra d n im priporočilom p o d p re ti T ah ijevo p ro šn jo za p o v rn ite v Š tate n b e rg a . R az­ p ra v a o p o g a ja n jih s k m e ti v z a p isn ik u n i d obila prosto ra. Z ap isn ik je k ra te k in p o ln vrzeli, k a k ršn e je m ogoče do­ k a z a ti ob p rim e rja n ju a k to v s sa b o rsk im i z ap isk i v tem času pogosto ob o b ra v n a v a n ju m nogo m anj k o čljiv ih v p r a ­ šan j. D rašk ov ič pač k lju b ra v n a n ju k om isije n i vedel, ali g re re s sab o ru prav ica, d a u ra d n o sk lep a o z a d u šitv i upo ra, k a te re g a p o m irite v je vzel v ro k e c e sar sam- Celo ko se je že začel širok i upor, se je n a m reč sk u ša l z a v a ro v a ti s tem , d a je po F ey e rk o v ic u p ro sil c e sa rja za » najm ilostnejši ukaz«, da sm e n a sto p iti zop er up o rn ik e. T oda o te m d e lu sa b o rsk e ra z p ra v e se je o hran ilo dru g o poročilo sk o ra jd a iz p rv e roke. O grski p o d k a n c le r Iv a n L iszthy, k i se je m u d il m ed u p o ro m n a D u n a ju , je n a m re č sporočil 28. fe b ru a rja o stro go nsk em u p rim a su V ran čiču začetek u p o ra tako , k a k o r g a je opisal n a D u ­ n a ju F ey erk o v ic sam tak o j po svojem p rih o d u v p rv ih d neh fe b ru a rja . F e y erk o v ic p a se je m u d il v Z a g re b u p ra v do iz b ru h a širokega u pora. P o te m poročilu so — v času, ko so b ili d eželani že z b ra n i — »k om isarji poklicali su sjed g ra d sk e k m e te in jim pred lo žili to, k a r je c esar ukazal«. K m e tje p a »so odgo­ v o rili v pism enem odgovoru«, d a »so svo je prito žb e že p rej pred lo žili veličan stv u , o n jih se je n a p ra v ila p re isk a ­ v a in se je izvedelo, d a so resnične, v e n d a r n i sled ila n ik a k a iz v ršite v pravice; oni nočejo im eti več za gospoda ne T a h ija n e n jego vih dedičev; hočejo p a p oslušni v vsem u b o g ati in slu žiti n jeg o v em u v e lič a n stv u ali k o m u rk o li bi ono zapovedalo, ra z e n T ah iju «. B esedilo teg a »odgovora« je b re z dvom a av ten tičn o. N jegov p rv i del je tre b a p r i­ m e rja ti le z izpovedm i u je tih u p o rn ik o v in s poročili, k i so n a sta la n a podlagi te h izpovedi: u jem ajo se sk o raj od b e ­

sede do b esede.141 O dgovor je bil n a m e n je n seved a kom i­ sarjem , ti p a so g a p red lo žili sabo ru . Z oper km ečko sta ­ lišče je n a jp re j glasno in ogorčeno p ro te stira l T ahi, nato p a je z b ra n o p lem stv o — vznem irjeno , k e r »so z a p eljan i po n jih o v em (T ah ijev ih podložnikov) zgledu k azali že jasne zn ak e po dobnega u p o ra tu d i k m e tje n e k a te rih d ru g ih go­ spodov«, ko t je p isa l D rašk ov ič c e sa rju 1. fe b ru a rja — sp re je lo stališče, »s k a te rim so k m e te obsodili z a ra d i izk a­ zo v a n ja večne nezv estob e in h k r a ti n a d vsem i iz re k li p re ­ klic«. T u d i to stališče h rv a šk e g a sab o ra je le u p o ra b a že sta re jš e g a sk le p a o z a tira n ju k m ečk ih up orov, sp re je teg a n a sestan k u 25. ju lija 1568: »če se te v rste ( = p ro ti svojim » n a ra v n im gospodom«) u p o rn i k m e tje n e b i p o m irili po b an o v em u k a z u in izkazovali dolžne p ok orščine in službe svojim n a ra v n im gospodom «, n aj bodisi žu p an ijsk o p lem ­ stv o bodisi po b a n u sk lic a n a v o jsk a vsega p le m stv a »kaz­ n u je in obglavi te v rste u p o rn e k m e te in m otilce ja v n e g a m iru , p o g la v a rje in zač e tn ik e te g a zlobn ega n e m ira po om en jenem d e k re tu n e k d a n je g a gospoda k r a lja V ladislava« ( = »o k a z n o v a n ju u po rniko v, k i so se v zdig nili p ro ti n a ­ ra v n im gospodom « v u p o ru J u r ija D oža le ta 1514); n a b an o v poziv so se b ili dolžni u d e le ž iti b o ja p ro ti u p o rn i­ kom »vsi gospodje in p lem iči osebno s sv o jim i podložni­ ki«.142 T u di ta del L isth y jev e g a sporočila spričo te g a n i n iti m alo su m ljiv . O grski p o d k a n cle r do d aja v svojem pism u, d a n e ve, »na čigavo po velje« se je to zgodilo, »gotovo n e (na po­ velje) n jeg ov ega veličan stv a« . Do to d je F e y erk o v ic po­ ro čal n a D u n a ju le stv a ri, p ri k a te rih je b il sam soude­ ležen in k i so b ile zanj poleg te g a neugodne- N ik ak ršn eg a vzro ka ni, d a b i v tem p olo žaju su m ili o n jego vem poroči­ lu, netočno je očitno le toliko, d a p r i ra z p ra v i n a sab o ru n i šlo za fo rm a le n sklep, k i b i b il z a je t v zapisnik u, m a r­ več le za sodbo, ki je iz h a ja la iz sam eg a ra z p ra v lja n ja . 141 Pism o W. Thum a, J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 112 (faksim ile); izpovedi Fistriča, Svrača, Gregoriča in Gušetiča pri R a č k e m in delno v S ituli 13, 1973; Liszthyjevo pismo pri R a čkem , str. 278—9. 142 F. Sišič, Acta com itialia, str. 218—219.

т

J u lija n B rom lej je težko z d ru žil vlogo, ki jo je im el ta sa b o r k o t končni sprožilec širo k e km ečk e v staje, s svo­ jim pojm ov anjem , d a je ta v s ta ja te d aj p ra v z a p ra v že te k la s sv ojim i p rip ra v a m i n a osvobojenih gospostvih; go­ tovo g a je m otilo zlasti to, da se še v te m času, deset dni p re d iz b ru h o m širo kega u po ra, v km ečkem stališču izraža p rip ra v lje n o s t n a p o slušn ost c e sa rju — le d a b re z T ahija. Z ato je zelo n a široko sk u šal dokazati, d a se n a n a ša vse­ b in a p ism a n a starejšo, ja n u a r ja že p reživ i j eno stopnjo u p o ra. P r i svojem ra z la g a n ju p ism a izh aja iz v elik e slov­ ničn e n a p a k e p r i ra z u m e v a n ju la tin sk e g a besedila pism a, v k a te re m p iše L iszth y v u v o d u og rsk em u p rim a su V rančiču, d a bo cesa rje v odgovor »spoznalo njegovo naj spoštovane j še gospodstvo iz la stn ih pisem njego vega v eličan stva. Za u p o ­ r e slav o n sk ih k m e to v vidim , d a je ono izvedelo pozno, in n e p re j, k o t so b ili že potlačeni« (re sp o n su m . . . ex litte ris su ae m a ie sta tis p ro p riis do m inatio v e s tra cognoscet. De tu m u ltib u s ru stic o ru m Sclavoniae, video eand em ta rd iu s, e t n o n p riu s q u a m illis iam seda tis, cognovisse). Z a ra d i te g a m u o n jih poroča vse, k o t je bil o te m obveščen cesar. Z n ap a č n im p revo do m (»eandem« n a j b i se n an a šalo n a L iszth y ja, n e n a »dom inatio v estra« , tj. n a V rančiča!) je zvezal »slabo poučenost« n a m e sto s prejemnikom pism a z n jeg o v im avtorjem in ta k o u s tv a ril m ožnost, d a ra z p o sta v lja vseb ino p ism a po svoje. P o sta v il je dom nevo, d a gre p ri ra z p ra v lja n ju o k m e tih za dogodke n a sab o ru v a v ­ g u stu , k je r je p lem stvo re s tu d i obsodilo u p o rn ik e (toda m o ralo se je v z d rž a ti v sa k e g a d e ja n ja in se om ejiti n a p ro šn jo za k azn o v an je up o rn ik o v , n aslo v lje n o n a cesarja, k o t sm o videli že zgoraj). P o g la v itn i dokaz za to stališče m u je b ilo te d a n je časovno p ov ezo v an je v p e lja v e H eningovcev te r se sta n k a n a G reg oričev em dom u z n ep o sred n im iz­ b ru h o m širo ke v staje. Če je p rišlo — ta k o trd i — le tr i dni p re d u p o ro m do popo lnega p o m irje n ja n a S u sje d g ra d u in Stubici, p o tem p a č ted en d n i sta re jši dogodki n a sab o ru niso m ogli k ak o rk o li v p liv a ti n a iz b ru h u p o ra ; z n jihov o p re sta v itv ijo v a v g u st se je osvobodil v tem pogledu v e n ­ d a rle m ogočih ugovorov.143 143 Ju. B ro m lej, n. d., str. 209—15 (že v U čenye zapiski 9, 1955, str. 174—177).

Č ep rav sem že tr ik r a t o po zarjal n a n a p a k e v tem B ro m lejev em dokazovan ju , je B rom lej (pač tu d i zaradi v p liv a n e k a te rih n a p a č n ih sp lošn ejših po jm ov anj o ra zv o ju upora) n a težko ra z u m ljiv n a čin p ra v v tem po gledu našel po snem ovalca tu d i v A dam čku. A dam ček n i spoznal, da p ra v njegovo novo g rad iv o p re m ik a k ra tk o tra jn o p o m irje n je n a obeh g ospostvih v začetek a v g u sta; v id el p a je, d a se ti dogodki (brez v p eljav e, k i jo je p ra v on dokazal za 6. a v g u st 1572) ta k o slabo s trin ja jo z za d n jim i dnevi p re d uporom , d a so m u v n jih sam i zase b ili sploh ne­ ra z u m ljiv i in je zato dvom il o n jih o v i resničnosti. Č eprav to rej po p rav ic i n e v e rja m e v p o g la v itn i B ro m le je v »do­ kaz« za povezavo v seb in e L isz th y jev eg a pism a s saborom v avg ustu , je v e n d a r to povezavo sprejel, n e d a b i pism o sam o n a novo an aliz ira l; sk lic u je se le n a sla b o tn i dokaz, da (zarad i la h k o ra z lo ž ljiv ih okoliščin, sp rič a n ih po D ra šk ovičevih pism ih) ra z p ra v a o k m e tih n i b ila z a je ta v za­ p isn ik u sab o ra 18. ja n u a rja . P re z rl p a je, da je bilo to le eno izm ed v p ra ša n j, k i jih je im ela u re d iti kom isija, ra z ­ p ra v a o d ru g e m p a je v sabo rskem zap isn ik u z a je ta in h k r a ti p rič a s te m o resničn osti L isz th y jev eg a sporočila, da je k om isija h o te la u p o ra b iti p ritisk p lem stv a za u re d ite v obeh s T a h ije m zv ezan ih v p ra ša n j.144 Ob u p o šte v a n ju n a d a lje v a n ja pism a p a p o sta n e n e ­ razum ljiv o, k a k o je to v p ra š a n je m oglo sploh n a sta ti. T a ­ koj po om em bi »preklica«, k i da ga je n a sa b o ru zbrano p lem stv o izreklo n a d su sje d g ra d sk im i up orn ik i, se n am reč pism o n a d a lju je : »N ad te m (sklepom) ra z k a č e n i k m etje se te d a j vzdignejo in skličejo k orožju; teg a n ik a k o r n e bi bilo m ogoče trp e ti. Toda v istem trenutku se jim pridru­ žijo tudi km etje Štajerske in Kranjske (spočetka se n a m ­ reč n i u p rl n ih če izm ed slav o n sk ih k m eto v ra z e n susjedg rad skih) do tega, da so v kratkem dosegli število šestnajsttisoč, oblegali gradove, plenili plemiče ter ropali nji­ hovo premoženje, in končno prisilili podložnike vseh, do katerih so prišli, stopiti v njihovo zaroto; tiste, k i p a tega 144 B. G rafenauer, ZC 9, 1955, str. 180—3; JI C II/2, 1963, str. 83—4; Km ečki upori na Slovenskem , str. 235—8; J. A d a m ­ ček, Seljačka buna, 1968, str. 109—10.

niso hoteli, so im eli za sovražnike. Ko je gospod Vesprimski to videl, je zaradi obvestila priletel sem, da bi to po­ vedal«. Ob tem b esed ilu je p ač povsem jasno, d a je po F ey erk o v icev em p o ro čilu povzročil sab o rsk i sk lep nepo­ sre d n o dogodke konec ja n u a rja , iz b ru h p ra v e g a u po ra. K a k ršn a k o li d ru g a č n a ra z la g a je p re p ro sto n e z d ru ž ljiv a z besedilom . P r a v to p a n am p o trju je jo tu d i D raško vičeva pism a. O benem ko je 1. fe b ru a rja p rv ič poročal c e sa rju o iz b ru h u u p o ra n a T a h ije v ih g ospostvih — p re d »obnovi­ tv ijo splošne k m ečk e k riž a rsk e vojske« je te d a j šele tre ­ p e ta l in n i vedel, d a je v s ta ja že p re k o ra č ila p rv o tn e m eje — je dodal: »o vsem te m bo tu d i obsežneje p oročal n a jsp ošto vanejši gospod V esprim ski, zv esti k a p la n V ašega S v e te g a V eličanstva«. P o z a d u šitv i u p o ra p a je 15. fe b ru ­ a r ja vnovič p isal ce sa rju : »kakor h itro sem zv edel za te n e n a d n e nem ire, k i so iz b ru h n ili ta k o h itro in n e p rič a k o ­ vano, da n i bilo človeka, k i se n e b i čud il in osupnil, sem b re z o d la ša n ja p oslal k V ašem u S v e te m u V eličan stv u spo­ što v a n e g a gospoda V esprim skega«.145 F ey erk o v ic je to rej ostal v Z a g re b u p ra v do iz b ru h a ja n u a rsk e g a širo kega u p o ­ ra, s svo jim i k o m isa rji p a je p riše l tja šele v p rv i polovici isteg a m eseca. K e r g re p ri njeg o v em p oročilu za stv a ri, k i jih je sam doživel m e d delom z a d n je kom isije, je vsak o dru g o ra z p ra v lja n je o sabo ru , ki je v po ročilu m išljen, povsem odveč — ed in a m ožnost je sab o rsk i se sta n ek 18. ja n u a rja . O dogodkih, k i jih je doživel F ey e rk o v ic in o n jih poročal, to re j res n e m o rem o dvom iti. D ru g ače p a je z njeg o v im ali L iszth y jev im sk le p a n jem ob te m poročilu, ko sk u ša z v rn iti k riv d o za celotni u p o r le n a T a h ija in n a ­ v e d e n i sklep sabora, češ »če se n e b i u p rli su sjed g rad sk i km etje, ra zk a č e n i z a ra d i sk lep a sabora, n e b i d iv ja li d ru g i po n jih o v e m zgledu«. T a sk lep gotovo n i v sk la d u z n a ­ d a ljn jim i dogodki, p a tu d i n e z že p recej sta re jšim i p r i­ p ra v a m i n a splošni u po r, za k a te re pa član i cesarsk e ko­ m isije seveda niso vedeli. P re n o s ra z p ra v e o u p o rn ik ih n a obeh T a h ije v ih go­ spo stv ih p re d sa b o r p a je v e n d a rle im el po m em ben vp liv 145 Rački, str. 278, 167, 237.

n a razvoj u p o rn išk e g a g ib an ja. D otlej je bilo v p ra ša n je povsem jasn o p rid rž a n o cesarje v i kom isiji, z n je n im la st­ n im do v o ljen jem p a je m oglo ra z p ra v lja ti o n je m sred i ja n u a r ja tu d i n a sab o ru z b ra n o plem stvo in ta k o u s tv a riti videz, d a m o re o n je m tu d i odločati. B an je očitno še sodil, d a so m u zvezane roke, velik aši, k i jih je ogrožalo širje n je p rip ra v n a širo k i up or, p a so m enili, da so jim s prenosom zadeve p re d sa b o r razv e z a n e ro k e za zad u šite v u p o ra s silo. T ako se vid ijo p ri p le m stv u m ed koncem d ela sabora in izb ru h o m širo k eg a u p o ra k a r tr i različn e sm e ri delo­ v a n ja . B an in cesarsk a ko m isija so sk u šali sp o rn a v p ra ­ ša n ja re šiti še zlep a in sicer tu d i m ed k m e ti in T ahijem . H eningovci — posebej G re g o rija n e c — še vedno niso iz­ g u b ili u p a n ja , da se jim bo posrečilo T a h ija iz rin iti tu d i z d ru g e polovice obeh zago rsk ih gospostev. V p re p rič a n ju , d a g re še v edno le za lo k a ln i u p o r zoper T ah ija, je ta k o Š te fa n G re g o rija n e c — seveda n e p ra v očitno — še n ap rej p o d p ira l podložniški o dp or zoper Tahija, seved a z om e­ jitv ijo »naj izp eljejo le to, k a r so se n a m e n ili zoper T a­ hija«. Podobno je pač tu d i ozadje d ru g ih zav ezn ikov iz p le m išk ih v r s t (W inkler j a, m o rd a te d aj še H erlen ov iča in še katerega). V zporedno s te m p a so se začeli n e k a te ri velik aši že p rip r a v lja ti n a n asiln o zad u šitev km ečkeg a u p o ra n a T ah ije v ih gospostvih. V dneh, ko je te k la p o m irje v a ln a ak cija b a n a in ko m isije te r ko je G reg o rija n e c p o sk ušal n a d a lje ­ v a ti svojo dvolično igro, so p rih a ja le k u p o rn ik o m tu d i novice, ki so jih o p o zarjale n a p retečo n ev arn o st. »Ko so zvedeli, da jih hočejo n a p a sti gospa E b e ra u A liasban ofsk ya ( = v d o v a P e tra E rd ed ija) in U skoki, so se m esec d n i po­ p re j (ein M on ath zuu or; to rej bodisi »pred« p ričak o v an im n ap ad o m ali p a »pred« p op rej n a m e ra v a n im prehodom k širo k em u u p o ru ; v se k a k o r p a to n e pom eni »mesec dni p re d re sn ičn im začetk om u p o ra, k o t je m islil B rom lej) z b ra li k o b ram b i in se h o te li u s ta v l j a t i . . . N a k rik , d a p ri­ h a ja jo U skoki in jih bodo p lenili, so h o teli v a ro v a ti c e sar­ sk em u v e lič a n stv u gospostvo Susjed«. M ed 25. in 28. ja ­ n u a rje m jim je p rin e se l nek do še novico, da »bo k m alu p riš e l n a d v as g ro f Z rin sk i in v i boste propadli«. Če so

se k m e tje h o te li z uspeho m u p re ti p lem iškem u n ap ad u , so m o ra li dovolj h itro z b ra ti km ečko vojsko n a pro sto ru , k je r so p rič a k o v a li odločilni spopad. Z ato niso več u te g n ili ča­ k a ti in so p re šli k p rip ra v lja n e m u širo k em u u p o ru , n a j­ p re j z n asko ko m p ra v n a E rd e d ije v a gospostva, to re j n a eno izm ed izhodišč n ev a rn o sti, o k a te ri so b ili obveščeni. S e sta n e k in sk lep ja n u a rs k e g a sa b o ra to rej ni b il b istv en se sta v n i del v zrok ov za sam up or, s p re c e jšn jo v e rje tn o stjo p a sm em o m isliti, d a je z a ra d i te h okoliščin prišlo do širo ­ k eg a u p o ra nekaj prej, k a k o r so k m e tje n a m e ra v a li. B rom lej je sicer p osk usil z a m e n ja ti to podobo začetk a u p o ra z novo, k i p a se o p ira izk ljučno n a d ve sporočili S te fa n a G re g o rijan ca; ta b i se n a m re č ra d z n jim a osvo­ bodil soodgovornosti za za četek up ora, češ d a je »spodbujal su sje d g ra d sk e k m e te k o d p o ru te v rs te p ro ti sv ojem u n a ­ sp ro tn ik u « (Tahiju). Z ato je trd il, d a so n ep o sred n o sp ro ­ žili u p o r c e sa rg rad sk i p od lo žn ik i E rd e d ijev e vdove in celo p risilili stu b išk e in su sjed g ra d sk e pod ložnik e k sodelova­ n ju , čep rav so bile p ri n jih v e n d a r od v p e lja v e H en in go v­ cev n a p re j »vse s tv a ri pom irjen e« . V sa d ru g a p oročila in izpovedi n a m re č kažejo — n a to u p ra v ič e n o o p ozarja tu d i A dam ček — izhodišče u p o rn išk e g a g ib a n ja v obeh T a h ije v ih gospostvih, c e sarg rad sk o p a šte je jo kv ečjem u k tem u te m e ljn e m u žarišču u p o ra poleg S u sje d g ra d a in Stubice. E d in a izjem a je še izpoved M ih ajla G ušetiča, k i p a polaga težišče n a c e sarg rad sk o gospostvo že v času p rv ih o rg a n i­ zacijskih p rip ra v in z a ra d i te g a n im a n o b en e v redn osti. Ze vodilno m esto n e k d a n jih T a h ije v ih podložnikov v u p o r­ nišk em b r a ts tv u (v rh ov no vodstvo v ro k a h S tubičanov, v rh o v n o p o v eljstv o p a v G regoričevih!) kaže n e u te m e lje ­ n o st dom neve, d a b i b ilo sred išče v s ta je d ru g o d in da bi p re šli v širo k i u p o r le p risilje n i od sv o jih sosedov. V zporedno z n a p o ri plem stv a, d a b i ta k o ali d ru gače zadušili u p o r in p re p re č ili njegov o ra z širje n je , p a se je spričo novic o p re te č i n e v a rn o sti h itro ra z v ija lo tu d i km ečko gib an je. N i ga bilo m ogoče več o m e jiti v njegov e p rv o tn e m eje obeh ogroženih zâg o rsk ih gospostev, p a tu d i glede k m ečk ih z ah tev je im el poslej p o tre b n o m obilizacij­ sko m oč sam o še p ro g ra m širo k e v staje, v k a te re m se je p ro g ra m k ra je v n e g a u p o ra u to p il le k o t n jeg o v a v a ria n ta .

P lem stv o se je k o t celota postavilo n a T ah ijev o stran . Z ato se je » bratstvo« poslej še laže postavilo — vsaj v svo­ jih n a č rtih — ja sn o p ro ti p le m stv u k o t celoti. V zad n jih d n e h ja n u a r ja so u p o rn ik i u d a rili. »V istem tr e n u tk u pa so se jim p rid ru ž ili tu d i š ta je rs k i in k ra n js k i km etje«. H rv a šk i b a n in zag reb šk i škof je sicer posku šal u p o r še e n k ra t u sta v iti in ga u tiš a ti z o m e jitv ijo n a p rv o tn e m eje. V saj do 1. fe b ru a rja n iti še n i p oznal n jeg o v e resnične širine, k e r je m islil n a n jegovo ra z širje n je čez m e je T a h i­ je v ih gospostev še v ed no le k o t n a p retečo n e v arn o st, k i še n i nastop ila. T ako je m ogel še u p a ti v u sp eh n ek ak šn eg a p ro p a g a n d n e g a delo vanja. V u p o rn išk e k r a je je poslal kot odposlance d u h o v n ik e in p o sv etn e lju d i. V njego vem im e­ n u so o b lju b lja li up ornikom , d a se bo b an zavzel p ri go­ spodih, »naj jih n e o b težu jejo p re k p ra v a in pravičnosti«, in da bo prosil cesarja, »naj ne p rip u s ti gospodom to lik š­ n e svobode za stisk a n je km etov«. V abili so jih tu d i n a p o g a ja n ja k D rašk o v iču in jim z ag o ta v lja li v a re n priho d in v rn ite v . B ilo p a je prepozno. N i šlo več za k ra je v n e u p o re p ro ti T a h iju , E rd e d ije v i vdovi ali k a k e m u d ru g em u p osam eznem u fevdalcu, m a rv e č za u p o r » pro ti vsem u, k a r hoče b iti plem enito«. N a te j p od lag i so se v zdig nili h rv a šk i in slovenski k m e tje v splošni upo r. V sak fevd alec je m ogel d o b iti n a poziv, n a j se u p o rn ik i v rn e jo v o k v ir k ra je v n e g a u p ira n ja in naj še tu posežejo po p o g a ja n jih , le tis ti od­ govor, k i ga je dobil G re g o rijan čev sel n a n jeg o v ukaz G reg oriču in G ušetiču, »naj se k o t p r ija te lji (fre in d t — ne F einde, k o t je b r a l R ačk i — sto ji v za p isn ik u S v račevega zasliše v a n ja 19. II. v L ju b lja n i)146 rim sk eg a cesarskega v eliča n stv a in v seg a k ršč a n stv a o brnejo nazaj«, če p a ne o dn eh ajo od širje n ja u p o ra čez m eje T a h ije v ih gospostev, »jih hoče žive peči, k je rk o li jih bo dobil«. G regorič je o dv rn il, da »je v eliko prepo zn o za ta n jeg o v opom in; on se tu d i noče n ik d a r u m ak n iti« . D ne 28. ja n u a r ja je G regorič p oklical k m e te k upo ru . D ne 29. ja n u a rja p a je u p o r zajem al že v rsto gospostev na obeh stra n e h h rv a šk o -š ta je rsk e m eje, n a H rv a šk e m p a na obeh s tra n e h Save. U p rli so se n a m re č k m e tje n a gospo­

s tv ih T a h ija , »gospe banice« in gospoda R a tk a ja m ed S u sjed grado m , C esargradom in Zabokom , tu d i zahodno od S otle od Pišec in B izeljskega do P o d č e trtk a , n a ju g u pa je u p o r zajel že del b režišk eg a gospostva. P r i S u sje d g ra d u in D o ln ji S tu b ici so se u p o rn ik i po vsem videzu zado­ v o ljili že z doseženim sta n je m , č e p ra v p re d sta v n ik i fev ­ d alcev še niso izg in ili z o beh gospostev. T u d i sicer so se u p o rn ik i — zlasti v slov ensk ih k r a jih — p ri g ra d o v ih n a ­ v ad n o zadovoljili s tem , d a so jim gospodje a li o sk rb n ik i izro čili p o tre b n o h ran o , te r g ra d o v niso uničili. »V vseh k ra jih , v k a te re so prišli, so im eli dovolj jesti«, ta k o da n ik je r h ra n e niso je m a li s seboj; n a vse g ra d o v e te v rste so g le d a li k o t n a »osvojene« te r so n jih o v im podložnikom res o b lju b lja li »da bodo osvobojeni d a ja te v in služnosti, ki k i so jih b ili sedaj p ris ilje n i trp e ti« .147 T a n ač in »zavze­ m anja« g ra d o v je d eln o sev eda gotovo zvezan z naglico, s k a te ro so u p o rn ik i h o te li z b ra ti p o tre b n o silo p ro ti h rv a ­ ški p lem išk i v o jsk i v boju, k i so ga p ričakov ali. P re jk o n e p a p r i te m v e n d a rle n i m ogoče p u stiti povsem ob s tra n i v p liv a up o rn išk eg a po litičn eg a n a č rta — o b lasti k m ečkega »cesarskega n a m e stn ištv a« — po k a te re m so h o teli v z d r­ ž ev ati čim d lje vsaj videz, d a g re p ri g ra d o v ih za »cesar­ jevo« posest; gotovo je v p liv a la v istem sm islu sk u šn ja z d o te d a n jim om ejen im b o jem n a obeh zago rsk ih gospo­ stv ih in Š ta te n b e rg u . S ev ed a so la h k o p r i tem rač u n a li s spoznanjem , k i po G ra ffe n ste in e rje v e m sporočilu tu d i gospodi n i bilo tu je : če b i ostalo p ri razm erah , k i jih je u stv a ril n a te h go spo stv ih G rego ričev pohod, bi b il p r e ­ vzem te h g ra d o v za km ečko v o jsk o so razm ern o la h k a n a ­ loga.148 O sta ja p a v e n d a rle dejstvo, da je b il vsaj p r i p rv e m — edinem u resn ičen em — n a sk o k u k lju b z re lejšem u u p o r­ n išk em u n a č rtu s tv a rn i o b ra č u n s fe v d alci to k ra t m an j od­ ločen k a k o r le ta 1515 (in tu d i pozneje, le ta 1635) v sloven­ skem km ečk em u po ru, in m ožnost, d a se v tem izraža v silje n i h itr i p re h o d v o d p rto široko v stajo, ko v n jen em ž arišču še niso b ile p ri vseh u p o rn ik ih p re ž iv lje n e oblike k ra je v n e g a u p o ra. V e n d a r te zn ačiln o sti le n e v e lja jo p ra v 147 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 68—69, 36; Rački, str. 291 in 296. 148 G raffensteinerjevo pismo, okr. 20. II. 1573.

povsod. V saj v n e k a te rih p rim e rih n a H rv a šk em so šli k m e tje čez te m eje. P rv i u p o rn išk i n a sk o k je zajel že podložnike več kot desetih gospostev. Ze v p rv ih d neh u p o ra so se vzdignili k m e tje — poleg tr e h v e lik ih gospostev v ju žn em H rvašk em Z a g o rju (S usjedgrad, D olnja Stubica, C esargrad) — vsaj desetih d ru g ih gospostev — štirih šta je rs k ih (Bizeljsko, K u n šp e rk , Pišece, Brežice, m o rd a še k a k e g a m an jšeg a do P o d četrtk a), d veh se v e rn e jših v Z ag o rju (R a tk aje v V eliki in M ali T abor, Selnica), tr e h h rv a š k ih ju žn o od S av e (Sa­ m obor, Okič, Ja stre b a rsk o ) in vsaj enega k ra n jsk e g a (M okrice). P r a v ta širin a u p o ra in n jeg ova h itr a razširite v n a dele tre h raz lič n ih dežel d o k azu je o rg an izacijsk o p ri­ p ra v lje n o st vstaje. U p o rn ik i so n a p a d li n a jp re j E rd e d ije v a C e sarg rad in d v o r v K la n jc u ob Sotli. O ba sta p ad la že 29. ja n u a rja . N a C e sa rg ra d u so u b ili g ra jsk e g a »Špana« (p ov eljn ika go­ spodovih hlapcev), okrog K la n j ca p a več km eto v, k i se niso h o teli p rid ru ž iti » b ratstv u « ; tu so oplenili tu d i cer­ k ev .149 Ze p r i o sv o jitv i C e sa rg ra d a so p om agali tu d i b i­ zeljsk i podložniki. E n sam se je zate k e l n a B izeljski grad, v si d ru g i so se p rid ru ž ili G reg oričev i v o jsk i in ji p rip e lja li tu d i d v a m a la top a. P o d C esarg rado m je b il v u p o rn išk i vo jsk i tu d i že ž u p an b režišk e obsotelske vasi Jereslav ci. O d B izeljskega je segel odm ev u p o ra m ed k m e ti že ted aj tu d i do B režic: vsi k m e tje »okrog B režic so (bili) n a nogah« že okrog 1. fe b ru a rja , k a r je povzročilo p ra v o zm edo v m estu. T u so se n a m re č p r a v te d aj m u d ili -— poleg do­ m ačeg a o sk rb n ik a P o ssin g e rja — tu d i n e k a te ri d ru g i go­ spodje, ta k o L a m b e rg (posestnik B o šta n ja in Č reteža), J a ­ nez V alv aso r (posestnik Š ra jb a rsk e g a tu r n a p ri L eskov­ cu), B o lte ž a r W ern eck (posestnik P o g a n k a p ri K resnicah), p a še n e k a te ri d ru g i: celo p re d p u stn o ž iv lje n je v m a jh n e m m estecu jim je bilo p ač lju b š e k a k o r p re b ija n je zim ske sam o te n a do m ačih g rado vih. Z daj p a jih je ra z g n a la n e­ n a d n a n ev a rn o st. V saj š tirje (L e n a rt M arkovič, J u r ij P laeck, B o ltežar W ern eck in Ja n e z V alv aso r — n e k a te ri z družinam i) so se h itro u m a k n ili n a drug o s tra n Save,

brežišk i g ra d p a p re p u stili v o bram bo P o ssin g erju . O benem z n a p a d o m n a C esarg ra d se je u p o r — 29. a li 30. ja n u a r ja — iz p rv o tn e g a ž a rišča ra z širil n a desn i b re g Save, k a m o r je odšel P a san ec s svo jim od delkom in vzdign il k m e te v okolici M okric, Sam obo ra, J a s tre b a rs k e g a in O kiča. N a go­ spo stvu O kič so vo dili u p o rn ik e z la sti D ra g an iči (poleg n jih še D om agoviči, C vetkoviči in S tan k o v a, k e r se om e­ n ja jo » štiri p lem išk e vasi« s sk u p aj okrog 400 hišam i«),150 željn i n e k d a n je svobode; n jih o v i v p liv i so za je m a li seveda tu d i Ja stre b a rsk o . U p o rn ik i ju ž n o od S av e so že p re d 3. fe b ru a rje m p r i S a m o b o ru ra z d e ja li d v o r J u r ij a P u n e k a (posestnika so pobili) in vse E rd e d ije v e p rista v e , m ed d ru ­ gim lepi d v o r »K erčin« (m orda g re za K erestinec),151 3. f e b ru a rja pa še G reg o rija n č e v d v o r p od O kičem . M ed O kičem in J a s tre b a rs k im se je z b ra la ta k o v e čja u p o rn išk a sk u p in a (n ajb rže okrog 2000 mož, po d ru g e m sporočilu 4000 do 5000), ki se je n a m en ila p ro d re ti do žu m b e ršk ih U skokov in jih p rid o b iti za u po r. P r a v to je b il tu d i n am en širok ega G reg oričeveg a v o jašk eg a n a č rta , k i n a j b i dosegel U skok e tu d i s severa, d a b i se ta k o z obeh s tr a n i z a je ti z u p o rn išk im ozem ljem bolj gotovo n a g n ili n a p u n ta rsk o stra n . P o d a tk i o o p u stelih k m e tija h po u p o ru n a te m pod­ ro č ju kažejo, d a je segel u p o r n a d esn i s tr a n i S av e južno od G o rjan cev že p ra v do O zlja.152 N a Š ta je rsk e m se je v k o tu m ed Sotlo in Savo že ko­ nec ja n u a r ja začelo o b lik o v ati sam osto jno žarišče u p o ra okrog K u n šp erk a. V odila sta ga k lju č a v n ič a r P a v e l Š terc in k m e t F ilip K ukeč, oba k u n šp e ršk a podložnika, sicer v sp o razu m u z G regoričem , to d a dovolj m očna za sam osto­ je n n asto p. N ju n a n alo g a je b ila očitno z a je ti podložnike v B istrišk i dolini, ki jo je im el n a m e n G regorič s sv ojim p o­ hodom ob k ro žiti n a jp re j n a ju g u ob S av i do Z idaneg a m osta in nazaj g re d e še n a se v e ru od C elja do R ogatca. O b rn ila sta se po do lin i p ro ti zahodu in do 5. fe b ru a rja , ko je n ju n oddelek p riše l v P lan in o , p o te g n ila s seboj 150 B. Grafenauer, Brežice in km ečki upori, str. 13; Rački, str. 192. 151 Tako J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 135. 152 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 162: podatki o opustošenih krajih.

HRVAilKO-SLOVENSKI KMECKI UPOR DO ZACETKA NASPROTNE PLEMISKE

AKCIJE (od 28. januarja

do 5 . februarja)

\ ,

.

Sr.Pd.er

'•

\.,

\

CJ

Odrot fo kn:ii•vnih upoe....,)

noa

E,

«:.,

••OU

ob!oll"n io p o - nik;hmed!l.ok„IO jo ihironjo..,iohp;ot1...,....n1kal:wttotjo

"""'°

S . jot1odll

'*'"""1 w,„ ,11 Gro;rllo•i"I in Stot=•iMpahodato

,.,.„...,

k m e te in trž a n e P o dsrede, K ozjega, P ilšta n ja , Ž usm a in P la n in e . P ri te m so jim a delno p om agali k ra je v n i km ečki v o d ite lji k o t J u r ij Z u p a n iz P o d u l p r i P o d sre d i m ed pod­ ložniki teg a gospostva. K ako daleč je segel u p o r n a gospo­ stv o P o d č e trte k , po v irih n i dovolj jasno. Poročilo, d a bi že okrog 1. f e b ru a rja k a k ih 2000 u p o rn ik o v n ap ad lo P il­ štan j, p a je gotovo n ap ačn o: v te m p rim e ru bi n a m re č m o ra l Š terc p r iti v P od sredo že p recej p re d 5. fe b ru a rje m , njeg o v a v o jsk a p a se tu d i n i m ogla z m a n jša ti m ed P il­ šta n je m in P la n in o za več k o t polovico. V sek ak o r so se res v zdign ili sam i tu d i k m e tje n a gospostvu Pišece, saj so o blegali g ra d že p re d priho do m G reg oričev e vojske, »v nedeljo«, se p ra v i 1. fe b ru a rja .153 V H rv ašk em Z a g o rju so b ili u p o rn ik i ra z d e lje n i sp rv a (po sporočilih n i jasno, ali p re d p reho dom P a sa n če v e g a od­ d e lk a n a desni b re g S ave ali po njem ) v tr i sk u p in e: G re­ goričevo pod C esargradom , d ru g o pod S u sje d g ra d o m in tre tjo , pač p o d G ubcem , v okolici S tu b ice (tu d i »p ri Z aboku« pom eni še isto, saj je k ra j o d d aljen le d o b er kilo­ m e te r od m e je d o ln je stu b išk eg a gospostva).154 S ev ern o od to d so b ili tu d i m a n jši p oseb n i o dd elk i (na gospo stvu S el­ nica, m o rd a n a K eglevičev em gospostvu o krog K ra p in e te r n a R a tk a je v e m gospostvu); po v irih n i m ogoče z gotovostjo odg ov oriti n a v p ra ša n je , koliko so p ro ti se v eru nosili u p o r ti oddelki, koliko p a G u bčev o dd elek sam , k a k o r m isli A dam ček.155 Po z av zetju C e sa rg ra d a je p re še l G rego rič k izpo ln je­ v a n ju svojega, vsaj do V ra n sk eg a (v zvezi z n a p a d o m n a Č adinger j evo m itnico) v pod ro b n o sti določenega v o jašk eg a n a č rta , z vojsko, k i so jo se sta v lja li su sjed g rad sk i, c esargrad sk i, b izeljsk i in še k a k i d ru g i pod lo žniki (m ed n jim i je b il do K ršk e g a ž u p a n iz Jere sla v c e v , k i je b il v b itk i pod K ršk im u je t in je v B režicah izgubil živ ljen je) in k i 153 Rački, str. 176. 154 Situla 13, 1973, str. 144 -—■ to je edino sporočilo o Gub­ cu severno od Stubice med uporom! 155 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 120, 136, m isli drugače; zanj je to oporišče za zelo daljnosežne konstrukcije o bojih, ki jih pa z viri ni m ogoče dokazati.

se je spotom a m n ožila s p rite g o v a n je m k m eto v n a vseh gospostvih, k i so jih u p o rn ik i prešli. K e r im am o novice o str a h u p re d n a p ad o m v B režicah šele 2. fe b ru a rja , n a v a d n o sodijo, d a je p ra v ta d an G regorič p re k o ra č il Sotlo; p re jko n e p a se je zgodilo to že d an ali dva pop rej, k a jti G re­ gorič je vodil svoj oddelek po o v in k asti poti, ki je zajela vsa g ospostva ob S o tli m ed K u n šp e rk o m in B režicam i: n a B izeljsk em g ra d u so od T atte n b a c h o v e g a o sk rb n ik a tak o j dob ili h ran o , p ra v ta k o jih je o sk rb ela s h ra n o in vinom G ö ria c h e rje v a žena n a Pišecah, k je r se je s tem p re jk o n e n eh a lo o b leg an je g ra d u od dom ačinov. P ra v G regoričevo z n an stv o z G ö ria ch e rje m šele ra z la g a ta n e n a v a d n i ovin ek n a p o ti od B izeljsk ega do S ta re vasi, k je r je v o jsk a vnovič dosegla S o tlo in se s p u stila ob n je j navzdo l do DoboveT am so se u ta b o rili 2. fe b r u a r ja pod noč, zavzeli G rego rijan č e v e b rod ov e n a S av i in si p rid ru ž ili še n e k a j u p o rn i­ kov z g ospostva M okrice. P rih o d n je g a d n e (3. fe b ru a rja ) so u p o rn ik i n a p a d li Brežice, v e n d a r so p ri te m u sp eli le delno. Z avzeli so m esto, č ep ra v se m eščani u p o rn išk e m u »b ratstv u « niso p rid ru ž ili, m a rv e č so u p o rn ik o m sam o ob­ lju b ili, d a se n e bodo b o je v a li p ro ti n jim in da jim bodo pro dali, k a r bodo p o treb o v ali. S km ečk im i podložniki pa je bilo povsem drugače. L e 10 b re ž išk ih podložnikov se je dalo s p ra v iti v g rad, k i ga je P o ssin g er o b ra n il s topovi. D ru g i k m e tje p a so se k a r »v gručah« z b ira li in »vsi h k r a ti šli v zvezo«. K m etom , k i so se s k rili v g rad u , so oplenili hiše, v časih p a se je to zgodilo tu d i kom u zunaj g rad u , k o t n ek e m u k m e tu v D ečnem selu, k i so ga o plenili in pobili n a tla, k e r očitno n i b il p r i v o lji za sod elo v an je v u p o r­ n išk i vojski. Č lani »b ratstv a« so m o ra li n a pohod sam i ali p a so d a li n a m e stn ik e (do 21. fe b ru a rja se še okrog 100 b re ž išk ih podložnikov še n i v rn ilo domov). Se ko so b ili u p o rn ik i pod B režicam i, so podložniki n a K ra n jsk e m ob K rk i iz ja v lja li, da so z n jim i soglasni, k o sta n je v išk i pod­ ložn ik i so jim o te m pisali, n e k a te ri p a so k a r sam i po­ b eg n ili v u p o rn išk o vojsko. S poročilo k ra n js k ih d eželnih stanov, d a b i šel o d delek u p o rn išk e v ojsk e p re k S a v e že p ri B režicah, p a je napačno, saj p re v ra č a v resnico šele stra h , ko je sporočal v p ism u do n jih G reg orijanec, d a se to u te g n e zgoditi.

G regorič p a je ta k o j po z av ze tju B režic, o p le n itv i ta m ­ k a jš n je m itn ice in p rid ru ž itv i večine podložnikov n a d a lje ­ v a l p o t ob S avi nav zg or. S potom a so v d rli tu d i v kako gorico in p o b ra li vino, k o t p r i W in k le rju , p a p r i brežiškem d a c a rju M ark o v iču in P la n k u n a L ib n i.156 N a čelu okrog 2600 u p o rn ik o v se je u sta v il G regorič 3. f e b ru a rja v V id­ m u n a sp ro ti m a le m u m e stu K ršk o n a d ru g em b re g u Save. P re h ra n o so z a h te v a li od L an g e n m a n tla , gospoda »stolpa« ob S av i pod R a jh e n b u rg o m p r i S rem iču (Schriem bsky) te r od ra jh e n b u ršk e g a gospoda W elzerja sam ega. G regorič pa je začel p o g a ja n ja s k ršk im i m eščani o p re h o d u km ečke v o jsk e čez Savo. K ršk i m eščani z m estn im sodnikom , pa tu d i u p ra v ite lj zem ljišk eg a g ospostva se km etom niso m i­ slili u p ira ti. M eščani, v im en u k a te rih sta se p o g a ja la z G regoričem č e v lja rja J u r ij in O zvald, so b ili p rip ra v lje n i p ro d a ti km eto m živ ila in n e k aj sm odnika te r jih z brodovi p re p e lja ti n a desn i b re g Save. Ž e 4. fe b ru a rja je del vojske p re še l Savo; ta m se je združil tu d i s skupino u p o rn ih km e­ to v okrog Leskovca, k i so ga h o te li oboji osvojiti. L eskov­ šk i gospod V alv aso r je pobegn il z d ružino v K ostanjevico, o sk rb n ik p a je g ra d o d ku pil »z v in om in pojedino« te r jih s te m z a d ržal do p rih o d a p lem iške v o jsk e n asle d n jeg a dn e.157 Še iz V idm a je poslal G regorič po usk o k u N ožini iz S to jd ra g e v Ž u m b erk u , k i je dotlej sodeloval p r i u p o rn i­ škem pohodu, m ed T a h ije v im i podložniki p a je živel že od p re jšn je g a leta, povab ilo žu m b e ršk im U skokom , n a j se p ri­ d ru ž ijo u p o rn im km etom . P a tu d i to po slan stv o n i uspelo, k e r je N ožina p a d e l v u je tn ištv o T h u rn o v e vojske. T u d i v K ršk e m so u p o rn ik i »oplenili in opustošili« m itnico, b ili bi jo p a tu d i požgali, k o jih n e b i b il G regorič od te g a odv rnil. O p lenili so tu d i ž u p n ik a .158 V ečji del km eč­ k e v o jsk e se je p re p e lja l čez Savo šele 5. f e b ru a rja z ju tra j. T ako se je v V idm u v o jsk a razdelila. M anjši oddelek (okrog 600 mož) je šel pod G reg oričevim p o v eljstv o m n a ­ p re j ob S av i navzgor, v e čji del (okrog 2000 mož) p a pod po veljstv o m N ikole K u p in iča po G regoričev em n a č rtu p ro ­ ti N ovem u m estu. 156 Situla 13, 1973, str. 155. 157 Graffensteinerjevo pismo. 158 G raffensteinerjevo pismo; gl. opombo 96a.

V se do teg a časa so u p o rn išk i u sp eh i izredno široko odm ev ali m ed podložniki. Povsod, k a m o r je p rišla u p o rn i­ šk a vojska, se ji je p rid ru ž il v e čji d e l km etov. O b tem p ričajo v iri res o posam ezn ih p rim e rih , d a so u p o rn ik i po m ag ali podložniški u p o rn o sti tu d i z g ro žn jam i p ro ti k m e­ tom , k i se jim n e bi h o te li p rid ru ž iti, in da so ta k šn e k m ete tu d i re s olajšali n a prem o žen ju . V ečinom a p a so se — k a ­ k o r okrog K o stan jev ice — z b ira li že p re d p rih o d o m k m ečke v o jsk e in jo pričak o v ali, ta k o n p r. v Š e n tje rn e ju , M okro­ nogu, p ri R adečah in d rugod. V časih so u p o rn ik e k a r k li­ c ali k sebi ali bežali k njim . K ak o širo k je b il ta odm ev v širo k i okolici p o ti km ečke vojske, k až e ta n a jb o lje dve d ejstv i: že 5. fe b ru a rja , ko je K u p in ičev oddelek šel čez S avo n a K ra n jsk o , je b ilo v n je m »veliko km eto v iz te dežele«; re s so se že 6. fe b ru a rja , tak o j po km ečkem po­ razu, o b rn ili n a T h u rn a podložniki k a r d e v e tn a jstih zem ­ ljišk ih gospostev n a vzho dnem D olenjskem in ga prosili, d a b i se ra d i p o m irili s svojim i gospodi. U p o r je segel tu očitno precej bolj n a široko, k a k o r p a n a m sporočajo1 o h ra ­ n je n i v iri, k i govore le o n ez a n esljiv em o b n a šan ju K o sta ­ nj evičan ov te r o p rip ra v a h n a u p o r n a p o d ro čju p le te rsk e ­ ga sa m o sta n a (po poznejšem poročilu so k m e tje to d tu d i oplenili n e k aj sa m o stan sk eg a im etja). D olenjsk i p u n ta rji p a so m o ra li b iti tu d i že so razm erno org an iziran i, sicer se n e b i b ili o b rn ili n a T h u rn a ta k o h itro s sk u p n im »pis­ mom«. K m e tje p a so se začeli z b ira ti tu d i v bolj o d d alje n ih k r a jih —■ ta k o v P a zin sk i k n e ž iji in n a K rasu , p a tu d i n a G o ren jsk em (okrog Š kofje Loke). Z a podložnike n a K ra su po ro čila k a r n a ra v n o st trd ijo , da so b ili do go vo rjen i z u p o r­ n iki. U po rnišk o razp o lo žen je p a se je širilo v te h d n eh še dalj in je seglo do G oriškega, okolice P tu ja in V ara ž d i­ n a te r v M ed jim u rje, č e p ra v m o rd a n e k a te ra p oro čila v te m p re tira v a jo . K o ro ški deželni sta n o v i so o dklonili m isel, d a b i u p o ra b ili p ro ti u p o rn ik o m s km ečkim vpoklicem n a ­ b ra n o deželno vojsko. Z a ra d i v z n e m irje n o sti podložnikov ob u p o ru so jo im eli za n ezan esljivo in so z a ra d i tega n a b ira li le n a jem n ik e . K m e tje so se z b ira li celo okrog o d d a lje n ih J u d e n b u rg a in S ch lad m in g a ob M u ri n a zgo r­ n je m Š ta je rsk e m . D elno je šlo p ri te m p ač za v e rižn i od­

m ev p u n ta rs k ih uspehov, delno p a gotovo za izraz p re jšn jih p rip ra v . O a g ita to rjih se sliši okrog P tu ja . R osnagel je im el v S lovenski B istrici toliko p rivržencev, d a so se ga b a li k a r o d k rito v re č i v zap o r z a rad i so delovan ja p ri š ir­ je n ju u pora. T u d i p r i P le te rja h in Š e n tje rn e ju sporočajo o posam eznih a g ita to rjih izm ed dom ačinov. S ic e r poročajo tu d i iz Ju d e n b u rg a , d a so n e k a k o sre d i ja n u a r ja hodili ta m okrog n e z n an i lju d je in da so k m e tje im eli n e k a k šn e sestank e, to da te g a p ač n i m ogoče s p ra v lja ti v zvezo z n a ši­ m i u p o rn ik i, k a k o r so sk u šali plem iči ju d e n b u ršk e četrti, d a se jim n e b i bilo tre b a u d e le ž iti p lem iškeg a deželnega vp ok lica zoper u p o rn ik e n a sp o d n jem Š ta je rsk e m . P o n eko d je p rišlo v te h in p oznejših d n e h tu d i do sam o sto jn ejših k ra je v n ih uporov. P ri S oteski n a D olen j­ skem in p ri V elesovem p ri K a m n ik u so k m e tje n a p a d li po en e g a gospoda in ga ubili, u p rli p a so se tu d i n a gospostvu Svibno. V Z ag o rju ob S avi so g a m p eršk i po dložniki sred i fe b ru a rja ra z d e ja li m itnico, v b liž in i p a so še m ed uporom zavzeli g ra d B rd o ob Podpeči. K ra n jsk i k m e tje p a so se še 22. f e b ru a rja n a n e k e m se m n ju vnovič u p rli p la č e v a n ju da c a n a p ro d ajo živ in e (češ d a n e d ajo Č a d in g e rju od p ro ­ d an e g a k o n ja več k o t en g o ld in ar).159 Iz p o g lav itn eg a u p o rn išk e g a sred išča se je širil u p o r tu d i p ro ti severu. S tu b išk im u p o rn ik o m so se p rid ru ž ili pod lo žn ik i gospostva Selnica, k i sta jih že p re d širokim up o ro m p rite g n ila v » bratstvo« G ubec in Iv a n P asanec. N ap ad li so g ra d M ihaela K o njskega, k i p a se je v njem b ra n il do kon ca u p o ra .160 P o dlo žnik i Š im n a K egleviča so obkolili zem ljiškega gospoda, k i je b il h k r a ti »vrhovni k ap ita n « h rv ašk o sla v o n sk e g a k ra lje stv a , v g ra d u L obor te r ga p ra v ta k o o blegali do konca up ora, ta k o da sploh n i m ogel n a čelu k ra lje v in sk e v o jske poseči v boj p ro ti up orn ik o m . P o dložn ik i Š im n a in M a tije K eg lev iča so ob pom oči (po K eglevičevi p rito ž b i okrog 500) S e k elje v ih pod­ ložnikov in pod vo dstvo m d v e h S e k e lje v ih u ra d n ik o v (ki n a j b i p o te m tak em p re šla n a u p o rn išk o stran?) n a p a d li 159 Rački, str. 276. 180 J. A d a m č e k , AV 10, 1967, str. 73 sl., 77.

K eglevicev g ra d Šabac, g a zavzeli, oplenili in stav bo po­ škodovali. V ta del u p o ra, k je r so b o tro v a la p od p o ri tu jih podložnikov dom ačem u k m ečk em u g ib a n ju še ra z n a s ta ­ re jš a n a s p ro tja m ed sam im i fevdalci, so bili, k a k o r je trd il M a tija K eglevič po koncu u p o ra, za p le te n i še ra z n i m anj p om em b ni plem iči. P o n jih o v ih n a s p ro tn ih o btožbah p ri c e sa rju — K eglevič je n a m re č po k oncu u p o ra p le n il po n jih o v ih po sestvih lju d i, živino in b lag o — p a so b ili g lavn i n a p a d a lc i Šab ca v e n d a rle podložniki obeh K eglevicev sam i, češ d a »so se iz so v ra štv a do svo jih gospodov p rid ru ž ili km ečk i zaroti«. T ud i tu je b il u p o r o rg a n iz ira n pač iz S tu bice, a A dam čkova m isel, da b i šlo za podoben G ubčev poho d p ro ti severu, k o t je b il G rego ričev poho d n a zahod, je v n a s p ro tju z g o rn jim i p o d a tk i (G ubec se v p rito žb i v a raž d in sk e g a p le m stv a n e om en ja k o t v o d itelj teg a n a p a ­ da, m a rv e č le ob iron ičnem o m e n ja n ju K eglevicevega s tr a ­ h o p e tn e g a sk riv a štv a m ed uporom , k i g a je bilo konec šele po k m ečk em porazu, ko je začel K eglevič p le n iti po k ra jih m ed K ra p in o in Zabokom ). S p lo h je š irje n je p ro ti severu, k je r sta p a d la v ra z d a lji m an j ko t 40 k ilo m e tro v od S tu b ice d v a g ra d o v a in e n a p rista v a , nem ogoče p rim e rja ti s t r ik r a t d aljšim u re sn ičen im G regoričevim pohodom (od K la n jc a do Š e m p e tra in še m an j s še s tk ra t d aljšim po­ h odom (K lanjec—V ransk o—R ogatec— Stubica), k i je b il v G rego ričev em n ač rtu . Že v p rv e m su n k u je u p o r zajel tu d i R a tk aje v o gospo­ stvo, v njeg o v ih z a d n jih dn eh p a so u p o rn ik i zavzeli še p rio rje v d v o r v L epo glav i (nekaj čez 28 k ilo m etro v od V a ra ž d in a in okrog 35 k ilo m e tro v od Stubice), v e n d a r so se 8. fe b ru a rja v p rič a k o v a n ju b itk e z glavn o plem iško silo v rn ili »proti C esarg radu « (pač p ra v iln o p ro ti Stubici). Sporočilo o tej v rn itv i n e o po zarja le n a sk up no o rg an iza­ cijo u p o rn ik o v v H rv a šk e m Z ago rju , m arv eč kaže, da so m o ra li u p o rn ik i v e n d a rle tu d i še v tem času po n e k ih zvezah d o b iv a ti sporočila o n a m e ra h p lem stv a. S icer si sk o raj n i m ogoče razlo žiti te g a z b ira n ja u p o rn išk ih sil p ra v v tre n u tk u , ko se je iz Z a g re b a o d p ra v lja la v ojsk a p ro ti u p o rn išk i v o jsk i pod G ubcem p ri Stubici. E d in a d r u ­ gačna ra z la g a bi m ogla b iti zv ezan a še z odm evom k ak eg a m an jšeg a plem iškega oddelka, k a k rš n i so se v te h d n e h že

začeli o glašati v sred išču ozem lja, k a te re g a živa sila se je z b ira la p ri S tu b ic i (prim . oddelek R a tk a ja in D o rn b ergerja!). U spehi p rv e g a te d n a (od 28. ja n u a r ja do 4. fe b ru a rja ) u p o rn išk ih o sv ajan j pričajo, d a je uspelo v o d stv u » b rat­ stva« s pospešenim začetkom širokega u p o ra v odgovor na plem išk e g ro žn je fev d alce p re s e n e titi in d a je to p re se ­ n eč e n je znalo do bro u p o ra b iti. T oda že okrog 1. fe b ru a rja se je plem stvo začelo p r ip ra v lja ti n a odgovor. U skoškega k a p ita n a J o š ta T h u rn a so d o h itele p rv e n o­ vice o u p o ru v N ovem m estu brez čet. T akoj je zah tev al od deželnih stan o v del d e n a rja za plačilo zao stan k o v plače za uskoške čete, k a jti sicer jih bo težko p rid o b iti za boj p ro ti up ornikom . V e n d a r je odšel še iste g a d n e (3. II., na p u stn i torek) n a G ra c a rje v tu r n pod G orjanci, od koder je vodil p o g a ja n ja z u skoškim i p o g lav arji. Še n asled n jeg a d ne opoldne je im el p r i sebi le K rišto fa G a lla (vsekakor z njeg o v im i ljud m i) in d eset U skokov, v e n d a r so se poga­ ja n ja z u sko škim i p o g la v a rji že uspešno k o n čala in ko je o d h a ja l v K ostanjevico, je p rič a k o v al p rih o d n e k aj sto U skokov, h k r a ti p a je p rite g n il v svoj oddelek nek aj oko­ liškega p lem stva. T akoj po polnoči (torej že 5. II., n e 4. II., k a k o r je sporočilo d a tiran o ) je sporočal v L ju b lja n o iz K o stanjevice, d a im a U skoke že zb ra n e ; v e n d a r je prosil še za n o v e vojak e, k i n a j b i m u jih p ris k rb e li k ra n jsk i deželni stanovi. B a n D raškovič je zvedel za u p o r že 1. fe b ru a rja , v e n ­ d a r n i še ved el za n jeg ov o širino. V pism u n a c e sa rja je sicer še v ed n o p ro sil za odločitev, kaj sto riti, a je h k ra ti p o u d a rja l n e v a rn o s t za obstoj » kraljevin e« — in obenem začel h itre je z b ira ti čete p ro ti u p o rn ik o m za »zadušitev te h nem irov«. K e r je bil K eglevič o blegan v svojem g rad u Lobor, je p re d a l p oveljstv o n a d vo jsko p o d b an u G ašp erju A lap iju . Za pom oč p a se je o b rn il tu d i n a g e n e ra la H rv a ­ šk e k ra jin e , H e rb e rta T u rja šk e g a , m e d tem ko sta B a rb a ra E rd e d ije v a in J u r ij Z rin sk i (po o sk rb n ik u O zaljskega go­ spostva) isk ala pom oči tu d i p ri žu m b eršk ih U skokih. Jed ro h rv a šk e v ojske je se sta v lja la b a n sk a četa iz B an sk e k r a ­ jin e okrog Siska, k i jo je p rite g n il D raškovič »ne brez velik eg a stra h u « p re d m ogočim tu ršk im vp ad o m (!) iz

o b m ejn ih u trd b , n a b a n o v u k az p a so se ji m o rali p r id ru ­ ž iti p lem išk i » band eriji« in p ra v ta k o tu d i m a li tu ro p o ljsk i plem iči. S v o je čete iz o b m ejn ih u tr d b so p rite g n ili tu d i A lap i sam, B a rb a ra E rd e d ije v a (pač p red v sem iz so­ seščine Siska) in Z rin sk i (svobodnjake iz O zlja in N ovega g ra d u n a D obri, posadko iz S te n ič n ja k a in svoje »konje«). P lem išk i oddelki so n a H rv ašk e m m ed K olpo in tu ršk o m ejo se sta v n i del d rž a v n e o b ra m b n e org an izacije p ro ti T u rk o m in zato so razm ern o m očni, precej bolj k o t v slo­ v en sk ih deželah. A lap i je zb ra l p rvo vojsko iz okolice S iska in T uro p o ljce v V uk ov in i v T uro po lju , m edtem ko se m u je Z rin sk i p rid ru ž il šele v b liž in i K erestin ca, p r i te m p a je očitno že spotom a ro p a l in p ustošil po u p o rn išk ih vaseh, k o t kažejo p o d a tk i o »sežganih, o ro p an ih in opustelih« v a ­ seh v sm eri od O zlja čez Ja stre b a rsk o , Okič, K lin ca S ela do M olvice pod Sam oborom .161 V b o jih južn o od S av e so b ili u deležen i p red v se m n a š te ti tr ije p lem iški odd elk i (k on je­ n ik i Z rin sk eg a šele po b itk i p ri K erestincu ) in T uropoljci. P o tem ko se je ta v o jsk a v Z a g re b u z d ru žila z b ansk o četo, z d ru g im i plem iči, p a tu d i z oddelkom peh o te iz K riževcev, je n a ra slo n jen o štev ilo p re d končno b itk o p ri S tu b ic i že n a 5000 mož (v araždin sko p lem stvo in d v a » praporčka« h a ra m ij iz V a ra ž d in a je A d am ček k v o jsk i p ri S tu b ici p rište l pom otom a, k e r so 11. fe b ru a rja šele k re n ili v sm eri p ro ti u p o rn išk e m u pod ročju).162 N ajp o časn eje je n a p re d o v a lo z b ira n je v o jske n a Š ta ­ je rsk em . Š ele okrog 5. fe b ru a rja so ta m k a jšn ji stan o v i sk le n ili v p o k lica ti p lem išk o vojsko in so določili k o t ro k za n je n se sta n e k 12. fe b ru a r. J u r ij S c h ra tte n b a c h , č e trtn i po­ g la v a r za č e trt po d D ravo, k je r se je moralo- z b ra ti p le m ­ stvo p ri C elju, p a je n e k a j bolj p oh itel in zap ov edal zbor »v m alo in n ajv eč 5— 6 dneh« (tj. do okrog 10. fe b ru a rja ); v e n d a r je im el z b ra n ih do 7. fe b ru a rja poleg n e k aj p lem i­ čev le 20 »konj«, h k r a ti p a je ra zp o lag al še z oddelkom pešcev p od p ov eljstv o m T obije S tra sse rja . T u di sicer se je 161 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 148. 162 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 154; R ački, str. 214 (po omembi stubiške bitke nadaljuje — 11. februarja! — Es sind gleich an Jetzo die Warasdiner, denen ich auch zwen Fannen Härämie zuegeben, in an czu g...) .

p lem stvo C eljske č e trti v po klicu p lem išk e v ojsk e le slabo odzvalo (13. fe b ru a rja je bilo z b ra n ih le 30 »konj«) — bodisi k e r so b ili n a jb liž ji n e v a rn o sti in so se h o te li b ra n iti sam i n a svo jih grado vih , bodisi k e r je za k a te re g a od n jih re sn ič n a izpoved eneg a izm ed u p o rn išk ih vod iteljev , d a je p lem stvo v S a v in jsk i do lin i n a k lo n je n o up ornik om . Ni čudo, d a je G ra ffe n ste in e r označil to z b ira n je z besedam i: »v vseh k r a jih so b ili zelo ra z b u rje n i in so z b ira li pomoč, to d a v se prepozno«. S ta n o v i n o tra n je a v s trijs k ih dežel so sto rili sicer še ra zn e d ru g e u k re p e za boj p ro ti upo rnikom , p rišli p a so vsi že prepozno. P r a v p rim e rja v a h itre g a z b ira n ja čet v ob­ m e jn ih k ra jih te r z o b ram b o m e je pov ezan ih u sk o šk ih od­ d elk ov s počasnim delo v an jem sta n o v sk e u p ra v e in z b ira ­ n je m plem iškega v pok lica kaže b istv en o raz lik o m ed sta ­ re jšim i u p o ri te r h rv ašk o -slo v e n sk im k m ečkim uporom . Ob n e k d a n je m n a č in u b o ja p ro ti u p o rn ik o m bi b ili im eli u p o rn ik i n a jm a n j m esec d n i časa, d a se p rip ra v ijo n a od­ ločilni spopad in b i m e d te m u p o rn išk o p o d ro čje pač lah ko m očno ra z širili in z n a te n del plem išk ega v p o k lica o m rtv ili. T ako p a so sta li že d o b e r te d e n po osv ojitvi p rv e g a g ra d u v b o ju s so razm ern o m očnim i četam i, in sicer vsaj delno tu d i iz u rje n e sta ln e v o jsk e in n e le p lem išk ih oboroženih hlapcev. P ra v ta ra z lik a v p rim e rja v i s p re jšn jim i u p o ri je om ogočila plem stv u , d a je p riz a d e ja lo že v obdo bju ra z ­ š irja n ja u p o ra m ed 5. in 9. fe b ru a rje m k m ečk i vojski v sred išču u p o rn išk e g a ozem lja odločilne u d a rc e te r p re ­ prečilo u re sn ič e n je začetn eg a d ela u p o rn išk e g a v o ja šk e­ ga n a č rta . K lju b tem u , d a so se u p o rn ik i izogibali spopadu z v la d a rje v im i v o ja šk im i odd elk i ob m e ji in da n i n o be­ n eg a zan esljiv eg a p od atk a, da b i se bil širil u p o r v tej sm eri,163 je v e n d a rle ta v o jsk a p ri z a d u šitv i u p o ra sodelo­ v a la (že po z a d n jih b o jih pa dobila tu d i c e sa rje v ukaz, n aj p ri tem pom aga, p o slan z D u n a ja 6. fe b ru a rja ),164 vsaj p ri b itk i p r i Š e m p e tru (Bistrici) pod K u n šp e rk o m p a se je u p o rn ik o m m aščev ala tu d i n ez re la p o p u stljiv o st u p o rn išk e ­ 163 J. A d a m č e k se sklicuje zlasti na Draškovicevo pismo z dne 15. februarja, ter na strahove v plem iških pismih, kaj se bo zgodilo, to pa seveda ni pričevanje o tem, kaj se j e res godilo. 164 J. A d a m č e k , AV 11—12, str. 459—60; Rački, str. 276.

ga o b ra č u n a s p lem stv o m ob p rv e m v zp on u u p o ra : v n je j so m a jh n e m u S c h ra tte n b a c h o v em u o ddelk u m očno pom a­ gali tu d i plem iči, k i so se ob p rv e m vzp on u u p o ra od ku pili u p o rn ik o m le z d a ja n je m h ra n e in p ijač e (vsaj K ozje in K u nšperk). P r v i je u d a ril n a u p o rn ik e T h u rn z okrog 500 z b ra n i­ m i v o ja k i (»z n ek aj plem iči, U skoki in podložniki«), O krog e n a js tih dopoldne je k re n il 5. f e b ru a r ja iz K o stan jev ice p ro ti K ršk e m u in p re stre g e l u p o rn išk o vojsko še nedaleč od K ršk eg a, delno m e n d a celo še p r i o b le g a n ju Leskovca. D el K u p in ičev eg a o d d e lk a je b il očitno ra z b it že p re d m estom , ostali p a so se z a te k li n azaj v K ršk o t e r se tu b ra n ili v m estn em sto lp u in v š tirih hišah, d o k le r niso hiš zažg ali in p risilili b ran ilce, d a so se u m a k n ili iz n jih . O krog 300 u p o rn ih km eto v je bilo delno pobitih , d eln o p a so u to n ili v Savi. Po k on čan em b o ju so U skoki »močno d iv ­ ja li in plenili«, m e n d a po vseh h iša h z izjem o štirih , po bi­ ja li tu d i žen ske in o tro ke, ta k o d a je celo T h u rn v svojem poro čilu (po v rn itv i v K ostanjevico, 6. fe b ru a rja ob tre h z ju tra j, d a tira n o »5. II.«, k e r T h u rn dotlej pač še n i šel spat) trd il, d a je to »m o ral g le d a ti z bolestjo«. K ak o m alo je b ilo resn ice v tej »bolesti«, se je pokazalo že v n a sle d ­ n jih dneh. Že 6. f e b r u a r ja je n a m re č T h u rn o d rin il p ro ti M o kri­ cam, k a m o r ga je že tr i dn i po p rej k lic a l n a pom oč Š te fa n G re g o rija n e c (m orda p a tu d i E rd e d ije v a in Z rin sk i ali ozaljsk i o skrbnik ); p r a v G re g o rija n c a je po zneje tožil T ah i z a ra d i te g a p rih o d a tu jih čet.165 P od M okricam i je te d aj ta b o ril oddelek u p o rn ik o v (po p re jš n jih sporočilih n a j bi jih bilo okrog 2000, to d a štev ilo je negotovo, k e r je im el G reg o rija n č e v s tra h pogosto v e lik e oči!), k i p a so se p re d T h u rn o v im i U skoki b re z b o ja u m a k n ili n a d ru g o s tra n Save. Z a to je o d rin il n a p re j n a H rv ašk o »m alo n a p re j od M okric v n eko vas« in ta m p renočil. K a te ra v a s je b ila to, je te m te žje reči, k e r T h u rn globino v d o ra n a H rv ašk o n am eno m a sk riv a ; v sv ojem po ročilu (9. ali 10. II. ob p e tih z ju tra j) se je n a m re č op rav ičev al k ra n jsk im deželnim s ta ­ novom , da je šel n a H rv ašk o te r p u stil ta m U skokom 105 J. A d a m č e k , AV 10, str. 78—80.

p le n iti. K e r se je po u p o ru T a h i pritožil, da so U skoki na po sestvih S u sje d g ra d a » n ap ra v ili n em ajh n o škodo in poži­ gali«,166 so segli p ri svojem p le n je n ju vsaj do Novakov, če n e tu d i do S tu p n ik a (A dam ček m isli, d a so p re šli tu d i n a le v i b reg Save, tod a te g a n i m ogoče p o d p re ti z niči­ m er).167 Ž e p o po ldn e 6. fe b ru a rja p a je A lap i ra z b il p ri K e re stin c u je d ro u p o rn išk e v o jsk e n a h rv a š k ih tle h južno od S a v e (okrog 2000 mož) in jih očitno g n al v sm eri p ro ti S am o bo ru in M okricam . K m eto v je padlo v b o ju 400 do 500. Vas, v k a te ro je p riše l T h u rn pren očevat, je b ila že o krog dv e u ri v ro k a h A lap ije v ih čet. T oda še n a sle d n jeg a d n e je poročal T h u rn : »U skoki požigajo povsod hiše teh km eto v k o t T u rk i, plen ijo im e tje in živino; en ako dela gospod A lapi.« S re d i f e b r u a r ja p a je sporočal k ra n jsk im stanovom , da jim m o re p rip e lja ti še »sto ali več« bivših up o rn ik o v , če bodo še n a p re j razisk o v ali n a s ta n e k km eč­ k ega u p o ra: »k ak o r so delali tu d i d ru g i slavo nsk i gospod­ je, sem d al n a m re č pod M okricam i •—• d ru g im v sv arilo in opom in — o d rezati n e k a te rim roke, nosove in ušesa.« S porazom a p r i K ršk em in K ere stin c u je b ilo — k lju b o stan k o m ra z p rše n ih u p o rn ik o v — p rep rečen o ra z širja n je u p o ra n a desnem b re g u Save. O benem je b il onem ogočen ed en izm ed b istv e n ih delov u p o rn išk e g a v o jašk ega n a ­ č rta : p o t do Z u m b e rk a je b ila z a p rta in U skoki so ostali trd n o n a s tra n i plem išk e vojske. T ak o je uspelo fe v d a ln i v o jsk i s pom očjo vojako v, p rip ra v lje n ih za obram bo m eje, v n e k aj d n e h o d stra n iti n e v a rn o st za fe v d a ln i re d n a des­ n em b re g u S ave in se o k ru tn o m aščevati km etom , k i so se d rz n ili začeti boj za osvoboditev izpod graščin skeg a ja rm a . A lapi se je že 7. fe b ru a rja o d p ra v il v Z agreb, m ed ­ te m ko se je T h u rn po vsem videzu v rn il v K ostan jev ico šele n a sle d n je g a dne. V e č k ra t so zg o d o v in arji trd ili, da je A lap i n a desni s tra n i S ave po to lk el u p o rn ik e d v a k ra t in n e le e n k ra t; po­ sebej sk u ša d o k az a ti to B rom lej, p a tu d i A dam ček se v sv oji n a jn o v e jši o b ra v n a v i u p o ra n e m o re povsem ločiti 166 J. A d a m č e k , AV 10, str. 79. 167 J. A d a m č e k , AV 10, str. 76.

od te trd itv e .168 V e n d a r je to očitno n ap ak . T h u rn govori ob opisu p le n je n ja pod M okricam i, da so b ili u p o rn ik i z A lap ijev o zm ago »drugič poraženi« (also das, G ottlob, dise p ü n d tn e risc h e P a u rn zum ändern m all geschlagen w ord en; p rv i p o raz je sev ed a tis ti p ri K rškem !); p ra v tako govori D raškovič po la stn e m A lap ijev em poročilu, d a je ta razb il le v en i b itk i (cladem se x ta d ie p re se n tis m ensis) le en od­ d elek u p o rn ik o v (ru stico ru m m anu m ; ru stic o ru m fu re n tiu m tu rb a ). K ončno je tr d il d v o rn i v o jn i sv e t v uv o d u k v p ra ša n je m za p rv o zaslišev an je Ilije G reg oriča dva m e­ seca po koncu u p o ra, d a so b ili u p o rn ik i p re m a g a n i n a štirih ra z ličn ih k r a jih (an V ier v n d ersch ied lich en O rtte n ; in q u a tu o r se p a ra tis locis — po K ršk em in K e re stin c u še p r i Š e m p e tru pod K u šp e rk o m in p r i S tu b išk ih T oplicah).169 B ro m lej sicer trd i, da je A lap i ra z b il p ri K e re stin c u sk u ­ p ino 2000, bliže M okricam p a 400 do 500 up orn ik o v ; v e n ­ d a r se d ru g a šte v ilk a n e n a n a š a n a m oč d ru g e skupine, ki n aj b i jo A lap i p rem ag al, m a rv e č p ra v i, k oliko k m eto v so po b ili ob b o ju s skup in o 2000 km eto v p r i K e re stin c u (m it d enen e r geschlagen, v n n d sein I r bis 4 od er 500 an d er W a lsta t blieben). E dino O to R a d m a n n sd o rf je p isa l iz V a­ ra ž d in a (9. II.), da n aj b i A lap i p re m a g a l k m e te d v a k ra t — 2000 v T u ro p o lju (po p ism u iz Z ag reb a z d ne 7. II.) te r 500 »pri Sotli« (po p ism u z d n e 9- fe b ru a rja — »vom 9. dits.«). O čitno je p rip isa l A la p iju tu d i zm ago p r i Š e m p e tru ob S o tli (v k a te ri je A lap i ob n je n e m k oncu celo res so­ deloval, le d a je b il g la v n i del b o ja d ok on čan že p rej); že n a sle d n je g a d n e je R a d m a n n sd o rf v nov em sporočilu p r i­ p iso v al A la p iju p ra v iln o le p rvo zmago, za d ru go p a n i n a v ed e l n o b enega posebnega plem išk ega p o v e ljn ik a (»kako so lju d je gospe b anice z G ašp erjem A la p ijem p re m a g a li do 2000 u p o rn ih k m eto v v T u ro p o lju in d a jih je bilo n a d 500 m e n d a p re m a g a n ih ob Sotli«; A dam ček v nasprotju z be­ sedilom Radmannsdorfovega pism a trd i, d a je bilo tu d i d ru g o pism o — »vom 9. dits.« — n a p isan o p re d 8. fe b ru ­ 168 Ju. B ro m lej, n. d., str. 275-7; J. A d a m č e k , Seljačka bu­ na, 1968, str. 149. 169 Rački, str. 287; latinski prevod J. A d a m č e k , AV 11—12, str. 32.

a r jem , to rej p re d b ojem p ri Š e m p etru , d a bi rešil v e rje t­ n o st te g a p odatka). T ako so to re j o stali le še u p o rn išk i odd elk i n a levem b re g u Save. G rego rič si je p rid rž a l ob ra z d e litv i v o jsk e v V idm u za n a d a lje v a n je poh oda le okrog 600 mož. V sek akor je ra č u n al, d a se bodo n jeg ove sile h itro sp e t dopolnile s slovenskim i km eti. P o p rih o d u v Sevnico (5. II.) jim je G öriacher, k i je b il tu L am b erg o v o skrb n ik , obenem p a je im el tu še sv o je m alo im en je, d al h ran e, m itn ič a r p a je pobegnil p re d u p o rn ik i v Radeče. G regorič je r poslal g ra j­ sk em u o sk rb n ik u v R adeče sporočilo da bodo u p o rn i k m e t­ je p rišli tja in d a n a j p rip ra v i h ran o , p a tu d i m itn ič a rje m na j p re p re č i beg. V S evnici se je ločil od k m ečke v ojske ra d e šk i k ra m a r A n d re j H rib a r in nesel dom ačim tržan o m p e te lin je pero k o t poziv, n a j se p rid ru ž ijo u p o rn išk em u »b ratstv u « ; H rib a r je b il vstop il v anj že v K rškem . T h u rn o v a zm aga p r i K ršk e m p a je p re p re č ila G rego­ rič e v e n ačrte. V S ev nici g a je (gotovo šele v popold an skih u rah ) d oh itel sel s sporočilom o k m ečkem p o razu p ri K rškem . Sporočilo je z a d rž al zase, v e n d a r n i v S evnici u te g n il izp e lja ti n iti o b ičajneg a vpo klica g osp o d arjev ali n jih o v ih n am e stn ik o v v km ečko vojsko, tem več se je u rn o o d p ra v il n a p re j, se u ta b o ril čez noč n a Lisci in sam p re ­ sp al v ta m k a jšn ji g rašč in i K lobnerice. Svoj n a č r t za p ro ­ d ira n je do C elja je o p u stil in se o b rn il drug o ju tro čez h rib e do J u rk lo š tra ; k o sre d n ji km ečki vo jsk i se je n a m e ­ ra v a l v rn iti že po B istrišk i dolini. V ju tr a n jih u ra h 6. fe­ b r u a r ja je po slal še m a jh e n o d delek p u n ta rje v (okrog 15 mož) do 7 k ilo m e tro v o d d a ljen e Loke, k je r so sk u p aj z dom ačini o plenili župnišče in iz p razn ili kleti, žu p n ik a K ok­ lja, njegovo gospodinjo in o tro k e p a so zastonj iskali, k er so se u m a k n ili do S lap n a d Z id an im m ostom . Z di se, da tu d i to isk a n je n i bilo le n a k lju č je, tem v eč d a je K okelj sp ad al v po d ro b n o sti G reg oričeveg a n a č rta podobno kot Č adinger. Za n jim je n a m re č G regorič sam poizvedoval še po zneje v J u rk lo š tru . O zad ja te g a km ečk ega so v ra štv a ne vem o, če ga n e kaže m o rd a p re c e jšn je prem oženje teg a ču dn eg a c e rk v en eg a moža. P u n ta rs k a v o jsk a je šla poleg te g a — n e m a ra že spotom a do L isce — p r i K o m p o ljah čez Savo vsaj toliko, da so (tu di tu k a j sk u p aj z dom ačini)

o p len ili p rem o žen je m itn ič a rje v . V ru d n ik u svin čev e ru d e v R udi p ri R azbo ru pod Lisco so se sp otom a o sk rb eli s svincem (vzeli so tu d i sedem plošč te kovine, k i jih je im el ta m s k rite ra d e šk i o sk rb n ik G uediz).170 O dm ev G regoričev eg a pism a v R ad ečah p a v e n d a rle kaže, da u p o rn išk o g ib a n je vse d o tlej, d o k le r se n i ra z v e ­ delo o p o ra z ih n a ju ž n i s tra n i Save, n i izgubilo n e svoje m oči n e svojega značaja. O sk rb n ik G uediz je p osk ušal že 5. f e b ru a r ja do b iti n e k a j b ra n ilc e v n a g rad , to d a k a p la n J u r ij K un c jih je tak o j odgovoril od te g a n am en a. Ž u pan iz D oline se je b ra n il G uedizu izročiti svojo puško, tršk i so dnik B o štja n K op rivič p a si je že p rid o b il n a m e stn ik a , ki b i g a m ogel p o slati za svojo hišo v p u n ta rsk o vojsko. N asled n je g a dne so odpovedali o sk rb n ik u pom oč tu d i r a ­ dešk i trž a n i, ta k o d a je n a vsem gospostvu n a šel le p et do d e set lju d i, n a k a te re se je m ogel zanesti. V si d ru g i so — posebno po H rib a rje v e m sporočilu o pozivu u p o rn ik o v — le p rič a k o v a li p rih o d u p o rn išk e vojske. T oda ta je teg a d n e o d h a ja la že v n a sp ro tn o sm e r p ro ti B istrišk i dolini. V B istrišk i do lin i je Š terc m ed G reg oričevim pohodom ra z širil u p o rn išk o g ib a n je že do P la n in e in p rid o b il za u p o r večino podložnikov m ed K u n šp e rk o m in P lan in o , k a ­ m o r je p riše l 5. fe b r u a r ja z n e k aj n a d 800 u p o rn ik i. V e­ čino svoje vojske je p u stil n a P la n in i, sam p a se je z m a n j­ šim oddelkom o d p ra v il tak o j n a p re j do M arofa v Podpeči, p ris ta v e ju rk lo štrs k e g a sam o stana. P r a v te d aj s ta v p a d la v dolino S otle d v a k ra jiš k a č a stn ik a — h rv a š k i plem ič R a tk a j in šta je rsk i plem ič D o m b e rg s S trm o la p r i Ro­ g a tc u — te r op lenila v a si od G olo binjeg a do Š e m p e tra (Bistrice), n a to p a še š tiri v asi p ro ti P o dsredi. N en ad n i v p a d je p o ra b il G ra ffe n ste in e r, o sk rb n ik n a K ozjem , za n e n a d n i u d a rec p ro ti Š te rč e v e m u oddelku. Že k m ečki po­ ra z p ri K rškem , o k a te re m so se p re b ija li zdaj g laso vi do B istrišk e doline, je to d povzročil govorico, »da so k m e te p re m a g a li T urki«. Z daj je G ra ffe n ste in e r iz rab il te s tra ­ hove in začel širiti novico, d a »so tu T u rk i in k te m u d al 170 Rački, str. 256; J. A d a m č e k , AV 11—12, str. 36; o zgodo­ vin i rudnika gl. V. Sim ič , Istorijski razvoj našeg rudarstva, 1951, str. 84.

HRVASKO-SLOVENSKI KMECKI

UPOR V CASU SPOPADOV UPORNIKOV IN PLEMISKE VOJSKE (od 5. do 9. f ebruarja)

a-Medvedgrad

/ .._./

•

(

No'ltO mesto

J

}

)

1

obmolje uporo od 6.!I. noprej gibanie Gregori l:eve vojske ((z: datumi prenoCe...onjo)

,s;;i grad

(i

/

~

pohodi Alopijeve, kronjske in itojenke vojske

:::::.:::::!"

pohod Dornbergerjo in Rotkajo

X, -

itiri glovne bitke {z: datumi)

i li -

grodovi

• •

-

~ -

0 -

5Qmouoni

drugi kroji

oblegcnje po upornikih "1utije" (\cmel:ko sodiil:o) no Tahijevih z:agorlkih gospostvih (l =Stupnik: 2=No\/Clki; 3=Stenjevec; 4=ZopreiiC,: 5:-Brdovec; 6=-Podgorje; 7 =PuiCo ;

ß=Golubovee, - z:gornje stubiiko sodiSCe; 9=0roslovJie, 1podnje stubiiko sodiiCe)

stre lja ti« n a sig n a ln e m m e stu .171 L ažn a no vica se je širila tu d i m ed graščak i, ki so jo k o t »verodostojno sporočilo« s sli p o šiljali n a p re j d ru g d ru g e m u — iz P ilš ta n ja n a P la ­ n in o in od to d v J u rk lo š te r. Š te rč e v a četa, k i je ostala n a P la n in i b re z v o d itelja, se je ob te h g lasovih p re p la ­ šena ra z p ršila n a vse s tra n i »domov«. L e okrog 60 lju d i je ostalo (poleg dom ačinov) v trg u . Ko je v e st o p re p la h u d o h itela Š te rc a n a ju rk lo š trs k i p rista v i, se je ta k o j v rn il n a P lan in o, d a b i u p o rn ik e pom iril. D om ačini p a so ga p r i­ je li in izročili T h u rn o v em u g ra jsk e m u u p ra v ite lju Siben a ic h e rju , k i ga je v rg e l v g rajsk o ječo. T ak o se je ra zp ršil so razm ern o m očan oddelek, s k a te rim je G regorič ob sp re ­ m em bi svo jeg a v o ja šk e g a n a č rta gotovo ra ču n al. V Ju rk lo š tru , 3 k ilo m e tre zahodno od m en išk eg a M a­ ro fa v Podpeči, so im eli v te m času d ru g a č n e goste. Z a p ri­ hod Š te rč e v ih p u n ta rje v , k i d a »so zelo so v ražn i d u h o v n i­ kom in sam ostanom «, n a P la n in o so v p ro p ad ajo čem sa ­ m o stan u izvedeli že 5. fe b ru a rja . U p ra v ite lj P r u n n e r je še isteg a dn e poslal n a P la n in o tr i svoje lju d i, da b i pozvedeli o Š te rč e v ih n a m e ra h . P u n ta r ji so n a p o v e d a li svoj prih od, a z zagotovilom , d a n e bodo » n ap ra v ili no b en e ško­ de n iti sam o sta n u n iti sam o stan sk im podložnikom n iti p ri­ stavi«. Še p re d e n so se d ru g eg a d n e v rn ili, p a so p rišli z d ru g e s tra n i v J u r k lo š te r »Bezjaki« (Zagorci) s » k ap ita­ nom « (Ilijo G regoričem ) n a čelu. M ed p o g ajan ji, v k a te rih je G regorič p o v ed al p u n ta rs k e n a m e re in voljo, d a se bodo vojskovali, č e p ra v »devet let«, d a b i obnovili to, k a r je bilo »pred sto leti«, te r m ed počitkom in p re h ra n je v a ­ n je m u p o rn ik o v je p rišla še m a jh n a sk u p in a u p o rn ik o v od P la n in e sem (ki jih je p oslal p ač Š terc ob svo ji v rn itv i na Planino), h itro za n jim i p a S ieb e n a ich e rje v sel s pism om za P ru n n e rja . S poročalo je o novici, d a so »T urki b lizu Koz­ je g a in P ilštan ja« , h k r a ti p a tu d i o z a je tju Š terca, k i da je z a p rt »v n a jg lo b lji ječi v stolpu« p lan in sk e g a gradu . G reg orič se z a ra d i d o m n ev nega tu ršk e g a v d o ra n i vzne­ m iril — ra č u n a l je pač, da bo to zaposlilo plem iško vojsko n a H rv a šk em in ji p rep rečilo n o ve n a p a d e n a up o rn ik e, z d ru g e s tra n i pa, d a so v Z a g o rju z b ra n i u p o rn ik i dovolj 171 G raffensteinerjevo pismo.

m očni, d a se bodo T u rk o m u p rli. V zn em irila p a ga je no ­ vica o S tereu . D a b i ga re šil iz zapora, je h itro n a d a lje v a l p o t n a P la n in o in p riše l s sv ojim i lju d m i v tr g še p re d večerom . T oda vsa p o g a ja n ja 6. fe b ru a rja zvečer in n a ­ sle d n je g a ju tr a so b ila b rezu spešn a. S ib e n a ic h e r se iz str a h u p re d sv ojim i podložniki, k i d a so b ili » proti njem u«, sploh n i po kazal iz g ra d u . G rad n a d trg o m je b il v prev eč u g od nem položaju, d a b i g a bilo m ogoče h itro zavzeti. P oleg te g a je m ed p o g a ja n je m že d ru g ič dosegla G rego­ rič e v odd elek novica o p o razu p r i K ršk e m in se to k r a t h i­ tro ra z v e d e la m ed njeg o v im i lju d m i. Sedaj so v si želeli čim p rej p riti v bližino dom a in so silili nazaj. Ko o sk rb n ik n i h o te l p o p u stiti n iti n a grožnjo, d a bodo u p o rn ik i požgali v es trg , n iti n a zam en jav o S te re a za štiri n jeg o v e lju d i, k i so jih u p o rn ik i ujeli, je m o ra l G regorič n a d a lje v a ti pot. Noč m ed 7. in 8. fe b ru a rje m je n jego v oddelek p re sp a l v P ilš ta n ju , » k jer so tr g in d v a g ra d o v a in tu d i cerk ev sk u p aj n a h ribu«, ta k o d a so od g ra js k ih dobili »dovolj je s ti in piti«.172 Že v soboto (7. II.) zvečer je n a z n a n il G re­ gorič G ra ffe n ste in e r ju v K ozje, d a ve, »da je d al signalno znam enje« (zaradi T u rkov) in »da hoče 8. fe b ru a rja ta m zajtrk o v a ti« . K o p a se je G ra ffe n ste in e r p rip ra v il n a ob­ ram bo, so b ili dom ačin i še v ed n o to lik o n a p u n ta rs k i stra n i, d a »je b il h ud o b n ež p re d n jim p o sv a rje n in se je zgodaj s p ra v il n a beg te r je šel n a jp re j do tod in m im o do Sotle«. G ra ffe n ste in e r je s to piči s tre lja l n a u p orn ike, te d a j p a so »takoj p rišli č e trtn i p o g la v a r gospod S c h ra tte n b ach in gospod E razem T u m p erg s 23 konji«, k a te rim je do d al G ra ffe n ste in e r še d v a »konja« in o kro g 100 pešcev, k i so po m ag ali lo v iti dom ače km ete; še v te m času so n a m re č silili sam i za u p o rn ik i.173 P r i B istrici pod K u n šp e rko m je p rišlo 8. fe b ru a rja do b o ja m ed G reg oričev im i u p o r­ n ik i in tem oddelkom šta je rsk e g a p le m stv a in p e h o te pod p o v e ljstv o m celjskeg a č e trtn e g a p o g la v a rja S c h ra tte n bacha, k a te re m u so p risk o čili n a pom oč še lju d je s k u n šp e ršk e g a g ra d u in m o rd a tu d i še od kod drugod. Č ep rav n e b re z trd e g a b o ja so okrog 50 k m eto v pobili, okrog 40 172 Citat iz G raffensteinerjevega pisma. 173 N ovi podatki po G raffensteinerjevem pismu.

ujeli, to d a k a k ih 400 se jih je v e n d a r še sku paj um ak n ilo n a h rv a šk o s tr a n Sotle. N eki u je tn ik je p ozneje trd il, da u p o rn ik o v » n ik d a r n e b i ra z p ršili nobeni pešci, če ne bi p rišli k tem u p ri K la n jc u k onjeniki«. Doslej si te trd itv e nism o v edeli raz la g a ti. D ve no vi sporočili (o dk riti v g ra ­ škem a rh iv u ) p a kažeta, d a se je p ri Š e m p e tru boj začel, do končan pa je b il šele v bližin i K lan jca. Z b ira n je km etov v p rič a k o v a n ju odločilnega b o ja p ri S tu b ici je dovolilo v Z a g o rju n ek aj v ečjo svobodo za g ib a n je m a n jših plem išk ih oddelkov, k o t je b ila k o n je n išk a četa pod D o m b e rg e rje m in R a tk ajem . » P ri K lanjcu« sta n a le te la n a še v edno »400 mož« m očni G rego ričev oddelek obenem z n ek im oddelkom A la p ije v e vojske, k i je p ra v to n ed eljo p ro d ira la p ro ti S tubici. Pozno p opo ld ne so te k m e te »pobili« in ta k o po­ ko nčali G rego ričev odd elek do k r a ja .174 G rego riču sam em u se je posrečilo z M ihajlom G ušetičem p o begniti in se u m a k n iti p ro ti vzhodu. Spoznanje, d a p rih a ja n a d u p o r­ n ik e v sa p lem išk a vo jska, m u je p ač za p rlo p o t k p u n ta r ­ je m v Stubico, k i bi jim tu d i n e m ogel z n ičem er več po­ m agati. Z izgovorom , d a hoče slu žiti v vo jsk i ob m eji, se je p rib liž a l tu ršk e m u ozem lju. T u p a so p r i Iv a n ič u oba b eg u n ca u je li o b m e jn i s tra ž a rji te r ju poslali v za p o r na D u naj, d v o rn e m u v o jn e m u svetu. P o te h te ž k ih p o razih je ostala le še g la v n a sku p in a u p o rn ik o v pod G ubcem okrog Stubice, p r i S tu b išk ih To­ plicah. N ap ad plem išk e v ojske je p riča k o v a la za K rapino, čez k a te ro so » u p o rn ik i m ostove podrli«, d a b i se laže b ra n ili p ro ti nap ad alcem . Š te v ila G ubčeve v o jsk e p red odločilnim bojem n e sporoča n o b en o h ra n je n vir. V en dar se že po p o te k u b o ja vidi, da je bila ta sk u p in a n a jš te ­ vilnejša, po šte v ilu m rtv ih v te m b o ju in m ed d iv ja n jem nep o sred n o po n je m (do 3000 m rtv ih ) bi m ogli ra č u n a ti vsaj n a okrog 6000 u po rnikov . D raškovič je poslal p ro ti n jim 8. fe b ru a rja sp e t p o d b an a A lapija, to d a n jegovo v o j­ sk o je m očno o k re p il s četam i iz o b m ejn ih trd n ja v in z dotlej zb ra n im plem stv o m do n e n a v a d n o viso k eg a števila ok ro g 5000 mož. Š te v ilk a b i se m ogla zdeti spričo p o tek a 174 J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 23, 25; s tem je zvezano tudi Radmannsdorferjevo pismo: Rački, str. 206 (10. II.).

b itk e n e v e rje tn a , to d a D raškovic sam d v a k ra t sporoča moč te v o jsk e v sv o jih pism ih. T a k šn i sili se p ač n i b ilo tre b a b a ti km ečk eg a u p ira n ja p ri ožini m ed Savo in S u sje d g ra ­ dom, ta k o d a je m o gla u b ra ti n a jk ra jš o p o t zoper u p o rn ik e v » gorate k raje« m ed Z agreb om in V aražd in o m ob šta je rsk i m eji, k o t je opisal D raško vic pro sto r, k a m o r je poslal vojsko. Z a ra d i teg a do n e d a v n e g a n ihče n i dvom il, da je vodil A lap i svojo vojsko p r a v po tej poti. P re d p o ld ru g im de­ se tle tje m p a je J u lija n B ro m le j175 dom neval, da je A la p ije v a v o jsk a p ro d ira la p ro ti u p o rn ik o m v re sn ic i vzhodno ok ro g M edvednice te r n a to v d rla m ed M edvednico in Ivan jščico od severovzh od a v obm očje okrog S tubice. V podporo je n a v ed el bolj svo je dom neve k o t dokaze, k i bi se sklicev ali n a v ire : (a) n e v a rn o st ozke p o ti ob S avi pod S usjed g rad o m ; (b) p ro sto r b o ja n a sev ern em delu u p o rn ih gospostev; (c) d o lg o trajn o st pohoda, k e r je prišlo do b o ja šele d ru g e g a dne, več k o t 24 u r po odhodu iz Z agreba, in (č) dv e sporočili v pism ih iz V a ra ž d in a (11. II.), d a so bili u p o rn ik i povsem ra z b iti »p ri n e k e m m ostu« čez K rap in o (on je m islil p a č n a m o st vzhodno od Zaboka). To dom nevo sem z a v rn il že te d a j176 k o t »fizično nemogočo« z ara d i p re ­ v elik e dolžine poti, ki b i jo z a h te v a l p redloženi pohod za čas od 8. II. z ju tra j do 9. II. zgodaj popoldne, k e r se je A la p ije v a v o jsk a 9. fe b r u a r ja »okrog š tiri u re b o je v a la zo­ p e r km ečko vojsko p r i S tu b išk ih Toplicah«, ta k o d a je »v te h okoliščinah v sak a d ru g a p o t ra z e n tiste m im o S u sjed g ra d a in po dolini K ra p in e n av zg o r izključena« in še ta »za A la p ije v o vojsko dovolj dolga« in d a »je p re jk o n e p ra v to tu d i eden m ed vzroki, k i so omogočili, d a so se u p o rn ik i ta k o čudno šte v iln i vo jsk i m ogli ta k o dolgo u p ira ti« . K e r spričo te g a te m e ljn e g a d e js tv a nisem podrobno o b ra v n a v a l B ro m lejev eg a dokazo van ja, se je A d am ček 177 vnovič sk li­ ceval n a n jego ve » u p rav ičen e dom neve« in trd il, d a vzhod­ n a p o t n i p re d o lg a za okrog 40 u r, ki d a jih je im ela A la ­ p ije v a v o jsk a n a voljo, če je o d šla iz Z ag re b a »zgodaj z ju tra j 8. fe b ru a rja « in je b ila b itk a »v po po ld an sk ih u r a h 9. fe b ru a rja « . P o leg te g a se je sk liceval še n a dve 175 Ju. B rom lej, n. d., str. 279 sl. 178 B. Grafenauer, JlC II/2, 1963, str. 86. 177 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 201, opomba 212.

m esti v o h ra n je n ih pism ih: n a D raškovičevo sporočilo ce­ s a r ju (11. fe b ru a rja ), d a je » kar n a jh itre je « (celerrim e) poslal vojsko »p roti vsem u p rič a k o v a n ju km eto v p ro ti S tu ­ bici in Z la ta rju , k je r se je u ta b o rila m nožica u p o rn ih km etov« (p ra e te r om nem ru stic o ru m e x p e ctatio n em Z th u biczam e t Z la th a r versus, u b i ru stic o ru m re b e lliu m m u ltitu d o c a stra posuerat), te r n a pism o Jo š ta R ad m an n sd o rfa iz V araž d in a (10. fe b ru a rja ), da so b ili » up orni k m e tje p re d v č e ra jšn jim ( = 8 . II.) le tr i ogrske m ilje daleč od tod ( = v okolici Lepoglave), z b ira jo zopet m nožice k C esarg ra d u . Toda vpoklic S la v o n ije je zdaj ( = 10. fe b ru a rja ) že sk o raj ves sk u p aj, g re n a ra v n o st p ro ti n jim (A dam ček ra z u m e » I n n e n . . . nach« k o t »za njim i«, k a r b i b ilo m o­ goče, to d a p ra v ta k o pom eni »nach« v tej zvezi tu d i sam o označbo sm eri, k a m — in ta v seb in a je v te m času celo o bičajn ejša, k o t se je iz ra z ila tu d i v slovenskem žargo n­ sk em stilem u » isk ati za čim ali kom «; v celotni zvezi je m oj p rev o d celo ed in i mogoč, k o t bom o v id e li pozneje), u p a ti je, da bodo n a n je k m a lu naleteli in se z n jim i spo­ padli« (Die a u fru e risc h e n P a u e rn sin d v o rg e ste rn n u e r 3 v n g e risc h m eill w e g h v on h in e n gew esst, ziehen w id e r den h a u ffe n zue geg en K h aise rsp e rg . A b e r das au fp o t des w ind ischen la n d ts Ist n u n fa s t alles b e y e in a n d e r v n d zeucht In n e n stra c k h s nach, v e rh o ffe n tlic h si b a it a n z u tre ffe n v n d m it In e n zuschlachen). A dam ček n a m re č trd i, d a »je b i­ lo m ogoče p ro ti S tu b ic i in p ro ti Z la ta rju h k ra ti n a p re d o v a ­ ti n a j n a ra v n e je z obhodom Z a g reb šk e gore n a vzh od u in sev eru , »slediti« p a je m ogla od b lizu V ara ž d in a u m ikajoči se km ečki v o jsk i A lap i je v a v o jsk a le s severa, n e ob K r a ­ p in i navzgor. S pričo u m ik a n ja u p o rn ik o v k S tu b ic i n a j bi b il A lap i » sp rem en il svoj pohod iz sm eri p ro ti Z la ta rju , L o b o ru in K rap in i, k je r so b ile p rv o tn o g lav n e sile u p o rn i­ kov . . . za km eti, k i so se u m ik a li k D o ln ji Stubici«. K er so začeli B ro m lejev o in A dam čkovo stališče p o n a v lja ti tu d i d ru g i,178 je tre b a o te m p o v e d a ti n ek aj več. 178 I. K a m p u š , v oceni Adam čekove knjige Seljačka buna, Kaj II/2, 1969, str. 31; St. Skaler, Po poteh slovensko-hrvaškega kmečkega upora 1573, 1971, str. 30 in zem ljevid, str. 20—21; v novi knjigi Boj za staro pravdo, 1973, je v besedilu to opustil, na zem ljevidu pa vztraja pri trditvi.

B ro m le je v e »dom neve so brez izjem e n eu tem eljen e. S u sje d g ra d ob iz p ričan i b an o v i obveščenosti, d a se je km eč­ k a v o jsk a z b ra la p r i C e sa rg rad u a li p ri Stubici, in vedn o­ sti, d a je S u sje d g ra d v p le m išk ih ro k ah , n i b il za » n aj­ h itre jši« (celerrim e!) pohod n ik a k a zap re k a ; m esto b o ja je bilo določeno po p ro sto ru z b ira n ja km ečke v o jsk e in po n ič e m e r d ru g em ; n e glede n a šte v iln e n a p a k e v obeh pism ih iz V ara ž d in a (g lav na b itk a n i b ila »pri m ostu«, m a rv e č n e k a j k ilo m etro v proč p ri S tu b išk ih Toplicah, b itk a je d a tira n a za en d a n prepozno) so m o ra le A la p ijev e čete p re k o ra č iti K ra p in o b re z m ostu, k e r so b ili p o d rti, rek o pa so m ogle p re k o ra č iti p ro ti S tu b ici bodisi s severa, bodisi z zahoda — k je so jo v re sn ici prek o račile, odloča le sm er pohoda. N eu tem eljen o je tu d i A dam čkovo sk licev an je n a zgoraj n a v e d e n i m esti. Iz Z a g re b a »proti S tu b ici in Z la ­ ta rju « hkrati sploh n i bilo mogoče, m arv eč je to pom enilo, če o h ran im o D raškovičevo z a p o re d je k ra je v , le »skozi S tu bico v Z latar« (ali v p ro sto r m ed Stu bico in Z latarjem ), a ta p o t je vodila p ra v ob K ra p in i n avzg or; za obhodno p o t b i m o ralo b iti zap o re d je k ra je v ob rn jen o. S am boj n a jb o lj določno dokazuje, d a je D rašk o v ičev a trd ite v o p resen ečen ju , k i naj b i ga b il pom enil pohod za up o rn ik e, n e u te m e lje n o ban ovo b a h aštv o : k a k o b i se m ogla p re se n e ­ čena km ečk a v o jsk a u s ta v lja ti b an o v i v ojsk i tako , k o t se je p ri S tu b išk ih T oplicah? R ad m an nsd orfo vo pism o je A dam ček očitno ra z u m e l n apačno : n a sta lo je v sek a k o r po n o vicah iz Z ag reb a in govori o A la p ijev i vojski, k i da zdaj, tj. 10. fe b ru a rja , p ro d ira p ro ti up ornik om , d a bi jih našla in pobila; to n i opis n ep o sred n eg a »zasledovanja« u m ik a jo čih se oddelkov u p o rn ik o v (ali po A dam čkovi brez d vom a n e u te m e lje n i dom nevi — v zvezi z enačen jem G u b ­ čevega »pohoda« z G regoričevim ! -— celo »glavnine« G u b ­ čeve vojske), k i jih v te m p rim e ru n e bi bilo tre b a šele iskati. P re d v sem p a b i m ogla A lap ije v a v o jsk a zasledovati oddelek, k i se je u m ik a l iz bližine L epoglave, edino če bi obšla od vzho da poleg Z a g reb šk e gore še Ivanjščico in se p ri V a ra ž d in u o b rn ila nazaj v Z agorje. T a p o t p a je zn ašala do L ep og lav e čez 100 k ilo m etro v in n a to še čez 30 kilo­ m e tro v do b ojišča p r i S tu b išk ih Toplicah! Če b i A lap ijev a v o jsk a — večinom a se sta v lje n a iz pešcev — k o ra k a la b rez

sp anja, b rez je d i in b re z v sak eg a odm ora, bi im ela za to p o t n a voljo n a jv e č trideset (in n e 40, k o t tr d i A dam ček) u r: pohod se je v rš il p r v i d a n po m laju , v času, ko sonce v z h a ja še po 7. u ri z ju tra j in zaide okrog č e trt u re po 17. u r i popoldne, ta k o da tr a ja »dan« v sega 10 u r ;178a pohod iz Z a g re b a se v tr d i noči n epo sredn o po m la ju n i mogel začeti p re j k o t okrog osm ih z ju tra j, b itk a p ri S tu bišk ih T oplicah, ki je tr a ja la k a k e š tiri ure, p a se je m o ra la za­ č eti n a jk a sn e je m ed 13. in 14. u ro in n e pozneje, k a jti okrog pol šeste p o p oldne je legel že m ra k . N aloga, k i jo p o sta v lja A dam ček A la p ije v i vojski, je to re j n e u re sn ič ­ ljiva! D raškovič je d al A la p ijev i v o jsk i nalogo, d a v p ro ­ s to ru m ed Z ag rebo m in V araždin om ob štajerski meji poišče u p o rn išk o v ojsko in jo ta m ra zb ije; po R ad m an n sdo rfovem poročilu, slonečem n a novicah iz Z a g re b a se vidi, d a v Z a g re b u niso vedeli, ali se u p o rn ik i z b irajo pod C esarg rad o m ali p r i S tu b ic i (kot je p isal D raškovič po b itk i, o k a te ri je bil že obveščen). Res je vsaj del A la p ije v e vojske p riše l 8. fe b ru a rja do K lan j ca pod C esargradom , k je r je so­ deloval p ri p o k o n ča n ju za d n jeg a o d delk a G rego ričeve v o j­ ske. P ra v to sporočilo obenem dokončno zav ra č a B ro m lej evo in A dam čkovo dom nevo, d a b i b ila A la p ijev a v o jsk a u b ra la p o t vzhodno od Z ag reb šk e g o re in n a to m ed njo in Ivanščico p ro ti zahodu, dolgo m ed 70 in 90 k ilo m etro v, n e p a k ra jše (okrog 35 k ilo m e tro v dolge) p o ti ob K ra p in i navzgor. K er je bilo v resn ici za pohod n a voljo —- ra č u n a jo č v sa k dan po d ve u r i za kosilo in po čitek te r n e ra č u n a jo č n a tem no noč, ki je b ila za po hod n e u p o ra b n a — le do dvanajst ur, je b ila že ta p o t za A lap ijev o vojsko dovolj dolga, obenem p a je sk la d n a s h itro stjo v ojašk eg a p re m ik a n ja : p o vp rečn a dolžina pohodov je b ila v tistih časih okrog 30 k ilo m etro v n a d a n .179 i78a Velika noč je bila 1573 22. III., prva pomladna polna luna torej med polnočjo 20/21 in polnočjo 21/22 III.; prvi mlaj v postu je bil 42 dni poprej, torej med polnočjo 7/8 in polnočjo 8/9 II.; ker gregorijanska reforma koledarja še ni bila izvedena, so bili sončni vzhod in zahod ter dolžina »dneva« takšni, ka­ kršni so danes 18. in 19. II. 178 L’Histoire et ses méthodes, ur. Ch. S am arand , 1961, str. 110—20 (avtor Y v e s Renouard).

A la p ije v a v o jsk a je to re j n a p re d o v a la (spopad p ri K la n jc u kaže, d a n a jb rž e v več sk u p in ah ) ob K ra p in i n av zg o r te r n a to n a vzhod p ro ti Stubici, k je r je zad ela n a S tu b išk e m p o lju p r i S tu b išk ih T oplicah n a G ubčevo v o j­ sko. »V m nogo v e čji b itk i, k a k o r so b ile p re jšn je « (po izročilu sam ega p le m stv a je tr a ja l boj š tiri ure) s ta n a ­ z a d n je k on jen ica in p e h o ta iz o b m ejn ih tr d n ja v p rin e sli p le m stv u končno zm ago n a d u p o rn ik i. Ž e 11. fe b ru a rja je sporočil D raškovic cesarju, d a je A lap i 9. fe b ru a rja n a ­ p a d e l km ete, jih popolnom a p re m a g a l in jih še vedno p re ­ g an ja, »tako d a n i n ik o g a r več, k i b i se u p a l o d k rito u p re ti vo jsk i njego vega V eličanstva«. V istem p ism u sporoča: »E nega izm ed n jih , im e n o v an eg a G ubec Beg, ki so ga n ed a v n o razg lasili za k ra lja , bom o okronali, d ru g im za zgled, z razb e lje n o železno krono, če p riv o li v to vaše veličanstvo«. V re sn ici se k o n ču je v e lik i vzpon h rv a š k ih in sloven­ sk ih km eto v d n e 15. fe b ru a rja s stra šn im prizo ro m v Z a­ greb u. O b ičajn a p re d s ta v a o G ubčevi kazni, k i jo trd o ­ v ra tn o v z d rž u je p ri ž iv lje n ju n e k a j lite ra rn ih del, je sicer plod pozne legende. Š ele v 19. sto le tju je bilo p rv ič zap i­ sano, da je b il G ubec p o sajen n a ra z b e lje n i p re sto l n a M ark o v em tr g u in so b ili povezani s te m n e k i sledovi n e k ­ d a n je g a M a rijin e g a kip a, k i so po o d stra n itv i k ip a ostali v tla k u trg a . T a s m rt b i b ila v se k a k o r h itre jša , k a k o r je b ila resničn a. P lem stv o se je sedaj, zm age pijano , hotelo še n o rč e v a ti iz svojega n a jv e č je g a n a sp ro tn ik a te r h k r a ti ta k o n a d o m e stiti n a d ru g o po stno n e d e ljo to, k a r je zara d i stra h o v p re d u p o rn ik i in ud eležbe v b o je v a n ju zoper n je zam u dilo n a p u stn o ned eljo (1. II.) in to re k (3. II.). Po n a jp o d ro b n e jše m opisu k a zn i n a d G ubcem so m u »postavili n a g lav o železno krono, k i so jo v og n ju m očno ra zg reli, in p otem so g a po u lic a h ščipali z ra z b e lje n im i kleščam i« te r n a z a d n je » kako r razb o jn ik a« n a m orišču ra z trg a li n a štiri kose. K o t k ro no so u p o ra b ili p o Šišičevem m n e n ju — p ra v ta k o k o t p ri »k ron anju« v o d ite lja o g rskega v elik e g a u p o ra le ta 1514, J u r ija Doža, iz d ebele železne žice sp leten n a ­ gobčnik za govejo živino. M učenje po za g re b šk ih u licah je b ila v se k a k o r za plem stv o zn a č iln a z a m e n ja v a p u stn e g a sprevoda. Iste g a d n e je b il m en d a u sm rče n tu d i A n drej

P asanec, m ed tem ko je bil Iv a n P asan ec z a p rt v škofovih je č a h in p ozneje še zaslišan. G regorič je b il še do ju n ija 1574 z a p rt n a D u n a ju in vsaj š tirik r a t zaslišan, n a to pa v rn je n n a H rv a šk o in u sm rče n v Z a g reb u v n edeljo 25. ju lija , ko so im eli tu k m ečki sejem .180 180 Za datum Gubčeve usm rtitve Tum ovo pismo z dne 16. II. 1573 z dodatkom o Gregorij ančevem sporočilu o dogodku prejšnjega dne; Stj. A n to lja k , Radovi 5, 1973, str. 108—110, poskuša dokazati, da »Gubec nije pogubljen 15. II.,« m arveč da je bil do maja še živ in da datuma njegove smrti ne vemo. Poskus dokaza, da bi bil po 15. II. še živ, je napačen: Antoljak se sklicuje na Fistričevo izpoved 23. II. v Ljubljani, po kateri bi bilo mogoče posredno sklepati, da je bil po Fistričevem zna­ nju Gubec še živ, na m nenje dvornega vojnega sveta, izraženo v vprašanjih za drugo Gregoričevo zasliševanje (4. V. na Du­ naju), da je Gubec še »zaprt« v Zagrebu, ter na sodbo, da Draškovič ne bi sm el dati Gubca usmrtiti pred prejemom vla ­ darjevega dovoljenja. Toda Fistričevo znanje je bilo omejeno le na čas, dokler ga ni Gregorijanec prijel, to pa se je zgodilo najkasneje 14. II. (Rački, str. 236, 244, 246—248); prav tako je bilo znanje dvornega vojnega sveta pri postavljanju vprašanj za drugo Gregoričevo zasliševanje utem eljeno glede Gubca sa­ mo na Draškovičevem pismu z dne 11. II.; oboje torej spada pred Gubčevo usmrtitev. Tudi v poznejših vprašanjih za Gre­ goričevo tretje in četrto zasliševanje pa ni nobenega sledu o zapisniku Gubčevega zaslišanja, po čemer smemo sklepati, da tega zapisnika dvorni vojni svet sploh ni dobil, kajti po vsebini in smeri vprašanj bi bilo sicer to nemogoče; ker Draškovič zapisnika ni m ogel zadržati (poslal jih je namreč cesarjev ko­ misar ob zasliševanjih, V eit Halleck), je to obenem dokaz, da Gubec že konec aprila n i bil več živ in da sploh ni bil nikdar zaslišan. To pa podira tudi vse Antoljakovo razpravljanje o vprašanju, kaj je bilo Draškoviču pri ravnanju z Gubcem do­ voljeno in kaj ne, v golo nepotrebno teoretiziranje: prav za­ radi tega, ker se Draškovič te h m e ja ni držal, tudi sploh ni poročal na Dunaj ničesar o Gubčevi usm rtitvi. Končno pa ima Thurnovo sporočilo vendarle bolj zagotovljeno obliko o izvršeni justifikaciji, kot sva nekdaj dopuščala s Šidakom, ko sva »sollen« razumela le kot izraz namere, o kateri je poročal Gregorij anec. »Sollen« namreč v taki zvezi lahko pomeni tudi, da je po ro čeva lec iz v e d e l n eko sta n je ali do godek, o katerem poroča naprej, ne da bi ga m ogel sam potrditi (S c h u lz -G r ie s bach, Grammatik der deutschen Sprache, 1960, str. 69; le n e­ kaj primerov: »man sagt, der König soll gestorben sein« — »kralj je neki umrl, pravijo, govore, da je kralj umrl«, Cigale, D eutsch-slovenisches Wörterbuch 2. T., 1860, str. 1488; »man sagt, es sei s o ,. . . bei dem U nfall soll es fünf Tote gegeben

Ž al n i m ogoče z g oto vostjo reči, koliko u p o rn ih k m e­ to v se je udeležilo v saj g la v n ih pohodov in bojev. V iri n a jv e č k ra t om enjajo, d a je u p o rn ik o v okrog 16.000,181 v e n d a r se ob koncu u p o ra p o ja v lja jo tu d i glasovi, da je bila t a ocena p re v iso k a.182 Z zanesljivim i p o d a tk i o številčni m oči posam eznih u p o rn išk ih sku pin, ki so aktivno n asto ­ p ile v bojih, dosežem o re s le štev ilo okrog 5400.183 Seveda h a b en ,. . . er soll schon gestern gekommen sein«, G. Wahrig, D eutsches Wörterbuch, 1968, kol. 3315; »der M inister soll nach Italien gefahren sein« [der Sprecher hat es in der Zeitung ge­ lesen], Sch u lz-G riesbach , n. d., str. 69). Thum ov pripis »Sonsten Bericht mich gedachts Herrn de Gregorianiz vom Adi amer Daz man der P aum gerwesnen Khayser vnd Khünig an nächstverschinen Sontag zu Agram m it eysnen glüenden Cronnen gekhrönnt haben sollte« (Situla 13, 1973, str. 154; Rački, str. 245) torej vendarle — najbrže tudi najustrezneje! — lahko pre­ vedem o tudi takole: »Sicer mi poroča imenovani gospod Gre­

gorijanec, eden od plemstva, da so bivšega kmečkega cesarja in kralja na zadnjo minulo nedeljo v Zagrebu okronali (ali: menda okronali) z žarečo železno krono.« Sicer res ne gre za poročilo očividca in zato ni samo zase do kraja zagotovljeno; zato pa ga potrjuje dejstvo, da ni nobenega sporočila, ki bi slonelo na poznejšem znanju in govorilo o Gubcu; to pa se mi zdi nemogoče, če bi Gubec po 15. II. še živel. Za datum Gre­ goričeve usm rtitve prim. regest H alleckovega sporočila nad­ vojvodu Karlu 7. VII. 1574, J. A d a m č e k , AV 11-12, str. 458. 181 R ački, str. 181, 194, 214. 182 Otto v. Radmannsdorf trdi 11. februarja, da jih ni bilo niti pol tega števila, papeški nuncij D elfino pa govori o 10.000 do 12.000 upornikih ter Istvanffi prav tako le o 10.000: Rački, str. 214, 221, 215. 183 Kupiničev oddelek pri Krškem okrog 2000: Rački, str. 180; Pasančev okrog Okiéa in Jastrebarskega okrog 2000: Rački, str. 198 in 206, višja številka str. 180, nižja str, 253; Šterčev okrog 800: Rački, str. 203 — številka 2000, str. 173, se nanaša na prvotno m oč Gregoričevega oddelka, čeprav B r o m le j dvakrat ponavlja drugačno m nenje (n. d., str. 291; gl. B. G rafenauer, ZČ IX, 1955, str. 186); Gregoričev oddelek po ločitvi pri Krškem okrog 600: Rački, str. 256, 198, 206. Bromlej je prišel do nekaj večjega seštevka, ker je poleg napake glede Sterčevega oddelka računal zaradi podvojitve boja pri Kerestincu tudi na večje število upornikov južno od Save (na najvišje sporočeno število, 4—5000, o katerem pa je poročal Jošt Thurn po glasovih, pre­ den je sam prišel tja, nato pa je pisal le o 2000 puntarjih, ki da jih je potolkel Alapi; posebnega oddelka pri Mokricah, ki se je pred Thurnom um aknil prek Save, prav tako ne smemo

ostan e p ri te m n e z n a n k a G ubčevega o dd elka v S tubici, ki je štel vsaj okrog 6000 m ož,184 p a tu d i število k m eto v v ra z n ih m a n jših oddelkih, k i so m ed up o ro m sam ostojno na sto p ali p ro ti fevdalcem . S tem i šte v ilk a m i b i p rišli za g lav n o p odro čje upo ra, k i je zajel okrog 5000 k v a d ra tn ih kilom etrov , n a o krog 12.000 u porn ik ov . Število padlih, ki se sporoča v zvezi z u p o ro m seveda p ra v ta k o le za g lav ­ n a bojišča — okrog 4000 k m e to v — je že k a r stra h o tn o visoko.185 L e n a b itk o p ri S tu b ici in n a plem iško m ašče­ v a n je po n jej p rid e od teg a blizu 3000 p a d lih u p o rn ik ov in n jih o v ih lju d i. S eved a je b il obseg ozem lja, n a k a te rem šteti posebej, ker se je gotovo udeležil še boja pri Stubiških Toplicah in bi ga tako šteli dvakrat). 184 Mogli bi m isliti kvečjem u na nekaj več, kljub temu, da je navedeno enkrat število 3000 (Rački, str. 186), kajti kmečka vojska se je upirala 5000 mož m očni banski vojski štiri ure (Rački, str. 211 in 275); prav tako kaže na večje število kmeč­ kih upornikov v tej bitki tudi število mrtvih, gl. naslednjo pri­ pombo. Moj račun o številu puntarskih udeležencev v tej bitki sta sprejela tudi Bromlej in Adamček. iss p 0 w inklerjevem m nenju je bilo mrtvih okrog 5000 (Rački, str. 259), po obvestilih, ki jih je dobil cesar do konca februarja, pa skupno okrog 4000 (Rački, str. 276). Padlo je km e­ tov pri Krškem okrog 300, pri Kerestincu okrog 500 in pri Šempetru (Bistrici) ob Sotli okrog 50 (Rački, str. 180, 202, 259); tudi če računamo še nekaj na divjanje po teh bitkah, ki morda ni zajeto v številkah padlih v samem boju, pride še vedno na nadaljevanje bitke pri Šem petru na hrvaški strani —■ »pod Klanjcem« (največ do 400, prejkone pa manj, ker pač niso po­ b ili vseh puntarjev v tem delu boja) — na bitko pri Stubiških Toplicah ter na divjanje po njej v Hrvaškem Zagorju strahotno visoko število blizu 3000. Tudi ta števila kažejo, da so se boje­ vali uporniki v žarišču upora pač vse drugače odločno kakor med pohodi, ter razlagajo vsaj del vzrokov, zaradi katerih je boj tako dolgo trajal. Drugi del vzrokov je zvezan pač z dej­ stvom, da je banska vojska napadla km ete po poldrugi dan tra­ jajočem, za pehoto v tedanjih razmerah dovolj dolgem pohodu, in da je prodirala po Hrvaškem Zagorju proti severu najbrž v več oddelkih, ki niso naleteli na upornike pri Stubiških Toplicah v si hkrati, marveč so se zbirali v boj šele po njegovem začetku. Brez upoštevanja tudi takšnih strani bitke bi bilo nemogoče razložiti tako dolgo puntarsko upiranje tako številni vojski (v nobenem drugem kmečkem uporu v slovenski zgodovini ni šte­ la stanovska ali cesarjeva vojska niti polovice banske vojske ob pohodu v dolino Krapine!).

je u p o r odm eval in je b ilo zajeto s p rip ra v a m i, vsaj n e ­ k a jk r a t v e čji od u resn ič e n e g a obsega up ora. P r a v ta k o je bilo štev ilo km etov, k i so jih zaje le p rip ra v e n a velik i vzpon u p o rn išk e g a g ib a n ja in k i so p rič ak o v a li upo rn iško vojsko, gotovo tu d i vsaj n e k a jk r a t tolikšno k o t število n ep o sre d n ih b o rcev v u po ru. T ak o je b il km ečk i u p o r zadu šen n a ta n k o d va te d n a za dnem , ko je b il G regorič p ok lical člane » bratstv a« k orožju. Zm ago p lem stv a so s p re m lja la v e lik a pu stošen ja. O d 132 »dimov« gospostva D olnja S tu b ica jih je bilo po p op isu le ta 1573 45 »požganih, o pu stošenih in oplenjenih«, 25 p a »popolnom a opustošenih«, sk u p aj torej 53 %> vseh; p a tu d i n a su sje d g ra d sk e m g ospostvu so n a šte li m ed 340 »dimi« č e trtin o (86) osirom ašenih, o p le n jen ih in požganih. P o dobno je b ilo n a gospostvih ju žno od Save, k i jih je zajel u p o r.186 K o t spom enik te g a d iv ja n ja p le m stv a sto ji v n a js ta re jš e m zgodovinopisnem opisu u p o ra o m en jen a d iv ja h ru šk a p ri Stubici, n a k a te ri je viselo še s tn a js t tru p e l obešenih uporniko v. Z a plem iško o cen je v an je vsega p re te k le g a b o ja in m a šč e v a n ja n a d k m eti p a je n ad v se značilno, kako so za vse km ečko g o rje »krivili« lju b e g a boga in se m u obenem z a h v a lje v a li za to. G ra ffe n ste in e r je z a p isal ob sk lep u svo jega opisa u p o ra n a š ta je rs k ih tle h : »Toda Bog vsem o­ gočni je vnovič izkazal m ilost, d a so b ili p u n ta r ji v S lavo­ n iji tu d i boleče, in ko t pišejo, u sm ilje n je z b u jajo če pobiti, obešeni, m lado in staro , p riz a n e sli niso n iti žen skam n iti otrokom , tu d i vse n jih o v e s tv a ri in hiše so bile sežgane. T ak o k a z n u je Bog v sa k u p o r in one, k i delajo p ro ti o b la­ s t i . . . Bog n aj bo večno z ah v aljen , tih o je in varno.« 186 J. A d a m č e k , Seljačka buna, 1968, str. 160; I. K a m p u š, Radovi 5, 1973, str. 85 in tabela III.

6. K M E Č K I U PO R I N A SLO V EN SK EM IN R E FO R M A C IJA V p ra ša n je o ra z m e rju km ečk ih u p o ro v do re fo rm a c ije n a S lovenskem n i novo. N a široko se je odprlo ob poživ­ lje n e m z a n im a n ju za našo refo rm acijo , k i se je p rv ič vzpelo visoko ob štiristo le tn ic i T ru b a rje v e g a ro js tv a in poslej ni več popustilo. V e n d a r so v p ra š a n je dolgo p reso jali, vsaj k o lik o r zadeva km ečke up ore, bolj po splošn ih p o d a tk ih v d eželnih zgodovinah in d ru g i lite ra tu ri, k a r z ad ev a re fo r­ m acijo p a p o p osam eznih m e stih p ro te sta n tsk ih piscev. N iti niso a n a lizira li v iro v o n a ših up orih , n iti se niso lo tili celo tn e an alize pogledov n a ših p ro te sta n to v n a te d a n ji d ru ž b e n i red. G lede d ru ž b e n ih n azo ro v re fo rm a c ijsk ih to k o v te r glede n jih o v ih odm evov v k m ečk ih g ib a n jih je p re v la d o v a lo p o sp lošev anje sodobnega raz v o ja v evro psk em o k v iru , posebej še v N em čiji. O b štiristo le tn ic i T ru b a rje v e g a ro jstv a so n ačeli to v p ra ša n je Iv a n P rija telj, F ra n Ilešič in A lb in P repeluh. D ra g o tin Lončar se ga je d o ta k n il le k ra tk o in b re z sam o­ sto jn eg a p reisk o v a n ja , Jo sip G ru d e n p a ga je p u stil v b istv u ob stra n i. E d v a rd K a rd e lj (Sperans) je p rv i rešev al to v p ra š a n je z m etodologijo h isto rič n e g a m a te ria liz m a v o k v iru celo tn e ocene obeh g ib an j, k m ečk ih u p o ro v in r e ­ fo rm a cijsk ih stru j n a Slovenskem . A n aliza k o t celota je v m arsičem n a nov n a čin p o sta v ila v p ra š a n je m esta re fo r­ m acije v slovenskem raz v o ju in p rin e sla tu d i v n aše v p ra ­ ša n je več zelo p o m em b n ih idej. V e n d a r je o sta la p ra v tu o m ejen a s svojo podlago: v d o te d a n ji lite r a tu r i v p ra ša n je n ik d a r n i bilo preučeno p o v irih in teg a s ta n ja tu d i nova a n aliza n i sprem en ila. L e n o va an aliza v iro v in p rite g n ite v še n e u p o ra b lje n ih v iro v sta m ogli d a ti odgovore, k i jim n e bi bilo m ogoče o čitati, da »po a n a lo g iji p re n a ša jo tu je

ra z m e re n a n a ša tla«, in p re sk u siti v zd ržljiv o st različn ih trd ite v in domnevK v iro m se je ob p re tre s a n ju teg a v p ra š a n ja obrnilo n aše zgodovinopisje šele v z a d n jih tre h d esetletjih . Ob p re u č e v a n ju km ečk ih u p o ro v je bilo z več s tra n i ug otov ­ ljeno, d a »dokazov za k a k rše n k o li poseben id e jn i a li v e rsk i p ravec, ki bi b il u p o rn ik e vodil, ni«. »V cerk v en o o rg a n i­ zacijo so segali le z n a sp ro to v a n je m p ro ti g rab ežljiv im d u ho vn ik om in z zah tev o po svobodni volitv i župnikov, pa tu d i to dvoje je iz v iralo iz gospodarskih, n e pa iz v ersk ih vzrokov.« Ob u p o ra b i o bičajn e zgodovinske term in olo gije je do 1517 nem ogoče g o v o riti o v p liv u p ro te s ta n ts k ih stru j n a n a še k m ečke up o re; v e rje tn i so p re k ršče v a lsk i vp liv i p r i u p o ru le ta 1525, v e n d a r niso o h ra n je n i v iri za u goto­ v ite v n jih o v eg a obsega; ob u p o ru le ta 1573 je m ogoče go­ v o riti o v p liv ih re fo rm a c ije le v tem sm islu, »ali n i posle­ dica razg ib an eg a v e rsk e g a b o ja 16. stoletja« dejstvo, da so b ili p u n ta r ji 1572/73 sposobni u s tv a r ja ti ta k o širo ke n a č rte — n e p a p ri v seb in i k m ečk ih n ačrto v . S tem i re z u lta ti se V b istv u s trin ja jo d o g n an ja A lb e rta K osa o d ru žb en em n a z o ru slov en skih p ro te sta n to v , k olik o r so ra z v id n i po de­ lih slovenskih p ro te s ta n tsk ih piscev: » O rganizacijski o k v ir p ro te sta n tsk e cerk v e je b ila p o sv etn a oblast, tj. fev d aln a sta n o v sk a o rg an izacija .. . T u di slovenski p ro te sta n tiz e m ni m ogel začeti n o ve p olitike, k i b i p re d p o sta v lja la obstoj n ove d ru žb e n e sile. K e r izh a ja v sa k a o b la st od boga in im a b ožanski značaj, se iz k lju č u je k ak ršn o k o li n a sp ro to v a n je o b la s ti. . . s teg a stališča so slovenski p ro te s ta n ti obsojali u p o re slov en skih km etov«. T u d i F e rd o G estrin je — v p rv i n a v irih osnovani ra z p ra v i o vlogi in m estu različn ih d ru ž b e n ih ra z re d o v v re fo rm a c iji n a S lovenskem — u go­ tovil, da se že ob km ečkih u p o rih »povsem jasn o pokaže, d a m ed plem stvo m in k m eto m n i m oglo tu d i v re fo rm a c ij­ skem g ib a n ju p r iti do sk u p n ih nastopov« (pa tu d i n e »do večje p ovezave k m e ta z m eščanstvom «), te r d a je n a Slo­ v e n sk em »skoraj povsem p re v la d a la . . . oficialna sm e r naše m eščansk o-p lem išk e reform acije«, v k a te ri je bilo »plem ­ stv o m očnejši in v o d iln i d ru ž b e n i razred« . »Zato tu d i m no­ žice ob svo jih k o n k re tn ih z a h te v a h in re v o lu c io n arn i b o rb i v saj n a splošno niso m ogle v id e ti te refo rm acije, am pak

so šle svojo pot«. P r i n a s tu d i »ne p r i d e . . . do p o v e z a v e . . . u p o ro v in km ečke p le b e jsk e refo rm acije, ra zen m o rd a le ta 1525«; » pri n a s n a splošno n i bilo pogojev za sk u p en n a ­ stop« k m ečk ih p u n to v in refo rm acije. P a č p a je opozoril na km ečk o -p leb ejsk e sekte, k i p om en ijo »ideološki u p o r p ro ti obsto ječem u d ru ž b e n e m u re d u v času, ko je d e ja n sk i rev o ­ lu c io n a rn i boj k m eto v za o sta ja l z a ra d i p ritis k a vladajočega razreda« , s p ro g ram o m slo v e n sk o -h rv ašk eg a u p o ra p a u te ­ m e lje v a l sodbo, d a je »nedvom no t a sm e r re fo rm a c ije v p li­ v a la n a n o tra n jo , ideološko s tra n km ečkih uporov«. V nov i izd a ji sv oje k n jig e je tu d i E d v a rd K a rd e lj (ne glede n a n e k a te re n e ja sn o sti in p o g reške v p odrob no stih ; o te m gl. m ojo oceno v Z godovinskem časopisu 24, 1970, 312— 329) v b istv e n ih v p ra ša n jih u p o štev al ta do gn an ja. O m enja sicer p ov ezo van je » raznih s tru j m istiko v in n e ra z ­ v itih h e re tič n ih sekt« z u p o ri ob začetk u 16. sto letja, po­ sebej n jiho vo »precejšn jo vlogo . . . zlasti v u p o ru 1515. leta« t e r pom en n jih o v ih »zahtev po d e m o k ra tiz ira n ju cerk v e in po p ra v ic i lju d stv a , d a si sam o voli svoje du hovnike« ob p rip ra v lja n ju ra z m e r za »pojav o rg a n iz ira n e g a p ro te s ta n t­ skeg a giban ja« . P o d č rtu je tu d i pom en poznejšega km ečko p le b e jsk e g a k rila re fo rm acije. T oda v e n d a rle sodi, »da se n iti e n a te h se k t idejn o in po litično n i dovolj razvila, da b i m o gla p o sta ti široko lju d sk o gibanje«, m a rv e č so »bolj a li m anj odm evi n em šk ih re v o lu c io n a rn ih sm eri«. »R evolucionarnem u tla č a n sk e m u k m etu , p o te g n je n e m u v to k k a p ita listič n ih procesov, ta k e id eje niso bile p o tre b ­ n e . .. Z ato po lin iji s e k t re fo rm a c ija n i g lo b lje posegla v d ru ž b e n e odnose n a Slovenskem .« Z a ra d i svo je povezave s p lem stv om je im ela » u ra d n a a u g sb u ršk a sm er p ro te s ta n ­ tizm a n a S lov ensk em v k m ečk ih u p o rih . . . n e g a tiv n o vlogo ali p a je k večjem u b ila pasivna«. K m ečki u p o ri in re fo r­ m a c ija ra ste jo iz iste g a te m e lja — iz ra z k ra ja n ja fe v d a ­ lizm a in p rip ra v lja n ja ta l za n ov i k a p ita listič n i d ru ž b e n i re d —■ s ta p a v tem ra z v o ju »dva ločena procesa, k i se v n o b en i fazi svojega ra z v o ja n ista zlila v eno«. O b te m pa p o u d a rja seveda tu d i tiste s tra n i refo rm acije, k i so slabile fev d aln i red in — n e gled e n a su b je k tiv n o stališče do k m ečk ih u p o ro v — o b jek tiv n o p o sta v lja le » v p ra ša n je sa­ m o sto jneg a u v e lja v lja n ja slovenskega lju d stv a « in so­

u s tv a rja le »ugodna tla za p o lni re v o lu c io n a rn i ra z p le t n a ­ sp ro tij te d a n je g a sistem a« — zlasti n je n »pom em bni delež k n o tra n je m u z e d in je v a n ju slovenskega lju d stv a « (s sk u p ­ n im k n jižn im slov ensk im jeziko m in s sk rb jo za d vig d u ­ h ov ne izobrazbe, posebej za slovensko šolo) te r ru še n je a v to rite te k a to lišk e cerkve, g lav n eg a ste b ra fevdalizm a. P ač pa je V asilij M elik —• sicer b re z an alize v iro v — poskusil v rn iti v p ra š a n je v s ta ri okvir. T rd il je, d a p ra v k a r om enjeni p o jav i v o rg a n iz ira n i p ro te sta n tsk i c e rk v i n e po­ m enijo sam o objektivnega zgodovinskega procesa, k i stoji v o strem d ia lek tičn em n a s p ro tju z zav estn im i d ru žb en o ­ po litičnim i te ž n ja m i g ib an ja, v k a te re m s p o jav ljajo , m a r ­ več d a je to g ib a n je sam o — n e glede n a svojo n a slo n ite v n a fevd alce in p re v la d o fevdalcev v n je m — »eden velikih uporov p ro ti fevdalizm u«; »upora« si n am re č n i mogoče m isliti b rez subjektivne zavesti o n av ed e n e m dialektičn em n a sp ro tju te r brez z a v estn eg a n a sp ro to v a n ja fev d aln em u sistem u. V isto sm e r g re tu d i po sku s povezati k m ečke upo­ re dosti in te n z iv n e je z re fo rm a c ijsk im i id ejam i, sklicujoč se n a u p o rn išk e zah te v e o »voljivosti župnikov«. »Vse te km ečke težnje, od le ta 1478 do le ta 1573 . . . se v b istv u u je m a jo s tem , k a r je h o te la re fo rm acija, k a r so hotele pre d v se m n je n e ra d ik a ln e jše s m e r i. . . In p rv i n aš km ečki u p o r je povezan s p rv o refo rm a c ijsk o idejo.« V p ra šan je ra z m e rja re fo rm a c ije in k m ečk ih u p o ro v se to re j p o s ta v lja v tr e h oblik ah : g lede ra z m e rja o rg a n iz ira ­ n e p ro te s ta n tsk e (augsburške) cerk v e do fe v d a ln e d ru žb e in k m ečk ih u po ro v; glede m esta ra z n ih se k t v d ružb en em b o ju 16. sto le tja ; g led e »refo rm acijskih« z a h te v v n a č rtih ali d e lo v a n ju u p o rn ih km etov. A) H itri in širo k i odm ev L u th ro v e g a n a sto p a jasno priča, d a je re fo rm a c ija eden izm ed izrazov d ru ž b e n ih n asp ro tij ob r a z k ra ja n ju fev d a ln e g a re d a z a ra d i u v e lja v ­ lja n ja zg o d n je k ap ita listič n ih g o sp od arskih oblik in n jih o ­ vih širo k ih vplivov. V rsta te m e ljn ih stališč, ki jih sre č u ­ jem o v vseh o b lik a h refo rm a c ijsk e g a g ib an ja, je gotovo s fevd alno u re d itv ijo vsaj v p rik rite m n o tra n je m n a sp ro t­ ju : težišče v e rsk e g a ž iv lje n ja je preloženo od cerk v e kot po sredn ice m ed človekom in bogom v vsak eg a p osa­ m eznega v e rn ik a (b ib lija in n jen o n ep osredn o ra z u m e v a ­

n je je edin a p o d lag a v ere; v era, o p rta n a »božjo besedo«, je e d in a p o t do zveličanja; odtod z a h te v a po splošnem z n a n ju b r a n ja in tu d i po šoli, k i b i vsem to z n a n je d a jala, d a lje po v e rsk ih k n jig a h — zla sti b ib liji — v lju d sk e m jezik u te r po u p o ra b i te g a je z ik a v bogoslužju); z la sti zn ačilna je v tem pogledu (poleg n e p o sred n eg a n a p a d a n a k ato lišk o cerk e v z z a v rn itv ijo n e z m o tljiv o sti in z zah tev o po »rev ­ n i cerkvi« in se k u lariz a c iji c e rk v e n ih gospostev) o d p rav a b istv e n e raz lik e m ed d u h o v n ik i in la ik i z z a v rn itv ijo m ašn išk eg a p o sv ečen ja k o t z a k ra m e n ta . Toda to n a sp ro tje je bilo te d a n ji d ru ž b i še zak rito . L u th e r, k i je začel boj za to »krščansko svobodo«, jo je o stro o m ejil le n a v ersk o pod­ ročje: »Stavek, k i ra zg la ša en a k o st m ed lju d m i, hoče sp re ­ m e n iti K ristu so v o d u h ov no k ra lje stv o v zem eljsko in zu­ n a n je k ra lje stv o ; to d a k ra lje s tv a te g a sv e ta obstoje le po n e e n a k o sti stanov.« V p ism ih je bil še o strejši: »M oja m i­ sel je čista. B olje d a u m ro vsi k m e tje k a k o r knezi in o b la st­ n ik i . . . K d o r je v id el M ü n tz e r j a, lah k o reče, da je v id el u te le še n e g a h ud iča v n a jh u jš i jezi. O G ospod Bog, če je ta k še n d u h tu d i v k m etih, k a k o za d n ji čas je, da jih za­ dav ijo k a k o r ste k le pse.«1 O čitno je bilo te d a n ji dobi sk rito spo znanje o te sn i po vezanosti te h n ačin ov v ersk e g a živ­ lje n ja in c erk v en e o rg an izacije z n o vim i ra z v o jn im i tež­ n ja m i d ru ž b e n e u re d itv e , k i so jo ra z k rila poznejša sto ­ le tja . R eform acijsko g ib an je p ač n i samo d ružb en op olitičn i boj, k a k ršn e poznam o v poznejši družb i, v k a te ri je versk o ž iv lje n je izgubilo n e k d a n ji pom en. Z a te d a n je lju d i je v e n d a rle bistveno, d a g re za versko gibanje, za v p ra ša n je 1 Tudi Luter pa ni — kot se včasih pri nas trdi — zavze­ m al zoper uporne km ete vselej tako hujskaškega stališča kot v proslulem pam fletu »Wider die räuberischen und mörderischen Rotten der Bauern« maja 1525. Res je vselej obsojal upor, a še aprila 1525 (Ermahnung zum Frieden auf die zw ölf Artikel der Bauernschaft in Schwaben) je gledal v km etih bo žje orodje, ki naj bi gospode prisililo k opustitvi njihovega nasilja in jih kaznovalo zanj; v zadnjem spisu (Sendbrief von dem harten Büchlein wider die Bauern) je še opravičeval svojo ostro ob­ sodbo puntarjev, obsojal pa je tudi plem stvo (die wütenden, rasenden und unsinnigen Tyrannen) kot »krvoločne pse« (Blut­ hunden) zaradi klanja po zm agovitem boju (gl. Reformation in Augenzeugenberichten, 1973, str. 344—350, in Thomas Müntzers Schriften und Briefe, hgg. von G. Wehr, 1973, str. 191—210).

— te d a n je m u človeku in njeg o v em u n a č in u m išlje n ja b rez dvom a n ajpo m em bn ejše! — kak o n a jti p o t do zveličan ja g re šn e g a in p o g u b ljen eg a človeka. P r a v z a ra d i te g a težišča n a v e ri so se m ogle z istim i te m e ljn im i v ersk im i oblikam i po vezati zelo raz lič n e in o stro si n a sp ro tu jo č e d ru žb en e težnje. N a pod lag i a u g sb u ršk e veroizpovedi o rg a n iz ira n a p ro te s ta n sk a cerkev, k i se je ra z v ija la v slov en sk ih deželah od okrog 1540 n a p re j pod vse m očnejšim p re v lad o v a n je m p le m stv a m ed n je n im i d ru ž b e n im i nosilci, je v sv ojih d ru ž ­ b e n ih n a z o rih v b istv u p rev z e la p ra v o lu te ra n sk o sm er, po­ v sem u stre zn o fe v d a ln i d ru ž b e n i u re d itv i. S eveda je tu d i c e rk e v u v e lja v lja la vse zgoraj n av ed e n e te ž n je re fo rm a c ij­ skega gib an ja, ki so bile v n o tra n je m n a sp ro tju s fev d aln im d ru ž b e n im redo m . Z a slov en ski n aro d n o stn i razvoj so bile celo še posebnega pom ena, saj je šele re fo rm a c ija v zdignila je zik tlač a n sk e g a lju d s tv a v kn jiževn i, šolski in o bred ni c e rk v e n i jezik. S sk u p n im k n již e v n im jezikom je povezala v celoto vse slovensko lju stv o , razd e lje n o m ed različne zgodovinske dežele. P o svojem o b jek tiv n e m m e stu v ra z ­ v o ju slovenskega n a ro d a je re fo rm a c ija s te m postavila te m e lje za pozn ejše n aro d n o p re b u je n je te r za dru žb en o ­ p olitični boj p ro ti ra z d e lje n o sti sloven skega n a ro d a m ed h isto rič n e fe v d aln e dežele, s slovensko kn jig o p a so slo­ v en sk i p ro te sta n ts k i p isci u s tv a rili eno izm ed p o g lav itn ih p ozn ejših orožij v b o ju za slovensko n aro d n o p re b u jen je . Z av estn i izhodišči p ri te m d elu sta m očno v ersk o p r e ­ p rič a n je in n e n a v a d n o globoka lju b e z e n do lju d stv a , iz k a ­ te re g a so p ro te s ta n ts k i pisci izšli. V e n d a r p ri vsem te m ne g re za n ik a k rše n »upor p ro ti fevdalizm u«, n iti ni mogoče d o d ati k o m en jen im a d vem a izhodiščem a še tre tje g a — za­ v estn e g a n a sp ro to v a n ja fe v d a ln i d ru ž b e n i u re d itv i. Z a u v e ­ lja v lja n je m slov ensk eg a jezik a še n i m isli, k ak o re šiti Slo­ ven ce položaja lju d stv a podložnikov, za k a te ro so že ted aj p re liv a li svojo k ri k m ečk i p u n ta rji. V si slov en ski spisi pro­ te s ta n ts k ih piscev so o d m e rje n i le za p o tre b e p rep ro ste g a lju d stv a . N jiho va jezik o v n a p ra k sa se ra v n a povsem po obstoječem s ta n ju — plem ičem n a m e n je n i u v o d i so nem ški, te k s t za lju d stv o slovenski. P r a v tak o ja sn o p ra v i »C erkve­ n a ordninga«, da naj se uči v m e stih in trg ih » latinsku

in u nem šku«, »per tih fara h « — to očitno m e ri n a pode­ želje — p a »tu slo vensku pism u, b ra n e in u pisane«. P ra v ta k o za u v e lja v lja n je m sk u p n eg a k n již n e g a jezik a n i s k rita m isel, ki b i n a sp ro to v a la ra z d e lje n o sti slovenskega lju d stv a m ed dežele, saj te ra z d e ljen o sti še n i p re m a g alo jasno spo­ z n a n je o slo venskem n a ro d u k o t posebni eno ti in celoti m ed slov ansk im i n a ro d i in o obsegu te posebne enote. Š ele v 18. sto le tju so z začetk i n a ro d n e g a p re b u ja n ja n a s ta le p ro g ra m a tič n e zah tev e, d a je tre b a u po rab o slo­ v en ščine ra z širiti p re k p ra k tic istič n ih p o tre b k m e ta in v e r­ ske p ro p a g an d e m ed k m eti, p ra v te d a j p a je šele dozorelo p o jm o v an je slovenskega n a ro d a k o t posebne enote, ki ji določa obseg ra z širje n o st slovenskega jezik a n a strn je n e m ozem lju. M isel n a pom en jezik o v n o -n a ro d n o stn e povezano­ sti p ri p o litič n i u re d itv i n a sloven skem o zem lju p a je v slo ven ski razvoj p rv ič p rin e sla šele fra n co sk a re v o lu c ija k o t se sta v n i del p ra v z v eliko francosk o rev o lu cijo zvezane r e ­ v o lu c io n a rn e ideologije. Š ele te sp rem em b e in zah te v e iz 18. in 19. sto le tja so sp rem e n ile d o te d a n je jezik o v n o -k n jiževno delo v zav esten po litičen boj; no b en e p o dlage ni, da b i m ogli p rip iso v a ti že p re jšn je m u delu — n iti v dobi v e­ lik e g a vzpona m ed re fo rm a c ijo — tu d i pom en »politične­ g a . . . u v e lja v lja n ja slov ensk eg a lju d stv a« . S icer p a je an aliza del slo vensk ih p ro te sta n ts k ih p i­ scev, k i so p rip a d a li v si te j cerkv i, tu d i n ep o sred n o p o k a ­ zala, d a so p o d p ira li fe v d a ln i d ru žb e n i red. V stano vih, v k a te re je b ila ra z d e lje n a fe v d a ln a družba, so gled ali božjo in večno v elja v n o u re d ite v . K o t v e rn ik o m so sicer p riz n a ­ v a li vsem stan o v o m e n ak o v re d n o st, a n a te m sv e tu je drug ače: k a k o r so lju d je n een aki, ta k o »so tu d i ti stan ovi unglih«. Pok orščin o n iž jih sta n o v do v išjih so u te m e lje ­ v a li — k a k o r k a to lišk a cerk e v — s č e trto božjo zapovedjo in jo ta k o v č le n ja li v v e rsk i n a u k . S te g a stališča je T ru ­ b a r obsojal tu d i p rek rščev alce, češ da »zvernejo o ku li in u re z d ira jo vse tr i božje Štifte in u p ostave, zla sti ta c erkovni, p o sv e tn i in u h išn i regim ent«. Do sodnega dne »ima v sa v n a n ja k re a tu ra ali s tv a r ostati, k a k o r je Bog n ju o rd n a l in u se obenu p re m in e n je zgoditi. Po te m se im a vsak po svojem sta n u in p o k lic a jn ju rav n a ti« . T u di tu srečam o priporočilo, d a je tre b a čim bolj o m ejiti p r e h a ja n je iz en e­

ga v d ru g i stan. V sk la d u s te m so odločno o d k la n ja li tu d i zah tev o p re k ršče v a lc ev po sp re m em b a h v la stn in sk i p r a ­ vici. P re k ršč e v a ic i so »škodliv in u sra m o te n volk, ki teči pod te jm le jp im g la d k im kožuhom «, k e r m ed d ru g im uči­ jo, »de je k riv u k a j la s tn ig a im ejti«. »Mi zam etujem o in p re k lin ja m o k riv i p re k ršč e v a lsk i nau k, da bodo p re d sod­ n im d nem v e rn i in pobožni zasedli k ra lje stv a in gospostva te g a sv eta in da bodo h u d i n e v e rn ik i povsod celo zatrti.« K a k o r fevdalce so s te m b ra n ili tu d i fev d aln o m iselnost m eščanstva, p a tu d i fev d a ln o u re d ite v m est (»purgarsko ordningo«), k i d a je v sk la d u z ev an g e ljsk im i n a u k i. Z a fev daln o m iseln o st je značiln a tu d i zah tev a, »da en v sa k te r i svoj andel, a n tv e rk in u d o lg o v ajn je ta k u pela, de on n ik o g e r n e preveča, n ik o g e r s falš blag u m n e ogolufa, n a enim spod ob n im do b ičku zadosti in u za d o b ru i m a .. .« T u d i tu se iz ra ž a p re d k a p ita listič n o , fe v d a ln o pojm o v an je »spodobnega« dobička, k i n aj n e p re v ra č a d ru žb e n ih m eja, m a rv e č z a g o ta v lja le s ta n u p rim e rn o živ ljen je. Podobno so tu d i fevd alci sam i v z a č e tk u 17. sto le tja z ah tev ali, n aj se u k re n e v se p otrebno , »da se o h ra n i p lem stvo v svoji č a sti in posestih, podložništvo p a v svojem položaju«. P ra v te zn ačiln o sti se k ažejo tu d i v n a u k ih o d rž av n i u re d itv i, o b la sti in dolžn ostih do oblasti. M ed te m e ljn e po­ klice, k i jih je bog določil za v sa k e g a človeka, šte je jo tudi, d a je »ali o b la stn ik ali podložnik«. »G osposki sta n in u de­ želska o b last B ogu dopade, zak aj Bog g a je p o sta v il tim u č loveku k d obrim u , d e bo p re d silo o h ran en , d e se m ir in u p rav ic a vm ej lju d m i obdrži.« Iz v ir o blasti je p r i bogu: »V saka duša (oli človik) b od i p o k o m a viši oblasti, zakaj nej oblasti, sam uč od B uga. K a r je k u li oblasti, so vse od B u g a p o stavlen e. O btu k te ri ti o b lasti z u p e r stoji, ta zu p er sto ji božji postavi.« K d o r je ob lasti pokoren, služi obenem tu d i Bogu. »P o sv itn a gospoščina je en a slu žab n ica božja, k a te ra se m a š č u j e ... čez tiga, k a te ri h u d u stori.« To v e lja za vse, » k a teri so v k a k o v i godi oblasti, k a k o r h išn i sta ­ rejši, gospoščina, r ih ta r ji, k ra lji, v la d a te lji, šu lm eštri, p re d igarji«. L e te d a j, če je u k a z v n a s p ro tju z v e rsk im i n au ki, »ti v e rn i n e im ajo ž n ih pokorščino p ro ti gospoščini v to n epokorščino p r u ti B ogu pasti«. »Toda v telesnih , pozem lisk ih ričeh, k a r sam život in u b la g u tiče, so dolžni ti v erni

od s u je gospoščine in u d ru g ih silo in u krivico p re trp e ti.« T ru b a r je re s včasih g ra ja l tu d i k riv ič n o st gospode (nprC eljanov; z a g o v a rja n je F risch lin g o v e g ra je p le m stv a in h v a le km etov), v e n d a r le z opozorilom n a siceršn jo božjo kazen. V sk la d u s p re p rič a n je m , da sm e k azn o v ati »krivično gosposko« le bog, so slov ensk i p ro te s ta n ts k i pisci jasno in določno obsojali k m ečke u pore. »Ne n a re ja j p u n to v v m ejstu in u se k m nožici n e druži, de n e boš d v u jih grehov m o ra l nositi. Z akaj obeden p rez š tra jfin g e n e ostane.« »Bug neče n ik u li v eč p u n to v z u p e r gospoščino p rez š tra jfen ge p u stiti, z a tu se v sa k i p re d ta k im i g re h i vari.« Vse­ k a k o r n ajz n a č iln ejši p a je T ru b a rje v n a u k iz le ta 1575, dve le ti po h rv a šk o -slo v en sk em km ečkem upo ru, v k a te re m od­ g o v a rja n a v p ra ša n je , »koku se ti v e rn i p o dv ržen i ( = pod­ ložniki) im ajo držati, de n e grešijo«, k a d a r jih gosposka sicer p u s ti p r i n jih o v i p ra v i veri, p a jim sicer dela veliko n a silje in krivice: » K edar p a k ta gospoščina p rev elik o štiv ro , pravd o, činže, n ove cole, aufšloge, tla k e n alag a, te r je in u bodo od h u d ih fle g a rje v , hlapcev, županov, valp eto v in b e rič e v obrečeni, o v ad eni in u oblegani, de n im bode tu n ih po k riv ic i vzetu, š tra jfa n i, v ječo v rženi, od n ih im ejna, zem el in b la g a pah n en i, p re g n a n i za volo m ito v (zakupnine za k m etijo) itd., — tako silo inu krivico so ti verni dolžni volnu trpeti, n ih ta k o n u jo , revo, silo in u krivico z re d sujo d ru ž in o B ogu to žiti in u k r a tk u n e k a r p u n te oli a v štrije z a č e n a ti oli sam i m eščovati, k o k e r s o . . . ti V ogri v tim 1508. le jtu in u ti K ra jn c i v tim 1515. in u ti D olenci v tim 1573. le jtu , ti Š ta je rc i v tim 1528. b ili stu rili, oli so p e r tim h u d konec vzeli, so b ili pobij eni, obešeni ino n a špice v tak n en i.« T oda to n i le n au k , k i b i ga T ru b a r d a ja l svojim rojako m , poučen po s tra h o ta h iz le ta 1573, da bi jih obva­ ro v a l p re d po dobnim i dogodki. Že d e se tle tje p re d te m je n a m re č u k azo v al podobno v obeh te m e ljn ih besed ilih p ro ­ te s ta n ts k e »slovenske cerkve«: »K erščeniki n a tim sv e jtu m o rajo trp e ti, v n eb esih stu p ro v d o b ru i m e j t i . . . O btu ti k ršč e n ik i z u p e r gospoščino a v štrijo in u k re g a n e zečeno, tem u č so tej isti pokorni« (A riku li oli d e jli te p rave, s ta re vere, 1562); »kerščeniki nem ajo k re g a oli a v š trije začenati z u p e r gospoščino« (C erkovna o rdning a, 1564).

S u b je k tiv n e d ru ž b e n e te ž n je te p ro te sta n sk e cerk v e to ­ re j n e le da niso n ik a k rš e n »upor p ro ti fevdalizm u«, p a tu d i n ik a k »idejni okvir« rev o lu c io n arn eg a v zpona slovenskega lju d s tv a v 16. sto le tju , m a rv e č sto je celo v o strem n a ­ s p ro tju z o b jek tiv n im m estom re fo rm a c ije v slovenskem n a ro d n e m razvo ju. U ra d n a p ro te sta n tsk a cerk e v je b ila v d ru žb en em b o ju n a S lovenskem od sre d e 16. sto le tja n a ž iv lje n je in s m rt povezana z deželnim plem stvom , ki je tu d i tu iskalo oporišča, d a b i uveljavilo' v ra z m e rju do podložnikov p rav ico do fe v d aln eg a iz k o riščan ja b rez v sa ­ k ršn e g a n ad zo rstv a. B) P ovsem d rug ačn o je v p ra ša n je posebnih kmečkih ali plebejsko-km ečkih posebnih oblik verskega življenja in v e rsk ih ločin. G e strin gotovo po p ra v ic i p o u d a rja , da je tr e b a isk a ti d ru ž b e n i tem elj te h p ojav o v v »borbi p ro ti fev d a ln e m u sistem u«. S ev ed a p a tu d i tu n i pom em ben le d ru ž b e n i tem elj in — k a k o r p ri re fo rm a c iji — n i mogoče sp re g le d a ti p o g la v itn e zn ačilno sti te h gibanj po m išljen ju te d a n je g a človeka, n a m re č n a jti zanesljivo pot do nebes. To se k aže zla sti p ri »štiftarjih«, k i so glede n a obseg in tr a ja n je gotovo n a jp o m e m b n e jši p o jav te v rs te v sloven­ sk ih deželah. S sv ojim i k o re n in a m i segajo v 14. in 15. sto letje. Š te v iln e v a šk e p o d ru žn e c e rk v e (tud i n a hribih), sezid ane od 14. do sred e 16. sto letja, so njiho vo delo. D aleč v d ru g o polovico 16. sto le tja sp ad a to g ib a n je tako po splošni ideologiji (zlasti po značiln em čaščenju sv e t­ nikov) k a k o r tu d i po o rganizacijskem o k v iru (sodelovanje duhovščine) v o k v ir k a to lišk e cerkve; o sk rb a podružnic z dohodki kaže, d a te d aj s te m g ib an jem n i b ila zd ru žen a n iti še te ž n ja po »rev n i cerkvi«. V e n d a r se s tem u s tv a rja jo v ž u p n iji poseb ne c erk v en e sk u p n o sti (soseske s c e rk v e n i­ m i k lju č a rji n a čelu). U p a d a n je p om en a d uho vščine v po­ deželju — z a ra d i z d ru ž e v a n ja po več župnij ali d ru g ih c e rk v a v ro k a h en eg a d u h o v n ik a, d u h o v n išk ih stra n sk ih po klicev (g ostiln ičarstv a itd.), povečaneg a izk o rišč a n ja fa ­ ra n o v z d a ja tv a m i ob o bredih, n ač in a d u h o vn iškeg a živ lje­ n ja in podobnega — je že v 15. sto le tju ok repilo s ta re posebne laičn e oblike v e rsk e g a ž iv lje n ja in izzvalo n a s ta ­ ja n je no v ih — v o b lik i ro m a n j, ra z n ih b rato v šč in (»bratje« in »sestre«), zla sti ob ro m a n jih te r v dom ači hiši p rid i-

g an j a laik o v in podobno. P o b u d a je p r i te m m a rsik je po­ vsem p re šla v ro k a laikov, z id av a c e rk v a te r n jih o v o v z d r­ ž e v a n je s ta te rja li z b ira n je p o seb n ih dohodkov, ta k o d a že v 15. sto le tju p rid e do sp oro v m ed k lju č a rji, k i te dohodke zb irajo , te r žu pnik i, k i jih z a h te v a jo zase; p odobne sk u p n e b la g a jn e so im ele tu d i vsaj n e k a te re brato v ščin e. T akšno »štiftarstv o « je m oglo p r iti že v p r v i polovici 16. sto le tja v n a s p ro tje s p risto jn im du hovnikom , k a k o r kaže T ru b a r­ je v spo r — ko je b il še žu p n ik v L o ki p r i R ad ečah — za­ ra d i ta k ih pojav o v v K o m p o lju te r p ri T re h k ra ljih n a B ra n ik u , č e p ra v je b ila to še izjem a. L aičn e pobožnosti p a so včasih p rip e lja le — v sk la d u s p rep rič a n je m , d a je »k m et gospodu bogu n ajb ližji« — tu d i do v p liv o v sre d n je ­ v ešk e m istike, iz ra ž e n ih v u v e ri o p o seb nih n a v d ih ih sve­ teg a d u h a in p re v z e m a n jih n e k a te rih d u h o v n išk ih n alo g po posam eznih laik ih . P ro te s ta n ts k a p o lem ik a p ro ti » štiftarstv u « je p rik azo ­ v a la tja do sre d e sed em d esetih le t to g ib a n je k o t povezano s k ato lišk o cerk vijo in celo še le ta 1582 je T ru b a r izrecno z a trje v a l, da v slo v en sk ih deželah »ni n a s ta la doslej (sc. po le tu 1545), h v a la B ogu, no b en a se k ta ali r a z k o l,. . . le brezumno papeštvo morajo prenašati in trp e ti p re g a n ja ­ nje«. V zač e tk u osem desetih le t p a se je to g ib a n je ko t »novi štifta rji« , skakači, » m a rtra rji« ali zam a k n je n c i izlo­ čilo iz k a to lišk e c e rk v e n e o rg an izacije v posebno sekto. T em elj za n a s ta n e k te se k te je seved a sta ro »štiftarstvo«, še posebej, k e r se je v n je m že p re d 1562 po javilo tu d i značilno »skakaštvo« ali »zam aknjenje«. Iz s ta re g a g ib a n ja iz v ira v rs ta značilnosti, k i dele tu d i »nove štifta rje « od k a te re k o li oblike refo rm a c ije : čaščenje sv etn ik o v in zidava c e rk v a njim v čast; v e ra v svetnišk o p rik az o v a n je ; n a do­ ločeno cerk e v o p rta p o seb n a sk u p n o st v ern ik o v in z b ira n je p risp e v k o v za n je n e p o tre b e (za zid av o c e rk v e te r za oskrbo n a shodih); u p ra v lja n je te g a » skupnega d e n a rja « po cer­ k v e n ih k lju č a rjih ; »skakaštvo«. P r a v ta k o p oznajo že s ta ­ re jše b ra to v šč in e im en a »brat« in »sestra«; v n e k aj p r i­ m e rih (zlasti v P la n in i n a N o tran jsk em ) so sodelovali ob te m tu d i d u h o v n ik i in je ce rk n išk i ž u p n ik celo v odil po­ sla n stv o v C elje k a rh id ia k o n u te r v G radec k deželnem u knezu; v n e k a j p rim e rih so tu d i člani se k te sam i trd ili, da

je njiho vo g ib a n je v sk la d u z redom k a to lišk e cerkve, ena izm ed v o d iteljic g ib an ja, M aru ša P og erlic iz P lan in e , p a je ra z la g a la n a sta n e k se k te s tem , d a je sicer grozil konec sveta, k e r »je v za d n je m času vstalo m nogo k riv ih p re ­ rokov« (ali n e g re tu p ra v za reform acijo?). V e n d a r je g ib a n je ob svojem širo k em ra z m a h u v le tih 1583— 1585 prev zelo tu d i b istv e n e nove poteze: sam i v o d ite lji se k te — tu d i ženske — so začeli p rid ig a ti; vsaj p onekod so z b e­ sedo in v d e ja n ju n a p a d a li d u h o v n ik e (Most n a Soči), n ik a r da b i u p o šte v a li p re p o v e d i svojega d ela po ž u p n ik ih ali po p o sv etn i o b lasti (P lanina, R ibnica, Ig) ali p ro sili p osv et­ no in cerk v en o ob last d o v o ljen je za zidavo n ov ih cerkva. P ri n jih o v ih o rg a n izacijsk ih en o ta h g re to rej za cerkvene skupnosti, k i so se osvobodile o rg anizacijsk ega o k v ira k a to ­ lišk e cerkve. P r i v p ra ša n ju , a li so »vse sk u p aj zložili v sk u p n o blagajno«, p a kažejo ta k o re z u lta ti zasliševanj k a ­ k o r tu d i p ozn ejša v p ra š a n ja p r i zaslišev anju , da je šlo le za dom nevo o blasti, povzeto v se k a k o r po istočasn ih p re g a ­ n ja n jih p rek ršč e v a lcev n a M orav sk em in opozorilih, n aj ob­ la s ti v d ru g ih a v s trijsk ih d eželah pazijo, d a se n e bi za­ te k li begunci v an je. P a č p a se kaže povezano st štifta rsk e g a g ib a n ja s splošnim odporom p ro ti fev d a ln e m u re d u v re s­ n em s tra h u o b lasti ob n jegov em n aj večjem vzponu, da bo sprožilo p re g a n ja n je »novih štifta rje v « km ečk i u po r, te r v p oseb nih navo dilih , k ak o n aj gospostva p o sk rb e v se »po­ tre b n o za p re p re č e n je grozečega upora« (decem bra 1584, naro čilo g ospostvu P o sto jna) te r p rije te v o d ite lje po po­ tre b i p rip e lje jo v L ju b lja n o sk riv a j in ponoči. P o poročilu škofjeloškega gospostva (decem bra 1584) š tif ta r ji v h rib ih p ro ti T olm inskem u in L og atcu tu d i niso h o teli p lačev ati d a v k o v te r je z a ra d i teg a p rišlo do d av č n ih zao stank ov n a te m gospostvu. K lju b tem u, d a p r i tem g ib a n ju n e gre za n o tra n jo p o vezanost z reform acijo , p a je v e n d a rle u s tv a ­ rila re fo rm a c ija v d veh pog led ih m ožnosti za sprem em bo sta re g a š tifta rs tv a v novo — občutno p o m a n jk a n je d uh o v ­ ščine, k i ga je povzročila, je še bolj p o u d arilo vlogo laikov v km ečkem v ersk e m ž iv lje n ju ; v elik a o slab itev k ato lišk e c e rk v e (ob v išk u re fo rm a c ije po b ru šk i p a cifik aciji 1578) p a je še posebej o la jša la p re h o d k svobodni ce rk v en i ob­ čini. N e k a te re poteze »novih štifta rje v « so iste, k a k o r so

jih iz sred n jev ešk ih lju d s k ih se k t p re v z e li tu d i prekrščevalci. T ako je n a sta la dom neva, d a n a j b i b ili novi štift a r ji p ri svojem n a s ta n k u vsaj delno o p rti n a p re k ršče v a lsk e vplive. V e n d a r si je težko m isliti, da b i ta k še n v pliv p u stil n e d o ta k n je n e vse tiste oblike, k i so š tifta rje tu d i n a tej sto p n ji delile od p re k ršč e v a lstv a in jih povezovale s k a to lišk im i n a u k i. P ro ti ta k i zvezi govori tu d i zgodovin­ sk i razvoj »novih štifta rje v « . »Novi š tifta rji« so n a sto p a li v dv eh — po ozem lju in času ločenih — valov ih . Če b i b ilo za p rv e g a vsaj mogoče is k a ti k a k e zveze s p rek ršč e v a lc i, za d ru g eg a to n i več mogoče. P rv ič se p o ja v ijo le ta 1583 v Š m a v ru p ri M ostu ob Soči in (že konec le ta , 30. XI.) v P la n in i z n a č rto m zi­ d av e cerk v e n a P la n in sk i gori. M edtem ko je p rv o g ib an je oh ra n ilo značaj lo k a ln e g a v n e m a n ja za zidavo n o ve cerkve, p a se je g ib an je iz P la n in e (pod vodstv om M aru še P o g e rlic) širilo le ta 1584 n a C erknico, P ostojno, R ibnico, O rtn ek, O sivnico te r Logatec, V rh n ik o in Ig, prešlo p a tu d i m eje loškega gospostva. U d eležba p ri ro m a n jih n a P lan in sk o goro je b ila izredn o v e lik a (npr. okrog 600 lju d i iz R ibnice, okrog 1000 iz Ižan sk eg a okoliša). N a G orenjsk em je g ib a­ n je — pod vodstvom J e ro m a S to p istra n a — zajelo g o rnjo S avsko dolino od B ele peči čez H ru šico in Je sen ice do K oro šk e Bele, m end a p a je bilo razširje n o tu d i v vseh v a seh gospostva P re d d v o r. To so u g o to v itv e preisk ave, ki je z a sta v ila delo konec le ta 1584, v p rv ih m esecih le ta 1585 p a je bilo g ib a n je zad ušeno s sk u p n im i n a p o ri k ato lišk e cerkv e, d eželnega k n eza in p ro te sta n sk ih deželnih stanov. P ro ti koncu le ta 1585 je z n an le še slabši odm ev teg a gi­ b a n ja ob p oskusu zid av e cerk v e n a S ta ri V rhn iki, k i so ga p o d p ira li podložniki lo gašk eg a in id rijsk e g a gospostva. V S elški d olini n a lošk em gosp ostvu so se te g a le ta p ra v ta k o še p o ja v ili — z z b ira n je m ob n e k aj drev esih , v k a ­ te r ih n a j b i sta n o v a la sv. K a ta rin a . K om isarji, k i so p re ­ isk o v a li p o ja v š tifta rstv a , so dali d re v je po d reti, g ib an je p a so zatrli. T rd ili p a so, d a se k ta po cere m o n ija h sp om in ja n a p re k ršč e v a lstv o .2 D ru g i val, k i n i b il več ta k o o ster (s 2 P. Blaznik, Reformacija in protireformacija na tleh lo­ škega gospostva, Loški razgledi 9, 1962, str. 81. 21'

323

p ro šn jo za zidavo ene izm ed c e rk v a so se o b rn ili celo n a papeža, le ta 1611), p a se je začel pod konec sto le tja in je zajel šta je rsk o ozem lje ob se v e rn i slovenski n aro d n o stn i m e ji od Sobote do S lo v en sk ih goric (Radehovo p ri Sv. Le­ n a rtu , Sv. L e n a rt, Sv. B en ed ik t, Sv. P e te r p ri M ariboru, S p o d n ja P olskava, Svečina, L učane, Sobota). P ro tire fo rm a ­ cij ske k om isije so sicer sk a k a šk e k a p e le podrle, v e n d a r je g ib a n je izginilo šele po le tu 1622. V novični p o ja v »novih štifta rje v « n a K ra n jsk e m je o m ejen le n a M oravče, k je r s ta b ila »preroka« kov ača G ašp er in n jego v sin L u k a (1602 do 1609, ko je b il L u k a n a jb rž obešen) te r trid e s e t le t za n jim a še n e k i O cepek (1637). K lju b tem u , d a ra s te g ib a n je »novih štifta rje v « — om ejeno izk lju čn o le n a vaško p re b iv a lstv o — iz n a sp ro tij n a zem ljiškem gospostvu, je b il s tr a h gosposke glede n je ­ govega v p liv a n a km ečko u p o rn o st očitno m očno p re tira n . O ta k šn e m v p liv u b i m ogli g o v o riti le, če bi se v š tifta rsk ih okoliših k az a la k a k a m očnejša p u n ta rs k a g ib a n ja v p rim e ri z n e štifta rs k im i področji. P re g le d z n a n ih uporov te g a n e p o trju je . M ed le to m a 1573 in 1650 je doslej znan ih n a š tifta rs k e m p o d ro č ju 7 up orov, zunaj n je g a 25. V ečk rat sega obm očje u p o ra celo p ra v v sosedstvo štifta rsk e g a oko­ liša, a n jeg o v e m e je n e presto pi. D ru g a sekta, k i se je ra z širila sre d i p rv e polovice 16. s to le tja tu d i n a sloven ska tla , so b ili p rek rščeva lci (anab a p tisti; p riz n a v a li so le k r s t k o t p o trd ilo v e re in so zato od rasle vnovič krščevali). P o sta n e k p re k ršč e v a lsk e se k te ni zvezan z dom ačim razvojem , p a tu d i od sam ega z a č e tk a so jo zelo ostro p re g a n ja li, zato so n je n i odm evi p ri n as m no­ go šib kejši k a k o r p o ja v n o vih š tifta rje v ; v e n d a r je n jen p o ja v v več pogledih veliko p om em b n ejši — p ri odm evih p re k ršč e v a lstv a g re resn ičn o za v p liv eneg a izm ed te m e lj­ n ih to kov re fo rm a c ije v p ra v e m p o m enu besede, njegovi p o ja v i so povezan i v b istv u z istim i n a u k i in p om en ijo v e­ lik o bolj z av esten odgovor n a v p ra š a n ja o k riv ič n o sti fe v ­ d a ln e g a reda. N a sta n e k p re k ršč e v a lstv a je zvezan s p rv im i le ti re ­ form acije, k o se je v p leb ejsk o -k m ečk em k rilu z L u th ro ­ v im i n a u k i z d ru ž ila v rs ta značiln osti sre d n je v e šk ih se k t (p rek ršč ev a n je o d ra slih se je p o ja v lja lo sem te r tja n p r. že

od k riž a rsk ih vojsk!), in sicer h k r a ti v Š vici okrog Z ü rich a in n a Saškem . T om až M ü n tz er je v zdignil to sm er p ro ­ te sta n tsk e g a g ib a n ja (delno ob v p liv u h u sitstv a) v ideolo­ g ijo podložnega lju d stv a , k i n a j b i u resničilo »k raljestv o božje« že n a z em lji te r od pravilo vse d ru žb e n e razlik e; ta k o je p o sta l k o t eden izm ed začetn iko v p re k ršč e v a lstv a te r p o g la v itn i ideolog n jeg o v e ra d ik a ln e sm eri h k r a ti eden izm ed v o d itelje v v n e m šk i km ečki v o jsk i le ta 1525.3 M ed km ečko v ojsk o je ra d ik a ln a sm e r n a jp re j d obila m očan v p liv tu d i n a p re k ršč e v a lc e v Švici, po zlom u u p o ra p a je p re v la d a la zlasti v ju ž n i N em čiji šv ic a rsk o -tiro lsk a sm er, k i n i b ila rev o lu cio n arn o u sm e rje n a , m arv eč je h o te la za­ go to viti svoji raz la g i b ib lije u stre z n o ž iv lje n je (in s tem z v eličan je ob bližn jem koncu sveta) le »izvoljenim « p r a ­ v im k ristja n o m . K lju b n a č elu le p asiv n e g a od po ra p a so b ili sk lep i »sinode m učencev« v S ch le n th e im u (leta 1527 — dobesedno vsi člani sinode so b ili do le ta 1529 usm rčeni v v e lik em p re g a n ja n ju p re k ršč ev alstv a!) o stra k ritik a ob­ stoječega reda. M ed g re h in sa ta n o v a dela, k i jih p re k ršč e valci n e sm ejo b iti so krivi, so šte li »bodisi d a je papistično a li ne, m ašo, c e rk v e n e o b r e d e ,. . . gostilne, m eščan ske po­ sle, ječe in d ru g e p od ob ne stvari« , to re j vsaj del d ržav n e oblasti, p a tu d i »meč, orožje in v sak o n jih o v o uporabo, bodisi za p rija te lje bod isi zo per sovražnike«; n iso to rej z a h te v a li le zase dolžnosti ž iv lje n ja v ev a n g e ljsk i uboščini in o bsojali p ri d ru g ih te ž n jo po b o g astv u te r lah ko živstvu , m a rv e č so tu d i vsaj p ri za v o jn o n a m e n je n ih d a v k ih od­ re k a li poslušnost. N a M oravsk em so n a šli od 1526 n a n e k a ­ k a te r ih zem ljišk ih g ospostvih zatočišče p re d p re g a n ja n je m , k i je te d a j doseglo v rh u n e c (zlasti 1526 do 1540). T u so izoblikovali »paličarji« (tako so se v razlik o od »m ečarjev« im en o v ali tisti, k i so z a v ra č a li oborožen upor) z o rg an iza­ cijo »skupnosti« ž iv lje n je po n a č elih p rv o tn e g a kom unizm a, k a k o r so jih ra z b ira li iz bib lije. Ž iveli so v sk u p n ih h iša h po v eč sto sk up aj z do k r a ja sk u p n im g o spo darstv om in b re z osebnega prem o žen ja; k d o r je b il s p re je t v ta k šn o 3

Prim. M üntzerjeve spise v zvezi s kmečkim uporom v

T h om as M ü ntzer, Schriften und Briefe, 1973, str. 62—142, 159 do 186, ter K . K a c z e r o w s k y , Flugschriften des Bauernkrieges,

1970, str. 85—122.

»skupnost«, je m o ra l o d d ati vse, k a r je poprej im el. »Skup­ nost« je sk rb e la za o tro k e in za šole, p la č e v a la je d a ja tv e zem ljišk em u gospodu in davke, h k r a ti p a je b ila tu d i po­ sebn a v e rsk a o rg an izacijsk a enota. F u n k c io n a rje — v e rsk e u č ite lje in o sk rb n ik e — so v se iz b ra li d ru g i člani. M orav­ sko zatočišče p re k ršč e v a lstv a je bilo pom em bno tu d i za p re k ršč e v a lstv o v d ru g ih h a b sb u ršk ih deželah, k e r so mo­ ra v sk e občine p ošiljale okrog svoje p rid ig a rje , da bi p ri­ do bivali no v e člane, p a tu d i p r i p rek ršč e v a lc ih v n o tra n je ­ a v strijs k ih deželah so vsaj od okrog le ta 1530 opazne zveze s tistim i n a M oravskem . Z di se, d a je le ta 1525 o dm ev ala v slovenskih deželah tu d i ra d ik a ln a sm e r p re k ršč e v a lstv a , čep ra v m o rda n e v povsem ja sn i obliki. V e rje tn o je v p liv a la n a poskus km eč­ k eg a u p o ra n a G orenjskem , p ra v n a ta čas pa se n a n a ša T ru b a rje v o sporočilo: »En f a r si im ej d e set k u rb , ta k u n em u p ap ežn ik i n iš te r n e dejo, a m p a k a k u on eno b ru m n o ženo poroči, ta k u ga obesijo. V tim 1525. (lejtu) so eniga b ru m n ig a v u čen ig a pridigarja., gospud J a n ž a Z ajca, k ir je bil suj o deklo poročil, v S lo vensk im G rad ci n a d Celem . . . u je li; tig a so v N em škim G rad cu obesili.« Z ajec (H ans H aas) je b il n a m re č obešen — po d ru g ih p o d a tk ih — k e r je zb u ja l n e m ir (tu d i tu p a n e g re za p ra v i km ečki upor, k e r ta k šn e g a v okolici S lo v en jeg a G rad ca le ta 1525 ni bilo). T ud i T ru b a r sporoča, d a se je m ed Slovenci »le ra z ­ m a h n ilo prekrščev alstv o « , »preden se je evan gelij tak o či­ sto in jav n o p r i n jih p ridigal«, ko p a je n e k i prek rščev alec »p ri R a jh e n b u rg u in K ozjem « u b il svojega gospoda, k e r se je n a m e ra v a l p o ro čiti z njegovo ženo (vdovo J u r ija R a jh en b u ršk e g a — s p oro ko s salz b u ršk im sv étn ik o m dr. Jo­ han n o m M arsch alk o m je te m u 1542 p rin e sla gospostvo Pišece)4 in je bil le ta 1545 v G ra d c u usm rčen, p a je »zaradi tega, zlasti p a z n a u k o m sv. e v a n g e lija posihdob ta se k ta izgin ila tu d i p ri Slovencih«. Po te m b i se zdelo, d a je v p rv ih časih, ko se je širila k n a m re fo rm a c ija še p rik rito , n eo rg a n iz iran o in p ač v zelo ra z lič n ih oblikah, p re k ršč e ­ v alstv o im elo v ečji v p liv k a k o r pozneje. Z a to m n e n je 4 H. P irchegger, D ie Untersteierm ark in der Geschichte ihrer Herrschaften . . . , 1962, str. 254.

bi m ogli u p o ra b iti tu d i sporočilo je z u ita D in g en au erja, da so le ta 1528 »p rek rščev aici v to lik šn i m nožici gnezdili ali g ra d ili gnezda (nidos) a li h iše (casas) n a Š ta je rsk e m , da je kom aj m ogel v erje ti« (sc. D ie tric h ste in k o t deželni g la ­ var). V e rje ti p a m u re s n e m o re sodobni zgodovinar, ki pozna re z u lta te v iz ita c ije iz le ta 1528, po k a te ri so središča p re k ršč e v a lstv a še šib k a in m alo številna; poleg te g a p a n ik je r —- tu d i po zneje — n a Š ta je rsk e m niso zidali svojih »hiš« (casa je n a m re č izraz, k i g a je D in g e n a u e r posnel po g ra d iv u o p rek ršč e v a lc ih n a M o ravsk em in pom eni »skupnost« — »G em einschaft«, k i zd ru ž u je po več sto p re k ršč ev a lc e v v g o spo darski skupnosti). P a tu d i U n gn ad ov eg a pism a iz le ta 1559, da so m u » p red ali ob sk ra jn o n e ­ v a rn ih časih ob n a sto p u obeh m o jih služb v C elju in Š ta ­ je rs k i (kot š ta je rsk i deželni g la v a r in vicedom C eljske g ro fije le ta 1529; op. B. G.) v se sto lp e in ječe p o ln e sekt, p re k ršč e v a lcev in ,z a k ra m e n ta rje v ’ in čim d alje, te m več (jih je) p rišlo vanje«, n e m orem o v z eti za čisto zlato, še posebej p a n e za trd ite v , d a bi bilo v v sa k em d elu Š ta je r ­ sk eg a te d a j v eliko p re k ršč e v a lstv a , k a k o r g a je bilo v re s­ nici v g o rn je m d e lu dežele, ki je p re jk o n e p o dlaga za U ngnado vo sporočilo. P o d a tk i o k o n k re tn ih p o ja v ih p re k ršč e v a lstv a — če­ p r a v p ra v gotovo n e z a je m a jo v se h p rim e ro v — kažejo v n a s p ro tju s te m i p re tira n im i splošnim i podobam i, da so b ili odm evi p re k ršč e v a lstv a n a slovenskih tle h z izjem o le ta 1525 zelo om ejeni, ta k o k ra je v n o k a k o r po štev ilu prek rščev alcev . Do poskusov sk u p n e g a ž iv lje n ja po v zoru m o ra v sk ih »skupnosti« p ra v gotovo n i p rišlo n ik je r, p a tu d i v e rsk e sk u p n o sti se niso n ik je r ra z v ile čez sk u p n e sestanke, v n e k a te rih p rim e rih g re celo le za posam eznike. P rv a ovadba, p ri k a te ri g re m o rd a za p re k ršč e v a lsk e v p liv e n a Š ta je r s k e m — seved a že po Z ajčev em p a d cu v z a p o ru — se n a n a ša n a p ro tid u h o v n išk o d elo v a n je u č ite lja v L ip nici (Leibnitz) le ta 1527. P recej obsežnejši p a je b il p o ja v v S lo ven jem G radcu, k i ga je u g o to v ila v iz ita c ija le ta 1528. V tu k a jš n je m re fo rm a c ijsk e m g ib a n ju so b ili p om ešani s p rek ršč e v a lstv o m tu d i lu te ra n s k i n a u k i, saj sicer n e bi m ogel T ru b a r o Z a jcu g o v o riti s tak o zavzetostjo. V e n d a r je tu d i p re k ršč e v a lsk i v p liv n edvom en: d v eh o tro k niso

k rstili, eden je b re z k r s ta u m rl, zem ljiški gospodje (Gaisru c k i in K a lte n b e rg e rji), k i so g ib a n je p od pirali, p a so m e n d a n e k e m u m eščanu trd ili, d a m orejo m aše v ati tu d i ženske. Z a m a jh n o m estece je bilo g ib a n je dovolj široko, saj se je m oralo o d po ved ati k riv o v e rstv u k a r 54 lju d i. Še posebej je v re d n o p o u d a rk a , d a je bilo g ib a n je povezano z d elo v an jem Ja n ž a Z ajca (Haasa) — to rej p ra v s širšim i vp liv i p re k ršč e v a lstv a le ta 1525. R azen v S lo v en jem G rad ­ cu v izita c ija n a slo ven skem d e lu Š ta je rsk e g a ni ug otov ila pod o b n ih p o jav o v (pri v seh d ru g ih p rim e rih k riv o v e rstv a je šlo za v p liv lu te ra n stv a ). Poslej sta zn a n a n a te m delu slovenskega o zem lja le še d v a p rim e ra p re k ršč e v a lstv a , oba iz v išjih d ru ž b e n ih krogov: le ta 1530 se je v n ela za p re k rščevalske n a u k e (bolje za d el te h n au ko v, k e r je o stala n a p re j g ra šč a k in ja n a R ečici ob S avinji) žena k ra n jsk e g a deželnega g la v a rja in p o v e ljn ik a H rv a šk e k ra jin e K atzian a rja , p re d le to m 1545 p a je z n an že o m en jen i p rim e r p re k ršč e v a lsk e g a slu ž ab n ik a biv šega d v o rn eg a m a ršala sa lz b u ršk eg a škofa, k i je p ač p rešel k lu te ra n s tv u , p ri R ajh e n b u rg u . N a K o ro škem se poroča o p re k ršč e v a lstv u n a jp re j v B e lja k u (1530), že n a sle d n je g a le ta p a so b ili v V olšperku v L abo ški d olini u sm rč e n i tr ije p rek rščev alci. L e ta 1538 sta se o dpovedala p re k ršč e v a lstv u dv a ž a g a rja iz E b e rste in a (M atej P e c k h in J a k o b T a u ffe r — p rv i po im enu m o rd a slovenskega rodu), to d a v Š en tv id u so jih sedem u sm rtili. T edaj je zap isal A n to n E rd fo rte r, k i je ostal v C elovcu m en d a ed in i član se k te (celo žena in otroci niso bili z njim ) in se je o d p ra v lja l n a p o t k »bratom « n a M orav ­ sko, da b i m ogel p re n e sti »en sam golob n a h r b tu čez ob­ zid je v se k ristja n e , k i so v Celovcu« te r »da bi bilo mogoče n a jti tu v Celovcu, B eljak u , Š en tv id u , V elikovcu ali m o­ goče v vsej deželi kom aj enega ali d v a pobožna k ristja n a « . E rd fo rte r sam je po sv ojih m islih resn ičn o zaslužil n aziv p re k ršče v a lsk eg a ideologa, to d a to svojo zm ožnost je m ogel u p o ra b lja ti šele, k o se je le ta 1538 u m a k n il n a M oravsko (um rl je 1541) in so m u ta m »b ratje« naložili delo te v rste. V e n d a r so n a M o ravsk em še le ta 1540 ved eli za d v a p re krščev alca n a K oroškem , le ta 1546 p a so v O rte n b u rg u ob D ra v i zopet tr i p rijeli, po sk o raj tr e h le tih ječe p a se

jim je posrečilo z D u n a ja p o b eg n iti n a M oravsko. T udi H an s S chu ster-M ad sch id l iz te sk u p in e je pesnil p re k ršč e v a lsk e pesm i; d ru g i del n jeg ov eg a d vo jn eg a p riim k a pa celo kaže, d a je po ro d u Slovenec, dom a z M očil p ri St. S te fa n u ob Z ilji. E rd fo rte rje v a om em ba V elikovca končno om ogoča dom nevo, da so b ili kd aj p re k ršč e v a lc i tu d i v tem k ra ju . S K ra n jsk e g a se začno sporočila o p re k ršč e v a lc ih s p o d atk o m o V eid tu S ch n e id erju , k i je b il le ta 1536 zara d i zvez s p re k ršč e v alc i š tir i d n i z a p rt v sto lp u v Š ko fji L oki;5 n a d a lju je jo se šele s poročilom deželnega g la v a rja J u r i­ šiča, da se jih je p e t sp reo b rn ilo (leta 1540). Še iste g a le ta p a so v L ju b lja n i u je li 12 b eg u n cev iz T rsta , k a m o r so p rip e lja li n a g aleje 81 p re k ršč e v a lc ev z M oravskega, p a se jim je posrečilo pobegniti. M o rd a se je p ra v po tej po ti začelo v n a sle d n jih le tih p re k ršč e v a lstv o v L ju b lja n i n e k aj bolj širiti. V sek ak o r so im eli v le tih 1547/49 v L ju b lja n i o p ra v iti s prek rščev alci, k i so se sh a ja li v H rušici p ri L ju b ­ lja n i — delno L ju b lja n č a n i delno okoliški prebivalci. K o so jih p rije li, se je škof zam an tru d il, d a b i jih p rip ra v il do p rek lica, ta k o d a so jih gotovo d ru g ače sp ra v ili s poti, obsojene n a d osm rtno ječo ob k ru h u in vodi, n a jb rž e n a g a le je v T rstu . P o sk o raj d v e h d e se tle tjih se n a e n k ra t po­ ja v i poročilo o s h a ja n ju sk u p in e p rek ršč e v a lc ev v g ra d u Z ap rce p ri K a m n ik u pod vostvom J u r ija K re lja (1566), ki jih je m o ra la o b la st n a to h itro ra z g n a ti. S p et po sk o raj d v eh d e se tle tjih je u k a z a l n a d v o jv o d a K a re l deželnem u vicedom u, d a m o ra L ju b lja n a o d reči p ra v k a r p rid o b lje n e p ra v ic e m eščanu p riš le k u iz T rs ta A n d re ju V ino te r naj ga n a to vicedom o d p ra v i iz dežele; V ino je b il n am reč p re g n a n iz T rsta »ne sam o, k e r je p o stal deležen zapeljive p re k ršč e v a lsk e sekte, m a rv e č tu d i z a ra d i svo jeg a slabega zad ržan ja« (17. se p te m b ra 1583). P rim e r te g a trž a šk e g a izg nanca je — poleg n a G oririšk e m povsem osam ljen eg a p o ja v a p re k ršč e v a lstv a na T olm insk em v zače tk u osem desetih let, za k a te re g a p a še n i o b ja v lje n a d o k u m e n ta c ija — ed in i p rim e r, s k a te rim se p re k ršč e v a lstv o n a slov en sk ih tle h p rib liž u je začetk u n o5 P. Blaznik, Loški razgledi 9, 1962, str. 72.

v eg a štifta rs tv a . Š ta je rs k a pesem o u sm rtitv i n e k e g a p re k ršč e v a lc a le ta 1584 se n a n a ša p re jk o n e n a zgornjo Š ta ­ jersko , k i je v te m času še vedno b ila p o t za begunce, ki so jih p rid o b ili m o ra v sk i m is ijo n a rji te r so se iz Švice in T iro lsk eg a u m ik a li v v a rn o zav etje. T rd ite v o p o ja v u p r e ­ k ršč e v a lstv a v V olšp erk u in Š e n tv id u n a K orošk em le ta 1581 pa je n a s ta la le z a ra d i nesp o razu m a: le ta 1581 je n a ­ sta l n a M oravsk em n e k i p re g le d p re k ršč e v a lsk ih m u čen ­ cev, k i o m enja tu d i tiste iz V o lšp erk a iz le ta 1531 te r iz Š e n tv id a iz le ta 1538; le tn ic a se n a n a ša n a rokopis, n e na leto u sm rtitv e. O širšem p re k ršče v a lsk em o dm evu m orem o to rej v slo vensk ih deželah g o v o riti le le ta 1525, ko je v e rje tn o res v p liv a l n a km ečko u p o rn išk o g ib an je. Vsi poznejši znani p rim e ri p a se n a n a ša jo po v e lik i v ečin i n a p leb e jsk e — in celo n a n e k a te re plem išk e — p rip a d n ik e , le re d k o n a km eč­ k e lju d i. Ze štev ilčn a šibk ost te h po jav ov je v n ek a k e m n a sp ro tju z dom nevo, d a b i m ogli p r a v tu isk a ti posebno zatočišče p re jšn je g a ta k o širo k eg a km ečkeg a rev o lu c io n a r­ n e g a v a la leta 1515. Še posebej p a je to seveda težko usog lasiti z dru žb en o p rip a d n o stjo v ečine z n a n ih n am kon­ k re tn ih p rim ero v p re k ršč e v a lstv a . C) K ončno še vp raša n je »reform acijskega«' značaja k m ečk ih p un tarskih zah tev, da n aj bi ž u p lja n i sam i izb irali svo jega žu pnik a. L e ta 1478 je b ila ta z a h te v a povsem jasno p o stav lje n a . G reg oričeva z a h te v a o »odpravi« žup nik ov je, k a k o r je sporočena v p ism u sam o stan sk eg a p re d sto jn ik a iz Ju rk lo š tra , sicer n a videz dru g ačn a, a v resn ici n i s k ri­ v a la d ru g a č n ih nam er- U p o rn ik i p ač niso o d p ra v lja li žup­ nikov, s k a te rim i so b ili zadovoljni, m a rv e č so želeli od­ s tra n iti le tiste, k i so sta li n a s tra n i fe v d a ln e gospode ali so b ili sam i zn a n i k o t h u d i izk oriščevalci žu pljan ov . G re pač, k o t sm o vid eli p ri o b ra v n a v a n ju u p o rn išk e g a p ro g ra m a le ta 1573, za zahtevo po cerk vi, k i bi sam a izgub ila fev ­ d a ln i značaj in se ločila od o ro d ja in v a ru h a fe v d a ln e ja v ­ n e in g raščin sk e oblasti. S icer p a se je po d o b n a zah te v a oglasila v S lo venskih go ricah v p odobnem po lo žaju tu d i le ta 1848. A li so ta k šn e z a h te v e re s v b istv u n ed vo m n e re fo rm a ­ cijsk e zahteve? M enim , d a ta k š n a trd ite v z a n e m a rja b istv e­

no potezo re fo rm a c ijsk ih z a h te v v tem pogledu: p r i vseh re fo rm a c ijsk ih s tr u ja h —- k o lik o r se p o ja v lja jo (m arsik je so jih p ro te sta n ts k e c erk v e sam e po svoji u tr d itv i zavrnile!) — so zvezan e z odpravo k a tolišk eg a zakram enta m ašn išk ega p osvečen ja, torej z odpravo b istv en e razlik e m ed d u ­ h o v n ik i in laik i. Z a h te v a je to rej po m en ila m ožnost p ro ste

izv o litv e za te o p ra v k e najzm ožnejšega človeka iz c e rk v e ­ n e občine. N obenega oporišča ni, po k a te re m b i m ogli tr d i­ ti, d a g re p ri p u n ta rs k ih z a h te v a h za podobno zam isel. P u n ta r ji so z a h te v a li sam o to, da b i sm eli izm ed že posve­ čen ih d u h o v n ik o v iz b ra ti tak šn e, k i bi u stre z a li km ečkim te ž n ja m gled e ra z m e rja do fev d alcev ozirom a do km ečkih b rem en . T a k šn a p ra v ic a v ro k a h la ik o v p a n i b ila v c er­ k v e n i u re d itv i p re d re fo rm a c ijo nič novega, le d a so jo im eli n a p od eželju m a rsik je bodisi v la d a r (p rezen tacijsk a prav ica, zag o to v ljen a H ab sb u rž a n o m celo za v rsto visokih c e rk v e n ih d ostojanstvenikov), bodisi fev dalec k o t c erk v en i p a tro n , ponekod p a tu d i m eščani, k a k o r n a p rim e r k r a n j­ sk a m e stn a občina za k a p la n ijo sv. J u r ija . P ri švicarsk em zgledu k m ečk ih p u n ta rje v se je v 15. sto le tju u v e lja v lja la že v o liln a p ra v ic a ž u p ljan o v precej n a široko — p ra v ta k o p re d re fo rm acijo in b re z n je n ih b istv e n ih stališč do od­ p ra v e m e je m ed d u h o v n ik i in laik i. K m ečk a z a h tev a glede v o litv e župn ik ov to re j n e p om eni n ik a k rš n e sprem em b e v d o te d a n je m cerk v en em redu — v tem p rim e ru b i bil ž u p n ik J a k o b U n re st k m ečki u p o r še vse d ru g a č e obsodil in slav il » ljubega boga«, k e r je z a trl s pom očjo T u rk o v z a četk e k riv o v e rstv a — m arv eč z a h te v a le zam en jav o no ­ silca ta k šn ih p rav ic v k ro g u laiko v: p re z e n ta c ijsk e p rav ice fe v d a lc e v n a j bi p re šle n a k m ečk e žu p ljan e. T e zah teve to re j v n ičem er n e p re se g a jo sp lo šnih z a h te v po o rg an iza­ ciji km ečke, lju d sk e oblasti, k i n a j b i za m e n jala o b last fe v d a ln ih deželnih stanov, tem v eč se bistv en o ra z lik u je jo od sam o fo rm alno p odo bn ih po znejših z a h tev re fo rm a c ij­ sk ih tokov.

(Predgovor)

........................................................................

1. Mesto kmečkih uporov v slovenski

zgodovini .

.

5—6 7—25

2. Razvoj puntarskega programa v prvih kmečkih uporih na S l o v e n s k e m ........................................ 27—34 3. Slovenski kmečki upor leta 1515 ......................... 35—120 Povodi in prva žarišča u p o r a ........................................ 35 V znamenju kmečke z v e z e ..............................................42 »Le vkup, le vkup, uboga g m a j n a « ......................... 53 N otranji obraz slovenskega kmečkega upora . . . 76 Nastop plem stva in cesarjeve v o j s k e ......................... 98 Razprava o kazni in njena i z v e d b a ......................... 107 4. Nemška kmečka vojska in spremembe kmečkega položaja sredi 16. stoletja ................................121—144 5. Hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572/73 .

. . 145— 309 Tem elji širokega u p o r a ...................................................145 N astajanje žarišč u p o r a .................................................. 169 Oblikovanje krajevnega upora v Hrvaškem Zagorju in začetki širšega povezovanja upornih km etov . . 190 Program vstaje hrvaških in slovenskih kmetov leta 1573 ................................................................................. 222 Organizacijske priprave in vodstvo upora . . . . 249 Široki upor hrvaških in slovenskih km etov . ..267

6. Kmečki upori na Slovenskem in reformacija .

SEZNAM

.

. 311—331

ZEMLJEVIDOV

I. Pregled razširjenosti treh velikih kmečkih uporov na S lo v e n sk e m ................................................................... 8—9 II. Slovenski kmečki upor leta 1 5 1 5 ................................56—57

III. H rvaško-slovenski kmečki upor: uporniški vojaški načrt in boj za svobodo kmečkega trgovanja »do m o r j a « .......................................................................216—217 IV. H rvaško-slovenski km ečki upor do začetka na­ sprotne plem iške akcije (od 28. I. do 5. II) . . . 280—281 V. H rvaško-slovenski km ečki upor v času spopadov upornikov in plem iške vojske (od 5. do 9. II.) . 296—297

Na zem ljevidu št. III: Klane (nad Reko) beri kot Klana Loz beri kot Lož dodaj pri prerisovanju pozabljeno puščico od Radeč do La­ škega Na zem ljevidu št. IV: Roštanj (blizu Sevnice) beri kot Boštanj Nižakovec (pri D. Stubici) beri kot Hižakovec Na zem ljevidu št. V: Pri zaznam enovanju »sučij« na Tahijevih gospostvih v Hrvatskem Zagorju je treba št. 8 in 9 zam enjati med seboj

BOJ ZA STARO PRAVDO V 15. IN 16. STOLETJU NA SLOVENSKEM Oprem ila N adja Furlan Založila Državna založba Slovenije Z a založbo Ivan B ratko N atisnila T isk arn a Tone Tomšič L ju b ljan a 1974